Iranski parlament se je v nedeljo sestal na izrednem zasedanju, da bi razpravljal o vseobsežnih protestih, ki pretresajo državo. Med zasedanjem so poslanci v parlamentu, ki je pod nadzorom konservativnih sil, množično stekli pred govornico in vzklikali gesla proti Zahodu, vključno z vzklikom "Smrt Ameriki". Dogajanje odraža zaostrene razmere v državi, kjer se oblasti spopadajo z najresnejšimi nemiri v zadnjih letih. Zasedanje je bilo namenjeno analizi varnostnih razmer in iskanju odgovorov na ljudsko nezadovoljstvo, ki se je razširilo po številnih mestih. Poslanci so s svojimi dejanji potrdili trdo linijo režima, ki za notranjo nestabilnost pogosto obtožuje zunanje dejavnike, predvsem Združene države Amerike. Kljub uradnim razpravam v skupščini se napetosti na ulicah ne umirjajo, kar povečuje pritisk na politični vrh. Analitiki opozarjajo, da tovrstni retorični nastopi v parlamentu ne prispevajo k pomiritvi protestnikov, temveč dodatno poglabljajo razkol med vladajočo elito in civilno družbo. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat uporabili podobne metode za mobilizacijo svojih podpornikov, vendar trenutni val protestov predstavlja specifičen izziv zaradi svoje dolgotrajnosti in demografske sestave udeležencev.

Število smrtnih žrtev med množičnimi protivladnimi protesti v Iranu je po poročilih neodvisne organizacije za človekove pravice preseglo 500. Iran ostaja v stanju visoke napetosti, saj se nezadovoljstvo prebivalstva zaradi poglabljanja gospodarske krize in strogih omejitev režima še naprej spreminja v ulične nemire. Protestniki kljub nasilnemu zatiranju s strani varnostnih sil vztrajajo pri svojih zahtevah, medtem ko so oblasti v Teheranu za destabilizacijo države znova obtožile Združene države Amerike. Iranski režim je v uradnih izjavah zagrozil s povračilnimi ukrepi in morebitnimi preventivnimi napadi na cilje ZDA, če bi bila država neposredno napadena. Iranske oblasti trdijo, da so nemiri posledica tujega vmešavanja, zlasti podpore, ki jo je protestnikom izrazil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Ta je javno sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati, kar je Teheran označil za neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Kriza v državi se zaostruje zaradi strmoglavega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, kar je sprva sprožilo demonstracije, ki so prerasle v splošni upor proti teokratski ureditvi. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da se iranski režim sooča z nepredstavljivim pritiskom, medtem ko število žrtev med civilisti še naprej narašča, dostop do informacij pa je zaradi omejevanja spletnih komunikacij močno otežen.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v ponedeljek, 12. januarja 2026, napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga in storitev iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Trump je ukrep opisal kot končen in nepreklicen, veljati pa je začel takoj po njegovi objavi na družbenih omrežjih. Odločitev predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje in trgovinske politike, ki meri na popolno gospodarsko osamitev iranskega režima. Ukrep bo po pričakovanjih najbolj prizadel velika svetovna gospodarstva, predvsem Kitajsko in Indijo, ki sta ključni trgovinski partnerici Irana. V skladu z novim odlokom bodo morale te države plačevati dodatne dajatve na vse posle, ki jih opravljajo z Združenimi državami Amerike, kar bi lahko povzročilo velike motnje v svetovnih oskrbovalnih verigah. Trump je poudaril, da nobena država, ki sodeluje z Islamsko republiko Iran, ne bo izključena iz tega ukrepa. Analitiki opozarjajo, da gre za nadaljevanje Trumpove agresivne uporabe carin kot diplomatskega orodja za doseganje strateških ciljev. Ker so ZDA eno največjih izvoznih trgov za države, ki trgujejo z Iranom, bodo te postavljene pred težko izbiro med ohranitvijo dostopa do ameriškega trga ali nadaljevanjem sodelovanja s Teheranom. Ta poteza bi lahko vodila v nove trgovinske spore in povečala napetosti v mednarodni skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnih protivladnih protestov v Iranu naročil pripravp vojaških načrtov za morebitno posredovanje proti tamkajšnjemu režimu. Po poročanju ameriških medijev so se v pripravo strategij vključile številne državne agencije, Trump pa se namerava v kratkem sestati z visokimi uradniki za nacionalno varnost, da bi ocenili nadaljnje korake. Glavni povod za zaostritev retorike so poročila o smrtnih žrtvah med civilisti, ki v Teheranu in drugih mestih protestirajo zaradi slabih gospodarskih razmer. Predsednik Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike »pripravljene in oborožene« za ukrepanje, če bodo iranske oblasti nad mirnimi protestniki uporabile smrtonosno silo. Ta napoved sledi obdobju povečane vojaške aktivnosti ZDA pod Trumpovim vodstvom v letu 2025, ko je bilo po vsem svetu izvedenih več kot 600 raketnih napadov. Morebitna tarča novih napadov bi lahko bila iranska vojaška infrastruktura, kar bi služilo kot neposreden odgovor na zatiranje ljudske vstaje. Zaradi stopnjevanja napetosti so se že odzvali svetovni trgi, kjer se je cena nafte tipa WTI povišala za skoraj odstotek. Analitiki opozarjajo, da bi neposreden vojaški spopad med Washingtonom in Teheranom lahko resno ogrozil stabilnost na Bližnjem vzhodu in povzročil motnje v svetovni oskrbi z energenti. Formalni brifingi o stanju v Iranu in vojaških možnostih so napovedani za prihodnji teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je preučeval možnost izvedbe vojaških napadov na Iran, medtem ko so ga visoki uradniki njegove administracije in podpredsednik JD Vance pozivali k uporabi diplomatskih sredstev. Vance naj bi vodil prizadevanja, da bi se Trump najprej odločil za dialog, preden bi odobril morebitno vojaško posredovanje. Razprava o napadih je potekala v času naraščajočih napetosti in protestov, ki so destabilizirali razmere v regiji. Iran je na ameriške grožnje odgovoril s previdno pripravljenostjo na pogovore, vendar je Teheran hkrati jasno sporočil, da ne namerava odstopiti od svojih ključnih strateških interesov oziroma tako imenovanih rdečih črt. Kljub diplomatskim signalom Irana ostaja vprašanje dejanske pripravljenosti obeh strani na popuščanje odprto, saj Združene države Amerike vztrajajo pri strogem nadzoru nad iranskimi aktivnostmi. Notranji pritiski znotraj Bele hiše kažejo na razkol med zagovorniki trde linije in tistimi, ki si prizadevajo za deeskalacijo s pomočjo diplomacije. Odločitev predsednika Trumpa bo močno zaznamovala prihodnjo varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu, zlasti po preteklih napadih na iranske jedrske objekte, ki so že močno zaostrili odnose med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na vse izdelke iz držav, ki poslujejo z Iranom, obenem pa so mu vojaški svetovalci predstavili načrte za morebitne zračne napade na islamsko republiko. Odločitev za ostre gospodarske sankcije, ki jih je Trump naznanil prek družbenega omrežja Truth Social, je neposreden odziv na nasilno zatrtje protivladnih protestov v Iranu. Ukrep bi lahko močno prizadel svetovno gospodarstvo, zlasti Kitajsko, ki velja za ključno trgovinsko partnerico obeh držav. Vojaški vrh Združenih držav Amerike je predsedniku predstavil več scenarijev za napade, s katerimi bi kaznovali Teheran zaradi uporabe sile proti lastnim državljanom. Po poročanju časnika The New York Times Trump resno preučuje te možnosti, medtem ko so iranske oblasti že opozorile, da se bodo na kakršno koli agresijo odzvale s povračilnimi ukrepi. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Teheranom ponovno postavlja regijo na rob oboroženega spopada. Z uvedbo carin se ameriška administracija poslužuje nove oblike gospodarskega pritiska, ki ne cilja le na Iran, temveč na celotno mednarodno skupnost. Kritiki opozarjajo, da bi takšne enostranske poteze lahko povzročile motnje v globalnih dobavnih verigah in zaostrile odnose z ameriškimi zavezniki, ki še vedno vzdržujejo gospodarske stike z Iranom. Trumpova poteza odraža njegovo strategijo maksimalnega pritiska, ki jo je stopnjeval vse od vrnitve v Belo hišo.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je v nedeljo, 12. januarja 2024, odzval na aktualno dogajanje v mednarodni politiki z ironično izjavo, namenjeno ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Medvedjev je prek družbenih omrežij sporočil, da bi prebivalci Grenlandije lahko na nenadnem referendumu izglasovali priključitev k Rusiji, če ameriška administracija ne bo ukrepala hitreje. Po njegovih besedah naj bi krožile nepotrjene informacije o morebitnem glasovanju na tem strateško pomembnem otoku. Izjava Medvedjeva prihaja v obdobju izrazito zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo, kjer ruski uradnik s sarkazmom namiguje na širjenje ruskega vpliva na območja, ki so tradicionalno v interesni sferi Zahoda. S svojo provokacijo, v kateri je omenil celo spreminjanje števila zvezdic na ameriški zastavi, je neposredno naslovil Trumpove pretekle ambicije glede Grenlandije ter trenutne napetosti glede sankcij in trgovinskih omejitev. Analitiki te besede interpretirajo kot del širše ruske informacijske strategije, s katero Kremelj odgovarja na ameriške grožnje s carinami in sekundarnimi sankcijami. Čeprav so trditve o referendumu podane v šaljivem tonu, odražajo resno diplomatsko trenje in nepripravljenost Rusije na popuščanje pod pritiski nove ameriške administracije, kar dodatno destabilizira odnose med velesilama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je odzval na domnevne načrte Združenih držav Amerike o priključitvi Grenlandije. Medvedjev je prek družbenega omrežja X sporočil, da so se njegove predhodne napovedi o ameriških ozemeljskih težnjah izkazale za pravilne, ob tem pa je ironično dodal, da bi moral Donald Trump pri uresničevanju teh načrtov pohiteti. Ruski politik je v svojih izjavah poudaril, da bi se prebivalci Grenlandije v primeru predolgega čakanja Washingtona lahko raje odločili za pridružitev Ruski federaciji. Njegovi komentarji so neposreden odziv na poročila o pripravi novega dokumenta v ameriškem kongresu, ki naj bi obravnaval status tega strateško pomembnega otoka v Arktičnem oceanu. Odziv Kremlja preko Medvedjeva odraža nadaljevanje napetosti med velesilama glede vpliva na Arktiki, kjer se interesi Rusije in ZDA vse pogosteje križajo. Medvedjev je v preteklosti že večkrat uporabil provokativno retoriko za komentiranje zunanjepolitičnih potez Zahoda, tokrat pa je vprašanje Grenlandije izkoristil za poudarjanje domnevnega ameriškega ekspandionizma.

Novi ameriški veleposlanik v Indiji in posebni odposlanec za Južno in Srednjo Azijo Sergio Gor je po prevzemu dolžnosti v New Delhiju izpostavil, da nobena država za Združene države Amerike ni tako ključna kot Indija. Gor, ki velja za tesnega zaveznika predsednika Donalda Trumpa, je ob uradnem začetku mandata napovedal takojšnje nadaljevanje pogajanj o trgovinskem sporazumu, ki so bila v preteklosti večkrat odložena. Prvi krog novih pogovorov med trgovinskimi pogajalci obeh držav je predviden že za ta torek, kar nakazuje na željo Washingtona po hitri stabilizaciji gospodarskih odnosov. V svojem nagovoru na veleposlaništvu je Gor izpostavil osebno prijateljstvo med ameriškim predsednikom Trumpom in indijskim premierjem Narendro Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Kljub trenutnim diplomatskim napetostim, ki jih nekateri analitiki opisujejo kot najhladnejše obdobje v zadnjih desetletjih, Gor verjame, da bosta državi zmogli preseči razlike. Poudaril je, da si pravi prijatelji lahko privoščijo nestrinjanja, a hkrati vedno najdejo pot do rešitve. Ameriški diplomat je v Indijo prispel z optimističnim sporočilom in namignil na morebiten obisk predsednika Trumpa v prihodnjem letu. Njegovo imenovanje se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus krepitve strateškega zavezništva v azijsko-pacifiški regiji, kjer imata obe državi skupne interese glede varnosti in stabilnosti. Gor bo svoje poverilno pismo indijskemu predsedniku predal še v tem tednu, s čimer bo uradno začel polni mandat v indijski prestolnici.

Po poročanju New York Timesa se administracija Donalda Trumpa približuje sklenitvi trgovinskega sporazuma s Tajvanom, ki bo znižal carine na tajvanske izdelke na 15 %, kar je enako stopnji, ki velja za Južno Korejo in Japonsko. V zameno naj bi TSMC dodatno investiral v ZDA, z izgradnjo najmanj petih dodatnih tovarn čipov. Delnice TSMC (ADR) so se ob novici okrepile za skoraj 3%. Dogovor, o katerem so se pogajali več mesecev, je trenutno v fazi pravnega pregleda.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo ta teden sestal s predstavniki Danske in grenlandske vlade, da bi razpravljali o prihodnosti tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Srečanje poteka v senci ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da Združene države Amerike morajo pridobiti Grenlandijo v svojo last in ne zgolj v najem. Trump svoje zahteve utemeljuje z varnostnimi interesi, saj trdi, da bi otok brez ameriške prisotnosti lahko zasedli Rusija ali Kitajska, kar bi neposredno ogrozilo varnost zveze Nato. Lokalno prebivalstvo Grenlandije se na ameriške težnje odziva z močnim odporom in nelagodjem. Poročila navajajo, da prebivalci morebitni prevzem s strani Združenih držav Amerike dojemajo kot grožnjo svoji avtonomiji, nekateri pa so Trumpove ambicije opisali celo kot srhljive. Kljub njihovemu nasprotovanju Washington vztraja, da je Grenlandija zaradi svoje lege ključna za nadzor nad Arktiko, kjer se konkurenca med svetovnimi velesilami vse bolj zaostruje. Danska vlada je v preteklosti že zavrnila možnost prodaje otoka, vendar se pritiski ameriške diplomacije nadaljujejo. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danske kraljevine, nima lastnih obrambnih sil, kar Trump izkorišča kot glavni argument za nujnost ameriškega posredovanja. Analitiki pričakujejo, da bodo pogovori z Rubiem izjemno zahtevni, saj morajo strani uskladiti vprašanja suverenosti, gospodarskega sodelovanja in vojaške prisotnosti v regiji.

Donald Trump je bil seznanjen z različnimi vojaškimi možnostmi proti Iranu, medtem ko se protesti v državi nadaljujejo. Iranski parlamentarni govornik je opozoril, da bodo ameriška vojska in Izrael postali legitimni cilji, če ZDA izvedejo napade na Iran. Po navedbah aktivistov naj bi število smrtnih žrtev protestov doseglo 203. Trump je dejal, da Iranci "morda kot še nikoli prej gledajo na svobodo" in da je Washington pripravljen ponuditi podporo.

Barham Salih, nekdanji predsednik Iraka, je v začetku letošnjega leta prevzel vodenje Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s tem postal prvi nekdanji voditelj države na čelu te organizacije. Petinsestdesetletni Salih, ki je v preteklosti sam izkusil mučenje in izgnanstvo, je svojo novo funkcijo nastopil v času, ko se agencija spopada z velikim pomanjkanjem finančnih sredstev in naraščajočimi potrebami po humanitarni pomoči po vsem svetu. Ob svojem prvem obisku v vlogi visokega komisarja, ko je obiskal begunsko taborišče Kakuma v Keniji, je Salih poudaril svojo osebno povezanost s problematiko razseljenih oseb. Izjavil je, da dobro pozna bolečino ob izgubi doma, kar mu daje edinstven vpogled v moralno in pravno odgovornost, ki jo nosi njegova nova funkcija. Njegovo imenovanje velja za pomemben korak pri krepitvi vpliva agencije v mednarodni skupnosti. Salihova prioriteta bo predvsem naslavljanje strukturnih težav pri financiranju pomoči za milijone ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. UNHCR se trenutno trudi zagotoviti stabilnost v regijah, kjer so bivanjske razmere kritične, hkrati pa poskuša pridobiti večjo podporo donatorjev v času vse večjih geopolitičnih trenj.

Predsednik Trump se je soočil z nezadovoljstvom znotraj Bele hiše zaradi domnevne neučinkovitosti državne tožilke Pam Bondi pri uveljavljanju njegove agende. Prav tako je sprožil preiskavo predsednika Federal Reserve Jeromea Powella, kar je med insajderji Bele hiše povzročilo zaskrbljenost in odziv republikancev, ki so menili, da je takšno ravnanje kontraproduktivno. Kljub temu Bela hiša trdi, da je Trump "lasersko osredotočen na to, da bi bila Amerika cenovno dostopna", čeprav je nedavno označil cenovno dostopnost za prevaro.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil pričakovanje, da bodo Združene države Amerike v sodelovanju z Dansko nadaljevale z obrambo in zaščito Grenlandije. Merz je poudaril, da bodo potekajoči pogovori v naslednjih dneh in tednih natančneje določili naravo in obliko tega sodelovanja. Po njegovih besedah so v podrobnih pogovorih z dansko stranjo z namenom izboljšanja varnostne situacije na tem strateško pomembnem območju. Nemški kancler je izpostavil pomen Grenlandije za širšo varnostno arhitekturo Zahoda in poudaril, da je sodelovanje med Washingtonom in Københavnom ključno za stabilnost regije. Čeprav podrobnosti prihodnjega sodelovanja še niso povsem jasne, Merz ostaja optimističen glede nadaljevanja ameriške prisotnosti. Izjave nemškega kanclerja prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vprašanja o prihodnji ameriški zunanji politiki in njihovi vlogi v Arktični regiji. Nemčija kot ključna evropska gospodarska sila pozorno spremlja te pogovore, saj varnostna situacija na severu neposredno vpliva na stabilnost celotne Evropske unije in Natovih zaveznic.

Po smrti Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil zvezni agent v Minneapolisu, je Ministrstvo za domovinsko varnost napotilo dodatne okrepitve v Minnesoto. Hkrati je bila minnesotski kongresni delegaciji onemogočen popoln dostop do informacij v zvezi z dogodkom, kar je sprožilo dodatno ogorčenje.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Med operacijo zajetja Nicolása Madura v Caracasu naj bi ameriške sile uporabile močno, a neznano orožje, ki je povzročalo hude glavobole in krvavitve. Informacijo je potrdil eden od pripadnikov Madurovega osebnega varovanja. Uporaba tega orožja naj bi onesposobila venezuelske varnostnike.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v ponedeljek na Švedskem izjavil, da bi morebitno nasilno zavzetje Grenlandije s strani Združenih držav Amerike pomenilo konec severnoatlantskega zavezništva (Nato). Kubilius je poudaril, da bi takšno dejanje ameriške agresije sprožilo obveznosti držav članic Evropske unije, ki bi morale v skladu s pogodbami priskočiti na pomoč Danski. Grenlandija je namreč avtonomno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske. Komisarjeva izjava prihaja v času povečanih razprav o prihodnosti čezatlantskih odnosov in varnostne arhitekture v Evropi. Po njegovih besedah so države članice zveze Nato dolžne zaščititi ozemlje zavezništva, kamor spada tudi Grenlandija, pred kakršno koli obliko zunanjega napada ali prisilnega prevzema, ne glede na to, od kod agresija izvira. Takšen scenarij bi po mnenju Kubiliusa popolnoma spodkopal temelje mednarodnega prava in kolektivne obrambe. Analitiki opozarjajo, da so takšne izjave odraz naraščajočih napetosti in skrbi znotraj Evropske unije glede nepredvidljivosti zunanje politike nekaterih zaveznic. Kubilius je svoja stališča predstavil na varnostni konferenci, kjer je poudaril nujnost krepitve evropske obrambne avtonomije in solidarnosti med državami članicami v primeru nepredvidenih geopolitičnih premikov v arktični regiji.

Podkancler Klingbeil je med pogovori v Washingtonu opozoril, da prihajajoče zavezništvo za kritične surovine ne sme postati pakt proti tretjim državam. ZDA se sicer pogovarjajo z različnimi državami o dostopu do teh surovin.

Združene države Amerike in Indija aktivno pripravljata bilateralni trgovinski sporazum, katerega namen je poglobiti ekonomsko in strateško partnerstvo med državama. To je v ponedeljek v New Delhiju potrdil novoimenovani ameriški veleposlanik v Indiji Sergio Gor. Pobuda prihaja v času, ko Washington išče močnejša zavezništva v azijsko-pacifiški regiji kot protiutež drugim regionalnim silam in v luči spremenjenih globalnih geopolitičnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino. Sporazum se osredotoča na zmanjšanje trgovinskih ovir in krepitev investicijskih tokov med obema gospodarstvoma. Obe strani si prizadevata za stabilizacijo dobavnih verig in tehnološko sodelovanje, kar bi obema državama omogočilo večjo odpornost na zunanje pretrese. Ameriška diplomacija poudarja, da je Indija ključna partnerica pri zagotavljanju stabilnosti in gospodarske rasti v južni Aziji. Čeprav podrobnosti o specifičnih tarifah in sektorjih, ki jih bo sporazum zajemal, še niso v celoti razkrite, pogovori potekajo v smeri celovitega okvira, ki bi koristil obema stranema. Veleposlanik Gor je izpostavil, da je poglobitev teh vezi prednostna naloga ameriške zunanje politike, kar odraža strateški pomen Indije kot rastočega svetovnega gospodarskega akterja.

Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.

ZDA razmišljajo o različnih možnostih, vključno z vojaškimi, glede odziva na proteste v Iranu, kjer naj bi bilo ubitih že skoraj 200 ljudi. Iranski predsednik bo nagovoril javnost o ekonomskih načrtih. Iran je zagrozil, da bo v primeru napada ZDA udaril po ameriških vojaških ciljih. Izrael je v pripravljenosti zaradi možnega ameriškega napada na Iran.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu napovedal, da zavezništvo pripravlja nove ukrepe za krepitev varnosti na območju Arktike. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da regija ostane varna in stabilna, kar zahteva usklajeno delovanje vseh zaveznic. Obisk v sosednji Hrvaški je minil v znamenju razprav o strateški pomembnosti severnih ozemelj in ohranjanju enotnosti znotraj Nata. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob robu srečanja komentiral napetosti, ki so nastale zaradi napovedi Združenih držav Amerike o morebitni priključitvi Grenlandije. Izpostavil je nujnost medsebojnega spoštovanja med zaveznicami in poudaril, da to načelo velja tudi za ZDA. S tem se je Hrvaška postavila na stran tistih članic, ki izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi težnjami Washingtona glede suverenosti danskih avtonomnih ozemelj. Srečanje v Zagrebu je osvetlilo geopolitične izzive, s katerimi se zavezništvo sooča ne le na vzhodnem krilu, temveč tudi na skrajnem severu. Razprave so potrdile, da Arktika postaja novo prizorišče strateškega tekmovanja, kjer bo moral Nato uravnotežiti interese svojih članic z vse večjimi apetiti velesil po nadzoru nad naravnimi viri in plovnimi potmi.

Paramount Skydance je v Združenih državah Amerike tožil Warner Bros. Discovery (WBD) zaradi sklenitve posla z Netflixom. Predsednik uprave Paramounta, David Ellison, je WBD obtožil, da si izmišljuje "vse bolj nenavadne razloge, da bi se izognil transakciji s Paramountom." Paramount si prizadeva preprečiti nakup WBD s strani Netflixa in zahteva razkritje podrobnosti posla med WBD in Netflixom, ki naj bi bil vreden 82,7 milijarde dolarjev.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

V Grčiji je snežilo v goratih predelih Ilije in Tajgeta, zaradi česar so bile šole v Olimpiji zaprte. Na Kreti je bil razglašen oranžni alarm zaradi slabega vremena, v Heraklionu pa je zjutraj padala sodra in sneg. V nekaterih celinskih območjih so se temperature spustile med -10 in -15 stopinj Celzija.

Nekdanja kongresnica Mary Peltola je uradno napovedala svojo kandidaturo za senat v Aljaski, s čimer je okrepila možnosti demokratov v tej zvezni državi. Izzvala bo republikanskega senatorja Dana Sullivana.

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je uradno zavrnil možnost, da bi ameriškim športnikom in športnicam prepovedali nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah, ki jih bosta gostili italijanski prizorišči Milano in Cortina d'Ampezzo. Tekmovanja bodo potekala med 6. in 22. februarjem 2026, krovna športna organizacija pa je s svojo odločitvijo končala ugibanja o morebitnih sankcijah proti delegaciji Združenih držav Amerike. Odločitev Moka zagotavlja udeležbo ene najštevilčnejših in najuspešnejših reprezentanc na svetu, kar je ključnega pomena za konkurenčnost in komercialni uspeh iger. S tem so bili zavrnjeni pritiski ali predlogi, ki bi zaradi morebitnih političnih ali administrativnih razlogov omejili nastop ameriških olimpijcev na italijanskih tleh. Italijanski organizatorji in mednarodna športna javnost so novico sprejeli kot potrditev stabilnosti olimpijskega gibanja. Priprave na igre se tako nadaljujejo brez večjih sprememb v načrtovani udeležbi ključnih svetovnih športnih velesil, kar zagotavlja visoko raven tekmovalnosti v vseh zimskih disciplinah.

Po poročilih o krvavem zatrtju protestov v Iranu, kjer naj bi umrlo že 6000 ljudi, je predsednik Trump razmišljal o zračnih napadih za zaustavitev nasilja. Poleg tega je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na vse države, ki trgujejo z Iranom, kar je označil za dokončno odločitev.

V izraelskem napadu z dronom so bili ubiti trije Palestinci, ki so prečkali demarkacijsko črto blizu koridorja Morag v osrednji Gazi. Hamas se pripravlja na notranje volitve za obnovo vodstva, ki je bilo oslabljeno zaradi izraelskih atentatov med vojno v Gazi, in se pripravlja na prenos oblasti na nov odbor. Prav tako naj bi Hamas zavrnil popolno razorožitev, kar je ključna zahteva ameriškega mirovnega načrta, in naj bi izkoriščal prekinitev ognja za obnovo svoje vojaške in finančne moči.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Mattel je lansiral prvo Barbie z avtizmom, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Autistic Self Advocacy Network (ASAN) po več kot 18 mesecih razvoja. Nova lutka, ki je del linije Fashionistas, namenjene poudarjanju raznolikosti, je bila sprejeta z mešanimi občutki s strani avtistične skupnosti. Lutka ima slušalke in fidget spinner.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 povzročile kratkotrajno zaprtje zračnega prostora nad Karibi, kar je povzročilo obsežno gospodarsko škodo v celotni regiji. Čeprav končni podatki o finančnih posledicah še niso v celoti zbrani, prvi kazalniki kažejo na znatne izgube za letalske družbe, logistična podjetja in turistični sektor. Prekinitev zračnih poti je neposredno vplivala na gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma, saj so številni potniki ostali ujeti, leti pa so bili odpovedani ali preusmerjeni. Poleg neposrednega izpada prihodkov v turizmu so težave zaznali tudi v tovornem prometu, kar je upočasnilo oskrbovalne verige po vsem Karibskem otočju. Regionalni analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko dolgoročno škodovali zaupanju v varnost in zanesljivost regionalnih potovalnih vozlišč. Dogodek je izpostavil ranljivost karibskih držav glede na odločitve ameriških letalskih oblasti, ki imajo nadzor nad ključnimi koridorji. Ameriški uradniki so ukrep označili za nujen, vendar podrobnosti o razlogih za nenadno zaprtje ostajajo omejene. Medtem ko se regija trudi sanirati nastalo škodo, se krepijo pozivi k boljši koordinaciji med ameriškimi institucijami in karibskimi vladami, da bi v prihodnje preprečili podobne enostranske prekinitve prometa, ki ogrožajo lokalno stabilnost.

Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da so sile Združenih držav Amerike skupaj s partnerskimi silami 10. januarja 2024 izvedle vrsto povračilnih letalskih napadov na tarče teroristične skupine Islamska država po celotni Siriji. Operacija, ki se je začela ob 12.30 po vzhodnoameriškem času, je bila usmerjena v uničenje infrastrukturnih objektov in onemogočanje prihodnjih terorističnih napadov na pripadnike koalicijskih sil. V napadih so sodelovala bojna letala tipa F-15 in A-10, ki so vzletela z neimenovanih lokacij v regiji. Akcija predstavlja neposreden odziv na decembrski napad iz zasede v sirski Palmiri, v katerem so bili ubiti trije Američani – dva vojaka in civilni tolmač, trije vojaki pa so bili ranjeni. Odgovornost za ta napad je prevzela Islamska država. CENTCOM je v uradni izjavi poudaril, da ostajajo sile pod vodstvom ZDA neomajne v prizadevanjih za izkoreninjenje islamskega terorizma in zaščito svojih pripadnikov na Bližnjem vzhodu. Čeprav vojaško poveljstvo ni natančno opredelilo, katere partnerske države so sodelovale v tokratni operaciji, se napadi umeščajo v širši okvir stalnih operacij za preprečevanje ponovnega vzpona omenjene teroristične mreže. Razmere v Siriji ostajajo napete, saj koalicija nadaljuje s sistematičnim iskanjem in nevtralizacijo celic Islamske države, ki po navedbah vojaških virov še vedno ogrožajo varnost v regiji in širše.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

V mestu Greenville v ameriški zvezni državi Južna Karolina je bil v nedeljo zjutraj med sedenjem v patruljnem vozilu v napadu iz zasede večkrat ustreljen policist. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec na policista v službenem vozilu izstrelil več nabojev, vendar pričakujejo, da bo žrtev napada okrevala. Policista so po zdravniški oskrbi v bolnišnici že odpustili v domačo nego. Namestniki šerifa okrožja Greenville so po incidentu identificirali osumljenca in sprožili zasledovanje njegovega vozila, ki se je končalo z izmenjavo ognja. Po besedah šerifa Hobarta Lewisa so namestniki v streljanju ubili 42-letnega Davida Williama Lana. Urada koronerja je potrdil, da je osumljenec utrpel vsaj eno usodno strelno rano. Preiskavo dogodka je prevzel državni preiskovalni urad Južne Karoline (SLED), kar je standardni postopek pri incidentih, v katere so vpleteni organi pregona. Dogodek poudarja tveganja, s katerimi se soočajo ameriški policisti pri opravljanju dolžnosti, ter naraščajočo problematiko nasilnih napadov na uradne osebe.

Svetovni prvak Ilia Malinin ter plesni par Madison Chock in Evan Bates bodo vodili močno ameriško reprezentanco v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Malinin, ki je nedavno osvojil svoj četrti naslov državnega prvaka, si prizadeva slediti Nathanu Chenu.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Beverly Hillsu se je odvila 83. podelitev Zlatih globusov, ki jo je drugič vodila Nikki Glaser. Jennifer Garner se je po 13 letih spet pojavila na podelitvi, Julia Roberts pa je blestela v črni obleki. Variety je pred podelitvijo organiziral dogodek "Actors on Actors". Podelitev je prenašala televizija CBS, na voljo pa so bili tudi spletni prenosi v živo.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.