Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za New York Times izjavil, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi skleniti mirovni sporazum za končanje konflikta v Ukrajini. Trump je ob tem ocenil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski od samega začetka nima močnih pogajalskih izhodišč, in dodal, da bi se vojna brez njegovega posredovanja končala s popolno katastrofo za Kijev in evropske podpornice Ukrajine. Napovedi o morebitnem dogovoru prihajajo v času povečanih kritik na račun načrta v 28 točkah, ki ga je pripravil ameriški odposlanec Steve Witkoff. Kritiki načrtu očitajo, da preveč upošteva ruske zahteve in vključuje določila, ki niso neposredno povezana z vojno, kot je podaljšanje pogodbe New START, kar naj bi koristilo Moskvi na škodo ameriških strateških interesov. Razmere se dodatno zapletajo zaradi dogodkov v Venezueli, kjer je prišlo do racije, kar je nekatere ameriške analitike spodbudilo k pozivom, naj Trump zavzame ostrejše stališče do Putina. Kljub optimističnim izjavam o Putinovi želji po miru, ostaja vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi bil takšen dogovor sploh sprejemljiv za mednarodno skupnost in Ukrajino.

Britansko obrambno ministrstvo je v svojem zadnjem poročilu zavrnilo ključno utemeljitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za invazijo na Ukrajino, ki temelji na domnevni potrebi po "denacifikaciji" države. Britanski obveščevalci so izpostavili, da so etnični Ukrajinci med drugo svetovno vojno predstavljali znaten del Rdeče armade Sovjetske zveze v boju proti nacistični Nemčiji, kar spodkopava kremeljsko propagando, ki ukrajinsko vlado in ljudstvo neupravičeno označuje za naslednike nacizma. Ob tem so opozorili, da vojna v Ukrajini zdaj traja že dlje kot spopad Sovjetske zveze z nacistično Nemčijo, ki se je začel leta 1941. Ruska stran medtem kljub trajajočemu konfliktu poroča o rekordnem zanimanju za nakup njihovega orožja. Podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na srečanju s Putinom v Kremlju izjavil, da so tehnologije, preizkušene na bojiščih v Ukrajini, služile kot najboljša reklama za rusko vojaško industrijo. Manturov trdi, da so tuji naročniki pokazali neprecedentno zanimanje za ruske oborožitvene sisteme, kar Moskva izkorišča za krepitev svoje ekonomske in politične pozicije na svetovnem trgu orožja. Analitiki poudarjajo, da Putinove motive za nadaljevanje agresije ne vodijo le varnostni pomisleki glede širitve zveze NATO, temveč predvsem njegova nostalgična obsesija z obnovo sovjetskega imperija v mejah pred letom 1991. V tem kontekstu Ukrajine nikoli ni priznal kot neodvisne države, temveč kot zgodovinsko rusko ozemlje. Britanski obveščevalci ob tem ugotavljajo, da je bila prav Rusija tista, ki je leta 2022 sprožila invazijo, s čimer so zavrnili poskuse Kremlja, da bi rusko javnost mobiliziral s poustvarjanjem občutkov ogroženosti iz časa druge svetovne vojne.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je na prvi delovni dan leta v Kremlju sestal s prvim podpredsednikom vlade Denisom Manturovom, s katerim sta analizirala dosežke ruske industrije v preteklem letu. Manturov je poročal, da je predelovalna industrija v letu 2025 zabeležila približno triodstotno rast, h kateri so odločilno prispevala podjetja obrambno-industrijskega kompleksa. Ta so v celoti izpolnila državna naročila za obrambo, pri čemer je bila proizvodnja ključnega orožja in opreme prilagojena potrebam operacij v Ukrajini. Poseben poudarek srečanja je bil na tehnološkem napredku in preizkušanju nove opreme na bojišču. Manturov je izpostavil, da je bilo v letu 2025 v bojnih razmerah preizkušenih več kot tisoč novih ali posodobljenih vzorcev vojaške tehnike. Predsednik Putin je ob tem poudaril nujnost povečanja produktivnosti dela znotraj obrambnega sektorja ter podal navodila za okrepljen nadzor nad tem področjem, da bi zagotovili nadaljnjo učinkovitost proizvodnih linij. Na področju vesoljske tehnologije je podpredsednik vlade naznanil širitev ruske satelitske skupine, ki se je v preteklem letu povečala z 288 na 300 satelitov. Putin je ob tem pokazal poseben interes za razvoj tehnologij z dvojno namembnostjo. Kljub načrtovanemu ohlajanju gospodarstva se po mnenju ruskega vrha pozitivna dinamika v strateških panogah ohranja, končni statistični podatki za leto 2025 pa bodo objavljeni v februarju.

Norbert Hofer je odstopil z mesta častnega viteza reda svetega Jurija zaradi izjav velikega mojstra Karla Habsburga, ki jih je Hofer označil za nespoštljive. Habsburg je kritiziral EU-frakcijo Domoljubi za Evropo, katere del je tudi FPÖ, kar je vodilo do Hoferjeve odločitve.

Vojna v Ukrajini je vstopila v 1419. dan, pri čemer je predsednik Volodimir Zelenski izpostavil, da je konflikt s tem prestopil pomembno simbolno mejo. Po podatkih generalštaba ukrajinske vojske so ruske sile v zadnjem dnevu izgubile 1060 vojakov, s čimer se skupno število ruskih izgub od začetka invazije ocenjuje na približno 1.220.000 pripadnikov. Prizorišče najhujših spopadov ostaja osredotočeno na vzhodni in južni del države, potem ko so ukrajinske sile v začetni fazi vojne uspešno odbile napad na prestolnico Kijev. V ukrajinski prestolnici se prebivalci še vedno soočajo s hudimi težavami pri oskrbi z električno energijo, saj je brez elektrike ostalo več kot tisoč stanovanjskih blokov. Na humanitarno krizo se je odzval tudi papež, ki je javno molil za vse trpeče v regiji. Hkrati so britanski zavezniki napovedali razvoj novega raketnega sistema za Ukrajino, ki bi omogočal hitro uničenje ključnih vojaških ciljev, preden bi ruska stran lahko ustrezno odreagirala. Estonija je ob tem poostrila svojo politiko do tistih, ki v imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina izvajajo grozodejstva v Ukrajini. Estonski predstavnik Tarmo Taro je poudaril, da takšne osebe niso zaželene v državi, kar odraža širši trend diplomatske izolacije Rusije v baltski regiji. Vojna, ki se je začela 24. februarja 2022, tako kljub mednarodnim prizadevanjem za mir še vedno kaže znake intenzivnih spopadov in dolgotrajne strateške izčrpanosti obeh strani.

Britanski obrambni minister John Healey je z izjavami o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, v katerih je omenil možnost njegovega zajetja po zgledu venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, povzročil buren mednarodni odziv. Analitiki in opazovalci ocenjujejo, da so takšne besede neposreden spodkop morebitnih mirovnih pogajanj v Ukrajini. Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je poudaril, da tovrstna retorika dejansko zagotavlja nadaljevanje oboroženega spopada, saj zapira diplomatske poti. Vojaški analitiki hkrati opozarjajo na neposredne nevarnosti za britanske državljane na bojišču. Aleksander Merkuris je izpostavil, da bi Healeyjeve izjave lahko povzročile, da britanski prostovoljci in vojaki, ki delujejo na strani Ukrajine, postanejo prednostne tarče ruske vojske. Ruska stran bi te besede lahko interpretirala kot neposredno grožnjo državnemu vrhu, kar bi vodilo v povračilne ukrepe. Dogajanje stopnjuje napetosti med Londonom in Moskvo v času, ko so odnosi že na najnižji točki. Kritiki v britanskih izjavah vidijo poskus destabilizacije ruskega vodstva, vendar opozarjajo, da takšna strategija prinaša velika tveganja za varnost celotne Evrope. Izjave so bile podane le dan po tem, ko se je Healey med obiskom v Kijevu znašel v bližini ruskega raketnega napada.

Ruska novinarka Julija Latinina, ki v Rusiji velja za tujo agentko, je v oddaji na svojem kanalu YouTube izrazila kritiko do delovanja liberalnih medijev. V svojem nastopu je izpostavila, da so ji liberalni mediji desetletja posredovali napačne informacije glede razmer v Ukrajini, kar je označila za zavajanje občinstva. Latinina je v tem kontekstu presenetljivo priznala utemeljenost nekaterih ocen ruskega predsednika Vladimirja Putina glede ukrajinskega konflikta. Novinarka je poudarila, da so njeni pretekli pogledi temeljili na nepopolnih ali prirejenih podatkih, ki jih je prejemala s strani liberalnega tiska. Njene izjave so v ruskem medijskem prostoru sprožile precejšen odziv, saj je Latinina dolga leta veljala za ostro kritičarko Kremlja in ruske zunanje politike. Zdajšnja sprememba retorike nakazuje na globoko razočaranje nad informacijsko krajino, ki jo soustvarja ruska opozicija v izgnanstvu. Kljub temu da njene izjave odmevajo v provladnih ruskih medijih, ostaja Latinina na seznamu tujih agentov. Njen preobrat v razmišljanju o vzrokih in poteku konflikta v Ukrajini odpira vprašanja o verodostojnosti poročanja tako znotraj kot zunaj meja Ruske federacije, hkrati pa utrjuje nekatere uradne narative Moskve o geopolitičnem položaju regije.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Ruski predsednik Vladimir Putin je uslužbencem in veteranom ruskega tožilstva čestital ob njihovem prazniku. V svojem nagovoru je poudaril pomen njihovega dela za stabilnost države ter izpostavil, da sta odgovornost in načelnost ključni vrlini pri opravljanju te funkcije. Po njegovih besedah v delu tožilstva ni prostora za ravnodušnost, saj institucija predstavlja enega od temeljev pravne države. Predsednik je izrazil pričakovanje, da bodo organi tožilstva še naprej učinkovito ščitili pravice državljanov in državne interese. Nagovor je bil osredotočen na krepitev ugleda institucije, ki v ruskem političnem sistemu ohranja široka pooblastila pri nadzoru nad izvajanjem zakonodaje. Putin je ob tem izpostavil tudi zgodovinsko vlogo tožilstva pri ohranjanju reda in zakonitosti skozi različna obdobja ruske zgodovine. Dogodek predstavlja tradicionalno letno obeležitev, s katero Kremelj potrjuje svojo podporo represivnim in nadzornim organom države. Čestitka je bila posredovana prek uradnih kanalov predsednikovega urada, v njej pa je bilo poudarjeno, da morajo tožilci ostati neizprosni pri pregonu kriminala in korupcije, hkrati pa zagotavljati socialno pravičnost za vse prebivalce Ruske federacije.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Ruska vojna proti Ukrajini zdaj traja 1418 dni, kar je dlje od »velike domovinske vojne« pod Stalinom, ki se je končala 8. maja 1945.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ukrajinski državni mediji so poročali, da se je zdravstveno stanje čečenskega voditelja Ramzana Kadirova poslabšalo, in sicer naj bi mu odpovedale ledvice. Navajajo, da naj bi Kremelj že iskal njegovega naslednika.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ruski učitelj Pavel Talankin je s svojimi videoposnetki, ki so bili prvotno namenjeni le interni uporabi, javnosti razkril srhljivo podobo sodobnega ruskega izobraževalnega sistema pod vplivom državne propagande. Posnetki prikazujejo, kako se ruske šole spreminjajo v prostore za militarizacijo in politično indoktrinacijo mladih. Talankinovi arhivi med drugim dokumentirajo nenavadne dejavnosti, kot so tekmovanja v metanju granat med urami športne vzgoje, kar odraža širši trend vključevanja vojaških vsebin v šolski kurikulum. Material, ki je zdaj postal podlaga za dokumentarni film v zahodnih kinematografih, osvetljuje izgubo osebne svobode ruskih učencev. Dokumentarni film prikazuje preobrazbo šole iz varnega okolja v institucijo, kjer so otroci izpostavljeni nenehnemu pritisku državne ideologije. Avtor posnetkov je zaradi svojega delovanja postal tarča ruskih oblasti, saj njegovi arhivi neposredno spodkopavajo uradni narativ o prostovoljnem domoljubju mladih. Zgodba poudarja vse večji razkorak med uradno državno politiko in realnostjo v učilnicah, kjer učitelji, kot je Talankin, tvegajo svojo varnost za dokumentiranje resnice. Videoposnetki služijo kot kritičen dokaz o tem, kako Rusija sistematično uporablja izobraževalni sistem za utrjevanje režima in pripravo prihodnjih generacij na militaristične cilje države. Zahodna javnost prek teh posnetkov prvič dobiva neposreden vpogled v vsakdanjo realnost indoktrinacije, ki je bila prej skrita pred mednarodno skupnostjo.

Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova in sekretar varnostnega sveta te ruske republike, je v petek, 10. januarja 2025, javno napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot vojnega zločinca privesti v Grozni. Njegova izjava je sledila poročilom o domnevnih pozivih Zelenskega Združenim državam Amerike k ugrabitvi njegovega očeta. Kadirov mlajši je ob tem poudaril, da bo ukaz izvršil takoj, ko bosta to odobrila ruski predsednik Vladimir Putin ali njegov oče. Kadirov je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih dejanje utemeljil kot odziv na domnevno politično in moralno razgradnjo ukrajinskega vodstva. Zelenskemu je neposredno zagrozil, da ga bodo »odpeljali kot nepotrebno stvar«, če bo prejeta ustrezna povelja. Takšne retorične grožnje so v zadnjem času postale stalnica v komunikaciji čečenskih uradnikov, ki tesno sodelujejo z moskovskim režimom v vojni proti Ukrajini. Incident dodatno zaostruje napetosti med Kijevom in čečensko administracijo, ki aktivno sodeluje pri ruski agresiji. Medtem ko Kijev uradno ni potrdil navedb o načrtovanju ugrabitve Ramzana Kadirova, Moskva izjave Adama Kadirova uporablja za krepitev notranje propagande in zastraševanje ukrajinskih oblasti. Izjava prav tako potrjuje naraščajočo politično vlogo mladega Kadirova znotraj varnostnih struktur Čečenije.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po novih poročilih je bilo v ruskih napadih na Kijev in okolico ubitih štiri ljudi, 24 pa je ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo rakete Orešnik v nočnem napadu, kot razlog pa navajajo maščevanje za poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.