V okviru zveze Nato so se po poročanju tujih medijev začele resne razprave o prihodnosti zavezništva in možnosti t. i. razveze z Združenimi državami Amerike. Povod za zaostritev odnosov so bile nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije, v katerih je namignil, da bi bila pridobitev tega ozemlja lahko pomembnejša od ohranitve celovitosti čezatlantskega zavezništva. Trump je ob tem poudaril, da Nato brez vodilne vloge ZDA ni dovolj učinkovita organizacija. Zavezništvo se je na napovedi odzvalo z dvostopenjsko diplomatsko ofenzivo, s katero želijo preprečiti morebitno stopnjevanje napetosti in celo vojaško posredovanje Washingtona na Grenlandiji. Razmere so sprožile zaskrbljenost med evropskimi zavezniki, saj bi razpad Nata pomenil temeljito spremembo varnostne arhitekture na stari celini. Diplomati si prizadevajo najti pot za stabilizacijo odnosov, medtem ko ameriška administracija vse bolj odkrito izraža dvome o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja. Hkrati so se pojavile informacije o načrtih Nata za okrepitev prisotnosti na Arktiki, kar kaže na strateški pomen regije v luči novih geopolitičnih trenj. Grenlandija tako postaja osrednja točka spora, ki ne vključuje le vprašanja ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske, temveč tudi vprašanje obstoja najmočnejšega vojaškega zavezništva na svetu. Evropske države so se prisiljene spopadati z možnostjo, da bodo morale v prihodnje same poskrbeti za svojo obrambo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izjavil, da je odločitev o morebitnem vojaškem posredovanju na Tajvanu v rokah kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Trump je ob tem poudaril, da bi bil z morebitno spremembo statusa quo zelo nezadovoljen, vendar verjame, da Ši do konca njegovega mandata leta 2029 ne bo ukrepal. Po njegovih besedah Ši razume Tajvan kot del Kitajske, zato so nadaljnje poteze odvisne predvsem od kitajskega vodstva, čeprav upa, da do stopnjevanja napetosti ne bo prišlo. Izjave so odmevale v kontekstu nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, kjer je bil ugrabljen predsednik Nicolas Maduro. Kitajske oblasti so nad ameriškim ravnanjem v Južni Ameriki izrazile globoko pretresenost, saj je bila Venezuela njihova ključna partnerica v regiji. Trump je zavrnil primerjavo med obema primeroma in pojasnil, da Tajvan za Kitajsko ne predstavlja enake grožnje, kot jo je Madurov režim predstavljal za varnost Združenih držav Amerike. Kljub zaostrenim odnosom analitiki opozarjajo, da bi Kitajska padec Madura lahko izkoristila za uresničevanje lastnih strateških ciljev v rivalstvu z Washingtonom. Pekinška diplomacija se trenutno odziva na nepredvidljive poteze Trumpove administracije, ki z ugrabitvijo Madura in izjavami o Tajvanu prinašajo novo negotovost v globalno geopolitično ravnovesje. ZDA s tem sporočajo, da so pripravljene na drastične ukrepe, hkrati pa puščajo odprta vrata kitajski suverenosti nad vprašanjem Tajvana.

Kanadski premier Mark Carney in brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva sta v telefonskem pogovoru potrdila podporo mirnemu in dogovorjenemu procesu tranzicije v Venezueli, ki bi ga vodili Venezuelci sami. Voditelja sta razpravljala o aktualnih razmerah v državi po nedavnih dogodkih, ki so vključevali zajetje Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike ter vprašanje izpuščanja venezuelskih talcev. Brazilski predsednik je o razmerah v regiji opravil širše diplomatsko posvetovanje, saj je o venezuelski krizi govoril tudi z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. V pogovoru z mehiško kolegico sta voditelja obsodila ameriško ofenzivo v Venezueli, hkrati pa si prizadevata za stabilizacijo razmer v državi prek regionalnega dialoga in sodelovanja s ključnimi mednarodnimi partnerji. Diplomatska prizadevanja Kanade in Brazilije poudarjajo pomen suverenosti in notranjega političnega dialoga v Venezueli, kljub stopnjevanju napetosti zaradi zunanjih vojaških in političnih posegov. Strani sta se zavzeli za nadaljevanje pogovorov, ki bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konfliktov in omogočili vrnitev k demokratičnim procesom pod okriljem domačih akterjev.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

V več kolumbijskih mestih, vključno s prestolnico Bogoto in obmejnim mestom Cucuta, so potekali množični protesti proti ameriškim vojaškim operacijam v sosednji Venezueli in grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa. Demonstracije je spodbudil kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je ameriško zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura v Caracasu označil za ugrabitev. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump na vprašanje o morebitnem vojaškem posredovanju v sami Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra zamisel, kar je v državi sprožilo val ogorčenja. Protestniki so na ulicah vzklikali protiameriška gesla in mahali s kolumbijskimi zastavami, pri čemer so izražali nasprotovanje širjenju ameriških vojaških dejavnosti v Južni Ameriki. Predsednik Petro je dogodke v Venezueli obsodil kot kršitev suverenosti in pozval k nacionalni mobilizaciji. Kljub izrazito napetemu ozračju sta se Petro in Trump v sredo dogovorila za srečanje, na katerem naj bi obravnavala nastalo krizo, ki neposredno vpliva na stabilnost celotne regije. Kriza je tesno povezana z nedavnimi dogodki, ko je bil Maduro prepeljan v Združene države Amerike, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma. Kolumbijska javnost in oblast sta zaskrbljeni, da bi se ameriški imperialistični apetiti po naravnih virih in nafti prenesli tudi na njihovo ozemlje, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije in oboroženih spopadov v neposredni bližini strateško pomembnih energetskih nahajališč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si prizadeva za novo srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, medtem ko se njuni pogajalci ukvarjajo z vprašanji ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina izpolnila vse svoje obveznosti v dosrejšnjih pogovorih in odločno zavrnil morebitne nove pogoje za dosego miru. Po poročanju virov so pogovori z zahodnimi zavezniki že prinesli konkretne rezultate, ki krepijo pogajalsko izhodišče Kijeva. Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times nakazal, da so Združene države Amerike pripravljene podpreti prihodnjo obrambo Ukrajine. Trump je izrazil prepričanje, da Rusija ne bo sprožila novega napada, če bo dosežen ustrezen dogovor, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki glede dolgoročnih varnostnih zagotovil za regijo. Ta stališča prihajajo v času, ko se ukrajinska stran spopada s pritiski glede vprašanja ozemelj pod rusko okupacijo. Dogajanje predstavlja pomemben zasuk v diplomatskih prizadevanjih, saj Kijev išče neposreden stik z Washingtonom za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem ponovno pozval k mednarodni podpori in opozoril, da ukrajinska stran ne bo pristala na zahteve, ki bi spodkopale suverenost države. Poročila o napredku v pogovorih z zavezniki kažejo na usklajeno delovanje pred morebitnim vrhom med obema voditeljema.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times dejal, da je odločitev o kitajskem ravnanju glede Tajvana v rokah kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Trump je ob tem sicer nakazal, da si ne želi kitajskega prevzema nadzora nad otokom, vendar ni podal konkretnih zagotovil o morebitnem ameriškem posredovanju v primeru vojaškega konflikta. Izjave so bile podane v kontekstu vprašanj o tem, ali bi nedavne ameriške vojaške operacije v drugih delih sveta lahko spodbudile Peking k podobnim dejanjem v regiji. Stališče ameriškega predsednika odraža previdno diplomatsko držo v obdobju povečanih napetosti med Washingtonom in Pekingom. Trump je poudaril, da so nadaljnji koraki Kitajske odvisni od predsednika Xija, hkrati pa je izpostavil pomen medsebojnega spoštovanja in pogajanj. Vprašanje Tajvana ostaja ena najobčutljivejših točk v ameriško-kitajskih odnosih, saj Peking otok smatra za del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo neuradne, a tesne stike s Tajpejem. Aktualne izjave prihajajo po obdobju, ko je Trumpova administracija sprejela več odločitev, ki so bile interpretirane kot popuščanje Pekingu ali vsaj izogibanje neposrednemu konfliktu. Nedavna prepoved postanka tajvanskega predsednika v Združenih državah Amerike kaže na to, da Washington trenutno daje prednost stabilnosti v odnosih s Kitajsko pred simbolno podporo Tajvanu. To nakazuje na pragmatičen pristop administracije, ki poskuša zmanjšati trenja, medtem ko se sooča z drugimi globalnimi izzivi.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in njegov ključni svetovalec Stephen Miller sta razkrila radikalne načrte za prihodnjo zunanjo politiko Združenih držav Amerike, ki vključujejo morebiten prevzem Grenlandije. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje osebja Bele hiše, je v pogovoru za medije poudaril, da ZDA pri uveljavljanju svojih interesov v tujini niso omejene z mednarodnim pravom, temveč le z moralno presojo predsednika. Takšna retorika odraža ideološki premik k imperialističnemu pristopu, kjer naj bi svetovna ureditev temeljila predvsem na vojaški in gospodarski sili. Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za zagotavljanje nacionalne varnosti, zlasti zaradi povečane prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v arktičnih vodah. Medtem ko so nekateri uradniki omenjali možnost odkupa otoka od Danske, se v ožjih krogih pojavljajo celo namigi o morebitni vojaški okupaciji, če diplomatska pot ne bi bila uspešna. Predsednik Trump je ob tem kritiziral obstoječe obrambne zmogljivosti na otoku in poudaril, da si ZDA ne morejo privoščiti varnostnih lukenj v svoji neposredni bližini. Napovedana doktrina vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti, saj neposredno izziva suverenost evropskih držav in obstoječe mednarodne pogodbe, vključno s tisto iz leta 1951, ki trenutno ureja ameriški dostop do oporišč na Grenlandiji. Millerjeve izjave o 'prostih rokah' v Venezueli in na Arktiki kažejo na konec obdobja večstranskih sporazumov in začetek obdobja unilateralnega delovanja, ki ga vodi izključno ameriški interes, neodvisno od mnenja zaveznikov ali mednarodnih institucij.

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Opozoril je tudi Nigerijo glede genocida nad kristjani. V primeru mirovnega sporazuma o Ukrajini je Trump dejal, da bodo ZDA imele drugotno vlogo pri zagotavljanju vojaške pomoči Ukrajini v primeru napada.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Donald Trump je izrazil zaskrbljenost, da bi se dogajanje v Venezueli lahko sprevrglo v "katastrofo Jimmyja Carterja". V intervjuju za New York Times se je dotaknil tudi sporazuma START, pri čemer se zdi, da ga iztek veljavnosti zadnjega večjega sporazuma o nadzoru orožja ne skrbi. Izključil je možnost pomilostitve za Nicolása Madura.

Donald Trump je napovedal srečanje z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado prihodnji teden v Washingtonu. Poleg tega je ponovil svoje zanimanje za nakup Grenlandije in izjavil, da jo "nujno potrebuje".

Donald Trump je izjavil, da Rusijo v zvezi z Natom skrbijo samo ZDA. Podprl je nov sveženj sankcij proti Rusiji. Prav tako je izrazil željo po prevzemu nadzora nad Grenlandijo in odredil umik ZDA iz Mednarodne solarne zveze s sedežem v Gurugramu.

Donald Trump je izrazil domnevo, da bi lahko ameriški državni sekretar Marco Rubio iz osebnih razlogov vodil operacijo v Venezueli. Napovedal je, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado in izrazil željo, da bi mu izročila Nobelovo nagrado. Trump je glede Tajvana izjavil, da je odločitev o prihodnosti otoka prepuščena kitajskemu predsedniku Šiju. V povezavi z Grenlandijo se je pojavila ideja o poroki Trumpovega sina z dansko princeso kot diplomatska rešitev. Aktivistka Rocío San Miguel, ki je bila aretirana februarja 2024 v Venezueli, je bila izpuščena.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

Donald Trump je napovedal, da bo ameriška vlada kupila za 200 milijard dolarjev hipotekarnih obveznic preko podjetij Fannie Mae in Freddie Mac. Cilj tega ukrepa je znižanje hipotekarnih obrestnih mer in povečanje dostopnosti stanovanj. Analitiki opozarjajo, da je ta poteza, ki jo je Trump imenoval pomoč pri zniževanju hipotekarnih obrestnih mer, podobna tisti, ki je podjetji leta 2008 skoraj pripeljala do bankrota.

Po poročanju Al Jazeere je bilo v izraelskih napadih po Gazi ubitih najmanj 14 Palestincev, med njimi pet otrok. Kljub premirju, ki je začelo veljati 10. oktobra, je situacija še naprej nevarna.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Podjetje Cox Automotive je v svoji najnovejši napovedi objavilo, da se bo prodaja novih vozil v Združenih državah Amerike leta 2026 zmanjšala za 2,4 odstotka na približno 15,8 milijona enot. Analitiki pričakujejo, da bo k temu upadu najbolj prispevala slabša cenovna dostopnost vozil za potrošnike, kar se kaže v postopnem upočasnjevanju avtomobilskega trga. Posebej izrazit upad napovedujejo v segmentu prodaje poslovnim in institucionalnim kupcem, kjer naj bi se obseg prodaje zmanjšal za 6,1 odstotka. To nakazuje na širše ohlajanje povpraševanja v panogi, ki se bo v naslednjih letih spopadala z gospodarskimi pritiski na proračune gospodinjstev in podjetij. Napovedi kažejo, da bo leto 2026 prelomno obdobje za ameriški avtomobilski trg, saj se po obdobju nestanovitnosti ponudbe zdaj v ospredje prebijajo vprašanja dolgoročne kupne moči prebivalstva. Čeprav so zaloge vozil trenutno stabilne, visoki stroški financiranja in visoke cene novih avtomobilov odvračajo potencialne kupce.

Po ZDA so se razširili protesti zaradi usodnega streljanja v Minneapolisu, kjer je agent ICE ubil 37-letno žensko. Protesti so potekali tudi v Milwaukeeju, Richmondu in Detroitu, kjer so se zbrali protestniki, prižigali sveče in zahtevali odgovornost za dejanje agenta ICE. V Richmondu so protestniki obsodili streljanje neoborožene ženske. V Detroitu je incident sprožil zaskrbljenost glede ravnanja agentov ICE.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v pogovoru za televizijo Fox News ostro kritiziral Dansko in evropske zaveznice zaradi domnevno pomanjkljivega upravljanja varnosti na Grenlandiji. Vance je poudaril, da je omenjeno ozemlje kritičnega pomena za obrambo ZDA in celotnega zahodnega sveta pred morebitnimi raketnimi napadi iz Rusije ali Kitajske. Po njegovih besedah Evropa in Danska nista opravili dobrega dela pri zagotavljanju varnosti tega strateško pomembnega območja. Vance je v intervjuju izpostavil, da Grenlanda predstavlja bistven del ameriškega protiraketnega ščita. Ameriška administracija meni, da so naložbe v obrambno infrastrukturo na otoku nezadostne, kar povečuje ranljivost zavezništva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov z Moskvo in Pekingom. Kritike so uperjene predvsem v pomanjkanje evropskih investicij v vojaške zmogljivosti na severu. Izjave podpredsednika Vancea nakazujejo nadaljevanje pritiska Združenih držav na evropske partnerice glede povečanja obrambnih izdatkov. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ostaja v središču ameriških strateških interesov v Arktiki. Danska stran se na očitke o neustreznem varovanju ozemlja za zdaj še ni uradno odzvala, vendar takšna retorika vnaša nove napetosti v transatlantske odnose.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Število novih prosilcev za denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti v Združenih državah Amerike se je v zadnjem tednu leta 2025 nekoliko povečalo, vendar po zgodovinskih merilih ostaja na nizki ravni. Čeprav podatki kažejo na stabilnost trga dela v smislu nizkega števila odpuščanj, analitiki opozarjajo na postopno slabljenje povpraševanja po delovni sili. Trenutne razmere so posledica širše gospodarske negotovosti in učinkov predhodnih visokih obrestnih mer, ki so vplivale na investicijski cikel. Kljub rahlemu porastu prijav, ki so ga zabeležili v Washingtonu, ameriško gospodarstvo ne kaže znakov obsežnega krčenja števila zaposlenih. Podatki ministrstva za delo odražajo trdoživost trga dela, čeprav se dinamika zaposlovanja upočasnjuje v primerjavi s preteklimi četrtletji. Podjetja se ob nejasnih obeti glede prihodnje trgovinske politike in stroškov financiranja odločajo za previdnejše načrtovanje kadrovskih virov. Povečanje števila zahtevkov ob koncu leta je mogoče deloma pripisati tudi sezonskim dejavnikom, vendar strokovnjaki poudarjajo, da dolgoročni trendi nakazujejo na ohlajanje. Povezava med geopolitičnimi napetostmi, zlasti v odnosih s Kitajsko, in domačim trgom dela postaja vse bolj izrazita, saj negotovost pri naložbah neposredno vpliva na dolgoročno stabilnost delovnih mest v industrijskem in tehnološkem sektorju.

Kljub nasprotovanju Francije, ki bo glasovala proti podpisu sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, naj bi bil trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja vseeno podpisan. To bi bil hud udarec za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Predstavniški dom je potrdil triletno podaljšanje subvencij za Obamacare s podporo 17 republikancev, kar je pomenilo upor proti vodstvu Republikanske stranke. Zakon, ki podaljšuje subvencije iz obdobja COVID-19, je bil sprejet z rezultatom 230 proti 196 in gre zdaj v senat.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

V Ljubljani so udeleženci protestnega shoda, ki ga je pred Moderno galerijo organiziralo študentsko društvo Iskra, izrazili solidarnost z Venezuelo in njenim ljudstvom. Protestniki so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Do shoda je prišlo po poročilih, da so ameriške sile minulo soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Organizatorji shoda so dogajanje označili za imperialistični napad trenutne administracije Združenih držav Amerike. Po mnenju društva Iskra je bila vojaška operacija, ki je vključevala bombardiranje in ugrabitev najvišjih državnih predstavnikov, izvedena pod pretvezo demokracije. Zbrani so zahtevali takojšnje ukrepanje proti ZDA in poudarili svoje nasprotovanje zunanji politiki Washingtona. Udeleženci so s transparenti in govori opozarjali na po njihovem mnenju sporno vlogo mednarodne skupnosti in zahtevali uvedbo sankcij proti Združenim državam Amerike. Dogodek se je zaključil z mirnim pozivom k spoštovanju suverenosti Venezuele in obsodbo vsakršnega vojaškega posredovanja v regiji.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Priznani ameriški finančnik in vlagatelj Jim Rogers je v celoti izstopil iz ameriškega in ruskega delniškega trga, svoje naložbe pa usmeril v uzbeško gospodarstvo. Rogers je svojo odločitev utemeljil s pričakovanjem konca najdaljšega obdobja rasti v zgodovini ameriških borz, ki traja od leta 2009, in opozoril na neizogibno tržno korekcijo, ki bi lahko prizadela svetovne borze. Čeprav priznava, da je ameriške delnice morda prodal nekoliko prezgodaj, meni, da je trenutni cikel rasti blizu svojega zaključka. Strateg se je odločil za nakup skoraj vseh razpoložljivih vrednostnih papirjev na borzi v Taškentu, kjer trenutno kotira 85 podjetij iz različnih sektorjev, vključno z bančništvom ter naftno in plinsko industrijo. Poleg kapitalskih naložb Rogers zaupa tudi uzbeški nacionalni valuti sum, pri čemer svojih valutnih tveganj ni zavaroval. Njegov trenutni naložbeni portfelj poleg uzbeških naložb obsega le še določene kitajske delnice, predvsem letalskih prevoznikov Air China in China Eastern. Rogers je zanimanje za Uzbekistan kazal že leta 2021, vendar je šele zdaj izvedel popolno prestrukturiranje svojega premoženja. Njegova poteza odraža širše skeptično stališče do zahodnih trgov in iskanje priložnosti na nastajajočih trgih v Srednji Aziji, kjer vidi večji potencial za dolgoročno rast ob nižjih vstopnih vrednotenjih. Pri tem poudarja, da se v prihodnje ne izključuje niti izstop iz kitajskih naložb, če bi ti trgi postali pregreti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti. Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje. Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.

Google je uvedel nove funkcije umetne inteligence v Gmailu, ki jih poganja Gemini, vključno s funkcijo 'AI Inbox', ki povzema e-poštna sporočila in ustvarja sezname opravil. Funkcija 'Pomoč pri pisanju' omogoča personalizirana e-poštna sporočila. Google zagotavlja, da se modeli umetne inteligence ne bodo učili iz uporabniških e-poštnih sporočil. Te posodobitve so del širšega načrta, da bi Google postal priljubljena platforma za umetno inteligenco.

Mehiški peso se je okrepil v primerjavi z ameriškim dolarjem po prejšnjih dneh izgub. Kljub temu je objava ekonomskih podatkov iz ZDA okrepila dolar, kar je pozitivno vplivalo na njegove tečaje v primerjavi z valutami držav v razvoju, vključno z mehiškim pesom. Vzporedni tečaj ('dólar blue') v Argentini je ostal stabilen, brez večjih sprememb.

Kitajski poslovnež, ki naj bi bil povezan z obveščevalnim aparatom Kitajske komunistične partije, je lastnik dveh golf igrišč v neposredni bližini letalskega oporišča v Louisiani, kjer se nahaja poveljstvo ameriških strateških jedrskih sil. Nepremičnini sta locirani severno in južno od oporišča ameriškega letalstva, ki nadzoruje medcelinske balistične rakete in jedrske bombnike Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil ostra opozorila ameriških zakonodajalcev in strokovnjakov za nacionalno varnost, ki v tem vidijo potencialno tveganje za vohunjenje. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da lokacija zemljišč omogoča neoviran fizični nadzor nad ključno vojaško infrastrukturo in premiki osebja. Čeprav so igrišča uradno namenjena rekreaciji, njihova strateška lega vzbuja sume o dolgoročnih namerah kitajskih subjektov pri pridobivanju strateško pomembnih nepremičnin v bližini občutljivih obrambnih objektov. Ameriške oblasti so v preteklosti že obravnavale podobne primere, kjer so tuji državljani kupovali zemljišča v bližini vojaških con. Zadeva stopnjuje napetosti med Washingtonom in Pekingom glede vprašanja gospodarskega vohunjenja in lastništva tujih podjetij nad kritično infrastrukturo. Zakonodajalci zdaj pozivajo k strožjemu nadzoru tujih naložb v nepremičnine, ki mejijo na vojaške objekte, saj menijo, da trenutna zakonodaja ne nudi zadostne zaščite pred tovrstnimi asimetričnimi grožnjami nacionalni varnosti.

Nizozemski medij AD je v svoji redni rubriki in podkastu spodbudil javno razpravo o vprašanju, ali Združene države Amerike še vedno predstavljajo vzor demokracije v sodobnem svetu. Prispevek izpostavlja dilemo med tistimi, ki menijo, da je ameriški sistem zaradi politične polarizacije izgubil svojo kredibilnost, in tistimi, ki trdijo, da se Evropa od ameriškega modela še vedno lahko marsikaj nauči. Razprava se odvija v luči naraščajočih vprašanj o stabilnosti ameriških institucij in vplivu tamkajšnjega političnega dogajanja na globalne demokratične standarde. Uporabniki in poslušalci so pozvani k podajanju lastnih mnenj o tem, ali so ZDA v očeh mednarodne javnosti že izgubile status vodilne demokratične sile ali pa so njihove izkušnje dragocene za razvoj drugih demokracij. Prispevek ne podaja dokončnih zaključkov, temveč služi kot platforma za analizo javnega mnenja o stanju čezatlantskih odnosov in vrednot. Poudarek je predvsem na vprašanju, kako so se percepcije ameriške ureditve spremenile v zadnjem obdobju in kakšen pomen ima to za prihodnost zahodnega liberalnega reda.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Donald Trump je napovedal umik ZDA iz več deset mednarodnih organizacij in agencij ZN. Med njimi so tudi tiste, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Donald Trump se je, zaradi gospodarske zaskrbljenosti in padanja podpore, ponovno usmeril na kritiko Wall Streeta. Podprl je nov paket sankcij proti Rusiji in ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije, kar so ZDA že večkrat neuspešno poskušale storiti. Njegova administracija je napovedala ustanovitev novega oddelka na Ministrstvu za pravosodje, ki se bo boril proti prevaram. Prav tako je Trump izrazil mnenje, da je iztek pogodbe START z Rusijo priložnost za boljši dogovor.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi ameriškega zajetja tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku in ga označilo za nezakonito operacijo. Zahtevalo je, da ZDA nemudoma prekinejo z nezakonitimi dejanji in se vrnejo k spoštovanju mednarodnega prava. Poudarili so, da so ZDA imele podatke o pripadnosti plovila.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike Mike Pence se je v sredo zvečer v pogovoru za televizijsko hišo CNN zavzel za sklenitev finančnega dogovora, s katerim bi ZDA pridobile nadzor nad strateško pomembnim otokom Grenlandija. Pence je s tem predlogom ubral drugačno pot od predsednika Donalda Trumpa, ki v svojih razmišljanjih o prihodnosti otoka ni izrecno izključil niti vojaških možnosti. Pence je poudaril, da bi morebitna vojaška opcija za prevzem otoka lahko povzročila globoko krizo znotraj zveze NATO, saj je Grenlandija sestavni del Kraljevine Danske, ki je ključna zaveznica ZDA. Namesto tega predlaga pragmatičen finančni prevzem, ki bi po njegovem mnenju utrdil ameriške strateške interese na Arktiki, ne da bi pri tem ogrozil stabilnost mednarodnih zavezništev. Vprašanje Grenlandije postaja v krogih Bele hiše vse pogostejša tema pogovorov, predvsem zaradi njene geopolitične lege in bogatih naravnih virov. Razhajanja med Trumpom in Pencem glede načina pridobitve otoka kažejo na različne pristope znotraj ameriške administracije do vprašanja ozemeljske širitve in odnosov z evropskimi zaveznicami.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Vrednost novozelandskega dolarja se je v četrtkovi trgovalni seji v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala na približno 0,5750, kar predstavlja padec že tretji zaporedni dan. Glavni razlog za šibkost novozelandske valute je previdnost vlagateljev, ki jo spodbujajo zaostrene geopolitične razmere v Aziji, zlasti naraščajoče napetosti med Japonsko in Kitajsko. Slednja je namreč prepovedala izvoz nekaterih redkih zemelj in materialov z vojaškim potencialom na Japonsko, kar neposredno vpliva na Novo Zelandijo kot pomembno trgovinsko partnerico obeh držav. Na trgih prevladuje negotovost tudi zaradi dogajanja v Južni Ameriki, potem ko so ameriške sile v posebni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti, kar vnaša dodatno geopolitično tveganje. Takšne razmere tradicionalno krepijo ameriški dolar kot varno zatočišče, hkrati pa negativno vplivajo na bolj tvegane valute, kot je novozelandski dolar. Dodaten pritisk na valutni par NZD/USD povzroča pričakovanje ključnih podatkov s trga dela v Združenih državah Amerike, ki bodo objavljeni v petek. Čeprav zadnji ekonomski kazalniki kažejo na krhko stanje ameriškega gospodarstva, ameriški dolar ohranja stabilnost, medtem ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih naložb. Tržni udeleženci zdaj pozorno spremljajo morebitne nove podatke o tedenskih zahtevkih za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na gibanje tečajev pred koncem tedna.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.