Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski se bosta po navedbah virov britanskega časnika The Telegraph srečala na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer naj bi formalizirala obsežen načrt za obnovo Ukrajine. Načrt, poimenovan "načrt blaginje", predvideva mobilizacijo približno 800 milijard ameriških dolarjev v obdobju desetih let, ki bi jih namenili za ponovni zagon gospodarstva in obnovo uničene infrastrukture. Evropski zavezniki so srečanje v Švici predlagali kot ustreznejšo lokacijo v primerjavi z obiskom v Beli hiši, čeprav so nekateri evropski uradniki ukrajinski strani svetovali previdnost pri hitrosti pogajanj z novo ameriško administracijo. Poleg finančnega svežnja za obnovo je predsednik Zelenski potrdil potek pogovorov o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Združenimi državami Amerike in Ukrajino. Po besedah ukrajinskega predsednika bi takšen dokument vključeval odpravo carin na trgovanje z ZDA, kar bi državi prineslo znatne konkurenčne prednosti v primerjavi s sosednjimi državami in v državo privabilo tuje investitorje. Zelenski poudarja, da bi sporazum o prosti trgovini služil kot dodatno jamstvo za gospodarsko varnost države. Napovedana srečanja in pogajanja so del širšega prizadevanja Kijeva za utrditev odnosov s Trumpovo administracijo, kar sledi decembrskim pogovorom med voditeljema v Washingtonu. Poleg gospodarskih vprašanj je na mizi tudi bilateralni dokument o varnostnih jamstvih, ki naj bi bil po navedbah ukrajinske strani že pripravljen na podpis na najvišji ravni. Zelenski pričakuje, da bo osebni dialog s Trumpom v Davosu ključen za dokončno uskladitev podrobnosti teh strateških sporazumov.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju zaradi zadnjih obsežnih ruskih letalskih napadov na Kijev. Ruska vojska je v napadih na civilne cilje ponovno uporabila balistično raketo nove generacije Orešnik, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive. Zaradi poškodb na energetski infrastrukturi je polovina zgradb v ukrajinski prestolnici ostala brez ogrevanja v času zimskih temperatur, kar je dodatno poslabšalo humanitarne razmere v mestu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov bo potekalo na izrecno zahtevo Ukrajine, ki se že skoraj štiri leta spopada z rusko agresijo. Po informacijah tiskovne agencije AFP, ki povzema spremenjen urnik zasedanj, bo poudarek razprave na stopnjevanju napadov na kritično infrastrukturo in uporabi naprednega raketnega orožja. Ruske oblasti s temi napadi sistematično onemogočajo osnovno oskrbo prebivalstva, kar po mnenju Kijeva zahteva nujen odziv mednarodne skupnosti. Zadnji val napadov predstavlja nadaljevanje ruske taktike stopnjevanja pritiska na civilno prebivalstvo skozi uničevanje energetske mreže. Uporaba rakete Orešnik, ki se je zgodila šele drugič od začetka invazije, po mnenju analitikov služi tudi kot sredstvo ustrahovanja in demonstracije vojaške moči. Razmere v Kijevu ostajajo kritične, saj so ob pomanjkanju ogrevanja pod udarom tudi stanovanjske soseske in druge javne ustanove.

Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek, 12. januarja 2024, sklical izredno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o trenutnih razmerah v Ukrajini ter ohranjanju miru in varnosti v državi. Sestanek, ki se bo začel ob 15. uri po lokalnem času v New Yorku, je bil sklican na pobudo ukrajinske strani po nedavnih ruskih zračnih napadih, v katerih je bila uporabljena nova balistična raketa srednjega dosega, imenovana Orešnik. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril, da Kijev zaradi stopnjevanja napadov zahteva odločen odziv ne le Varnostnega sveta, temveč tudi Sveta Ukrajina-Nato ter drugih mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Napadi z omenjenim orožjem so povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v Kijevu ter znatno škodo na ključni energetski infrastrukturi, vključno z velikim podzemnim skladiščem plina v lvovski regiji. Ruska stran je uporabo novega orožja potrdila kot odgovor na ukrajinske napade z zahodnim orožjem dolgega dosega na rusko ozemlje. Prihajajoče zasedanje bo tako osredotočeno na humanitarne posledice zadnjih napadov in nevarnost nadaljnje eskalacije konflikta, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost v širši regiji. Diplomatska prizadevanja v okviru Združenih narodov ostajajo eden redkih formalnih kanalov za neposredno obravnavo vojaških operacij med stalnimi članicami s pravico veta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v četrtek izvedla dva strateška premika na področju tehnologije in naravnih virov. V Beli hiši se je predsednik sestal z izvršnim direktorjem podjetja Intel Lip-Bujem Tanom, medtem ko je ameriška vlada povečala svoj lastniški delež v tem tehnološkem velikanu na predvidenih 10 odstotkov. Srečanje je bilo osredotočeno na napredek pri proizvodnji zmogljivejših računalniških čipov na ameriških tleh, kar je ključni del strategije za vrnitev napredne proizvodnje polprevodnikov v Združene države Amerike. Hkrati je ukrajinska vladna komisija konzorciju vlagateljev, tesno povezanih s Trumpovo administracijo, podelila pravice za izkopavanje litija na polju Dobra, ki velja za eno največjih nahajališč te surovine v državi. Med glavnimi vlagatelji je Ronald S. Lauder, dolgoletni Trumpov prijatelj in milijarder. Posel, ki presega minimalni razpisni prag 179 milijonov dolarjev, nakazuje na premik v odnosih med Kijevom in Washingtonom, kjer tradicionalno vojaško pomoč vse bolj nadomeščajo transakcijski poslovni dogovori. V dogovor je vključeno tudi podjetje TechMet, v katerem ima delež ameriška državna agencija U.S. International Development Finance Corporation. Čeprav bo do dejanskega rudarjenja in dobičkov preteklo več let, saj so potrebne še geološke raziskave, odločitev potrjuje prizadevanja Ukrajine, da se strateško poveže z vplivnimi poslovnimi krogi okoli trenutne ameriške oblasti. Kritiki sicer opozarjajo na morebitna navzkrižja interesov, saj so vpletene osebe neposredno povezane z vrhom ameriške politike.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v noči na soboto, 10. januarja 2026, nad ruskim ozemljem in pripadajočimi vodami prestregli ter uničili skupno 59 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napadi so bili usmerjeni na več regij, vključno z območjem Črnega in Azovskega morja, kjer je bila intenzivnost napadov po navedbah ruskih oblasti največja. Dodatni val napadov se je nadaljeval v jutranjih urah, ko je ruska obramba med 7. in 9. uro po moskovskem času uničila še osem letalnikov tipa letalo. Štirje so bili sestreljeni nad Krimom, trije nad Kostromsko regijo in eden nad republiko Adigejo. Ruski uradni viri poročajo o gmotni škodi v Kurski regiji, kjer je zaradi napada z dronom v okrožju Rilsk izbruhnil požar v stanovanjski hiši. Ti incidenti predstavljajo nadaljevanje stopnjevanja napadov z brezpilotnimi letalniki na rusko zaledje in energetsko infrastrukturo. Ukrajinska stran teh poročil še ni uradno komentirala, vendar se tovrstne operacije pogosto izvajajo kot povračilni ukrep za ruske raketne napade na ukrajinsko ozemlje.

Združeno kraljestvo bo namenilo 200 milijonov britanskih funtov oziroma približno 230 milijonov evrov za pripravo svojih vojaških enot na morebitno napotitev v okviru mednarodnih sil v Ukrajino. Po poročanju britanskega ministrstva za obrambo so sredstva namenjena usposabljanju in opremljanju vojske za scenarij, po katerem bi prišlo do premirja med Rusijo in Ukrajino. Britanske sile bi v takem primeru lahko delovale kot del večnacionalnih mirovnih ali nadzornih sil. Ta poteza predstavlja pomemben korak v strateškem načrtovanju Londona, ki želi zagotoviti operativno pripravljenost svojih enot za hitro odzivanje na terenu. Čeprav trenutno še ni doseženega dogovora o končanju spopadov, britanska vlada s tem ukrepom poudarja svojo zavezo k dolgoročni stabilnosti regije in podpori ukrajinski suverenosti. Sredstva bodo razporejena za specializirano usposabljanje, ki vključuje logistično podporo in varnostne operacije v povojnem okolju. Analitiki opozarjajo, da gre za eno izmed prvih konkretnih finančnih napovedi katere izmed zahodnih zaveznic, ki se neposredno nanaša na obdobje po morebitni prekinitvi ognja. Odločitev odraža pripravo na kompleksno varnostno arhitekturo v Evropi, kjer bi mednarodna navzočnost služila kot garant za preprečevanje ponovnega izbruha sovražnosti. Britansko ministrstvo je ob tem poudarilo, da napotitev ostaja pogojna in odvisna od razvoja diplomatskih pogajanj.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Emmanuel Macron je na zaprti seji 8. januarja poskušal prepričati voditelje parlamentarnih strank, da bi po sklenitvi miru v Ukrajino napotili več tisoč francoskih vojakov.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo kakršnokoli vpletenost v poškodovanje katarskega veleposlaništva v Kijevu in poudarilo, da diplomatska predstavništva nikoli niso bila tarča ruskih sil. Ministrstvo je za škodo okrivilo delovanje ukrajinske zračne obrambe.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je začela posvetovanja z Rusko federacijo in Ukrajino o vzpostavitvi začasnega območja prekinitve ognja v neposredni bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je pojasnil, da je glavni cilj te pobude omogočiti varno izvedbo nujnih popravil na zadnjem preostalem rezervnem 330-kilovoltnem daljovodu, ki je bil poškodovan v spopadih. Brez delujočih zunanjih napajalnih linij je ogrožena varnost hlajenja reaktorjev, kar povečuje tveganje za jedrsko nesrečo. Agencija si prizadeva za zagotovitev varnega koridorja, ki bi tehničnim ekipam omogočil dostop do poškodovane energetske infrastrukture brez neposredne grožnje zaradi obstreljevanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj elektrarna za vzdrževanje ključnih varnostnih sistemov trenutno potrebuje stabilno oskrbo z električno energijo, ki jo rezervni daljovodi zagotavljajo ob izpadih glavnih omrežij. Pobuda IAEA prihaja v času povečanih napetosti na območju največje evropske jedrske elektrarne, ki je pod ruskim nadzorom, a v njej še vedno deluje ukrajinsko osebje. Grossi je poudaril, da je prekinitev ognja nujna izključno za namene tehnične obnove in zagotavljanja jedrske varnosti, kar bi koristilo obema stranema v izogib morebitni radiološki katastrofi.

Velika Britanija je odobrila 200 milijonov funtov (230 milijonov evrov) za financiranje priprav na morebitno napotitev vojakov v Ukrajino. Število vojakov, ki bi jih London poslal, ni bilo specificirano.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je po silovitem ruskem zračnem napadu prebivalcem Kijeva svetoval, naj zaradi uničene infrastrukture in pomanjkanja osnovnih storitev začasno zapustijo mesto. Poziv prihaja v času, ko se trimilijonska prestolnica spopada z resnimi težavami pri oskrbi z električno energijo in vodo, kar je neposredna posledica zadnjega vala ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo. Kličko je poudaril, da je začasni odhod v varnejša območja ali na podeželje, kjer so na voljo alternativni viri ogrevanja, nujen za zmanjšanje pritiska na mestno omrežje. Mestne oblasti si prizadevajo čim hitreje sanirati škodo, vendar obsežne poškodbe energetskega sistema onemogočajo normalno bivanje v vseh delih mesta. Ruske sile so v zadnjem obdobju okrepile napade na civilno infrastrukturo po celotni Ukrajini, pri čemer je Kijev ena glavnih tarč. Takšna strategija Moskve je po mnenju vojaških analitikov namenjena zlomu morale prebivalstva pred prihajajočo zimo, medtem ko ukrajinska stran pospešeno krepi zračno obrambo in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po novih poročilih je bilo v ruskih napadih na Kijev in okolico ubitih štiri ljudi, 24 pa je ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo rakete Orešnik v nočnem napadu, kot razlog pa navajajo maščevanje za poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Kijevu je objavilo uradno varnostno opozorilo, v katerem navaja pridobljene informacije o morebitnem obsežnem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico v prihodnjih dneh. Diplomatsko predstavništvo je zaradi povečanega tveganja začasno omejilo svoje delovanje in pozvalo ameriške državljane k skrajni previdnosti. Ameriško diplomatsko osebje je v sporočilu, objavljenem na uradni spletni strani, poudarilo nujnost takojšnjega ukrepanja ob morebitni sprožitvi zračnih siren. Državljanom svetujejo, naj se vnaprej seznanijo z lokacijami najbližjih zaklonišč in se ob alarmu nemudoma umaknejo na varno. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in intenziviranja ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo po vsej državi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so seznanjene z obveščevalnimi podatki o pripravah na nove napade. Čeprav so podobna opozorila v zadnjih mesecih postala del vojnega vsakdana, tokratno specifično opozorilo veleposlaništva nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti obrambnih sil in civilne zaščite v pričakovanju eskalacije sovražnosti v bližnji prihodnosti.

Mestna uprava Kijeva je prebivalce ukrajinske prestolnice pozvala k pripravi na morebitne izpade električne energije, ki bi jih lahko povzročil napovedani val mraza. Mestne oblasti so državljanom svetovale, naj si vnaprej zagotovijo zaloge pitne in tehnične vode, hrano z dolgim rokom trajanja ter topla oblačila. Priporočljivo je tudi polnjenje prenosnih baterij in priprava alternativnih virov svetlobe, kot so svetilke in sveče, saj bi temperature v prihodnjih dneh lahko padle do minus 9 stopinj Celzija. Strokovnjaki in nekdanji uradniki opozarjajo, da bo letošnja zima za ukrajinski energetski sistem še zahtevnejša od prejšnje. Generalni direktor energetskega holdinga DTEK Maksim Timčenko je razmere označil za krizne in brez primere, saj so se energetske zmogljivosti države do konca leta 2024 drastično zmanjšale. Trenutno na večjem delu države že veljajo urniki načrtovanih izklopov električne energije, kar odraža nestabilnost omrežja po dolgotrajnih poškodbah infrastrukture. Kljub trenutnim temperaturam okoli ledišča napovedana ohladitev predstavlja resno grožnjo za že tako oslabljen sistem. Poleg tehničnih priprav so oblasti prebivalce pozvale, naj preverijo lokacije najbližjih zavetišč in točk za ogrevanje. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo v preteklem obdobju poškodovanih več kot 70 odstotkov ključne energetske infrastrukture, kar dodatno potrjuje kritičnost razmer pred vrhuncem zime.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljal o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. Donald Trump je poslal letalo z njegovim imenom na Grenlandijo. Poleg tega so tuji voditelji kritizirali Trumpovo politiko, ki naj bi svet spreminjala v "razbojnikovo jamo". ZDA so se umaknile iz 66 mednarodnih organizacij in sporazumov. Trump naj bi Ukrajini dal varnostna zagotovila.

Poljsko državno tožilstvo je na okrožno sodišče v Varšavi uradno vložilo zahtevo za izročitev ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen kot vodja sektorja v muzeju Ermitaž in tajnik arheološke komisije, je bil na Poljskem pridržan v začetku decembra na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na Krimu, za kar mu v Ukrajini grozi do deset let zaporne kazni. Sodišče v Varšavi je zaenkrat prejelo elektronsko različico dokumentacije, medtem ko izvirnik pričakujejo v petek. Ruski diplomat v Varšavi so že napovedali pomoč svojemu državljanu, muzej Ermitaž pa je poljskim oblastem posredoval dokumentacijo za njegovo obrambo. Butjagin velja za uglednega strokovnjaka za antiko in je avtor številnih znanstvenih publikacij o antičnem mestu Mirmekij. O izročitvi bo v prihodnjih dneh odločalo poljsko sodišče, ki bo moralo pretehtati pravno utemeljenost ukrajinske zahteve in morebitne politične pritiske. Primer sproža dodatne napetosti v že tako zaostrenih odnosih med Poljsko, Rusijo in Ukrajino, predvsem zaradi vprašanja statusa Krima in legitimnosti ukrajinske zakonodaje na tem območju.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti. Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje. Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Ruska federacija je uradno opozorila, da bo kakršno koli prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Moskovsko vodstvo je to stališče zavzelo po nedavnem dogovoru zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih za Kijev, pri čemer je Rusija Ukrajino in njene podpornike označila za "vojno os". Kremelj poudarja, da tuji kontingenti ne bodo uživali nobene posebne zaščite, temveč bodo neposredno vključeni v seznam ciljev ruskih oboroženih sil. Medtem ko se ruska ofenziva približuje četrtemu letu trajanja, se razmere na terenu za civilno prebivalstvo močno slabšajo. V Dnipropetrovski oblasti je zaradi sistematičnega ruskega uničevanja energetske infrastrukture več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja v zimskih razmerah. Rusija s stopnjevanjem retorike in napadov očitno skuša odvrniti članice zveze Nato in Evropske unije od neposrednega vojaškega angažmaja. Napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhove, saj ruska stran vsako obliko neposredne tuje vojaške pomoči interpretira kot vstop v odprt spopad. Zahodne države so se sicer zavezale k dolgoročni podpori Ukrajini, vendar ostajajo previdne glede dejanske namestitve svojih enot na bojiščih, da bi preprečile neposreden spopad med jedrskimi velesilami.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk je po obsežnih ruskih napadih z brezpilotnimi letalniki več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do tekoče vode in ogrevanja. Po besedah ukrajinskega ministra so napadi resno poškodovali kritično energetsko infrastrukturo, kar je povzročilo takojšnje prekinitve v oskrbi prebivalstva sredi zimskih razmer. Lokalne oblasti se spopadajo z izzivi pri sanaciji škode, medtem ko se humanitarne razmere na prizadetih območjih hitro poslabšujejo. Napadi z droni so bili usmerjeni neposredno v objekte, ki zagotavljajo osnovne življenjske pogoje, kar povečuje pritisk na ukrajinski energetski sistem. Ukrajinska vlada je sporočila, da gre za načrtno uničevanje civilne infrastrukture, ki civiliste pušča v nevzdržnih razmerah brez osnovnih virov energije. Ekipe na terenu poskušajo vzpostaviti nujno oskrbo, vendar so popravila otežena zaradi nevarnosti novih zračnih napadov. Regija Dnipropetrovsk, ki velja za ključno industrijsko in logistično središče, je bila v zadnjih mesecih redna tarča ruskih sil. Trenutni izpadi predstavljajo eno največjih humanitarnih kriz v regiji od začetka zime, saj nizke temperature predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev. Mednarodne organizacije so že bile pozvane k nudenju nujne tehnične pomoči za stabilizacijo energetskega omrežja.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je v torek predstavila obsežen triletni načrt, namenjen pomoči ukrajinskim kmetom in zaščiti njihovih sredstev za preživetje. Kmetijski sektor v Ukrajini ostaja pod velikim pritiskom, saj vojna še naprej neposredno ogroža pridelavo hrane in varnost civilnega prebivalstva. Načrt je bil pripravljen kot odgovor na nenehne motnje v oskrbovalnih verigah in uničevanje kmetijske infrastrukture. Po navedbah agencije je ključni cilj zagotoviti dolgoročno stabilnost sektorja, ki predstavlja hrbtenico ukrajinskega gospodarstva in je ključen za svetovno prehransko varnost. Sredstva bodo namenjena neposredni podpori kmetom, ki so se zaradi spopadov znašli v težkem položaju. Strokovnjaki opozarjajo, da so ukrajinska polja, ki so nekoč veljala za žitnico Evrope, zdaj pogosto minirana ali nedostopna. Novi strateški okvir FAO se osredotoča na obnovo zmogljivosti za skladiščenje pridelkov in zagotavljanje nujno potrebnih semen ter gnojil za prihodnje setvene sezone. Agencija poudarja, da je hitro ukrepanje nujno za preprečitev nadaljnje degradacije kmetijskega potenciala države.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Ameriški obrambni velikan Lockheed Martin bo po podpisu nove pogodbe z vlado Združenih držav Amerike potrojil proizvodnjo prestreznih raket za sistem zračne obrambe patriot. Odločitev prihaja v času povečanega svetovnega povpraševanja po teh raketah, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, kjer se ukrajinske sile nenehno spopadajo s pomanjkanjem streliva za obrambo pred ruskimi zračnimi napadi. Poleg neposrednih potreb na bojišču si za zapolnitev svojih izpraznjenih zalog prizadevajo tudi zahodne zaveznice, ki so del lastnih arzenalov že odstopile Ukrajini. Raketni sistemi patriot veljajo za eno najbolj učinkovitih sredstev za obrambo pred balističnimi in krilatimi raketami ter letali, njihova proizvodna zmogljivost pa je bila v zadnjih letih pod velikim pritiskom zaradi omejenih logističnih verig. S povečanjem proizvodnje želi ameriška vlada zagotoviti dolgoročno stabilnost pri oskrbi strateških partneric in okrepiti lastne obrambne zmogljivosti.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.