Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom povzel dogajanje v letu 2025, ki ga je označil za najtežje doslej. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so v njegovih govorih prevladovala odločna gesla o zmagi, je bil letošnji nastop opazno bolj zadržan. Predsednik je v svojem sporočilu izpostavil občutek utrujenosti, ki prežema državo, hkrati pa je poudarek namenil upanju na skorajšnjo vzpostavitev miru. Nagovor odraža spremenjene razmere na bojišču in v družbi, kjer se retorika brezpogojne vojaške zmage umika iskanju poti za končanje spopadov. Zelenski je poudaril odpornost ukrajinskega ljudstva, vendar je bila v ospredju tokrat želja po stabilnosti in končanju sovražnosti, kar nakazuje na morebitne premike v diplomatskem pristopu Kijeva v prihodnjem letu.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ostro zavrnilo videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z droni na podeželsko rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Tiskovni predstavnik ministrstva je objavljene posnetke označil za smešne in poudaril, da je ruska stran potrebovala dva dni za njihovo objavo, kar po mnenju Kijeva kaže na pomanjkanje resnosti pri pripravi propagandne zgodbe. Ukrajina vztrajno zanika kakršno koli vpletenost v ta incident. Ruska stran po drugi strani trdi, da so njene sile preprečile napad na predsednikovo domovanje, vendar ob tem ne podaja trdnih tehničnih dokazov, ki bi jih lahko preverili neodvisni strokovnjaki. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer in nenehnih medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in politično vodstvo. Kijev meni, da gre za poskus Kremlja, da bi v očeh domače in mednarodne javnosti utemeljil nadaljnjo eskalacijo agresije na Ukrajino. Napetosti med državama se še dodatno krepijo zaradi uporabe naprednih raketnih sistemov in namestitve jedrskega orožja v bližini ukrajinskih meja. Medtem ko nekatere mednarodne osebnosti napovedujejo preboj v mirovnih pogajanjih, tovrstni dogodki na terenu kažejo na globoko nezaupanje in nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Novi nemški veleposlanik v Iranu se je v Teheranu sestal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Ob prvem uradnem srečanju je veleposlanik ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, kar označuje začetek njegovega mandata v državi. Poleg nemškega predstavnika se je z ministrom Aragčijem ločeno sestal tudi novi veleposlanik Libanona, ki je prav tako opravil uradni protokol predaje dokumentov. Srečanji sta del širših diplomatskih aktivnosti novega iranskega zunanjega ministra, ki po nastopu funkcije sprejema tuje diplomatske predstavnike. Pogovori so potekali v času napetih regionalnih odnosov, vendar so bili osredotočeni na formalne diplomatske postopke. Ministrstvo za zunanje zadeve je ob tem objavilo fotografije obeh srečanj, ki potrjujejo vzpostavitev uradnih komunikacijskih kanalov z Berlinom in Bejrutom na ravni veleposlaništev.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je pozval k neizprosnemu in ostremu ukrepanju Rusije po domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Volodin je v nastopu na televizijskem kanalu Rossija 24 poudaril, da mora biti odgovor Moskve takšne narave, da bo v prihodnje preprečil vsakršne podobne poskuse agresije. Po njegovih besedah so poslanci državne dume enotni v prepričanju, da si kijevski režim za to dejanje ne zasluži nobenega prizanašanja. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in agonijo ukrajinskih oblasti, s čimer se dodatno stopnjujejo napetosti v regiji. Volodinova retorika odraža širše stališče ruskega političnega vrha, ki napad na predsedniško rezidenco interpretira kot neposredno provokacijo. Dogodek se je zgodil v času povečane aktivnosti brezpilotnih letalnikov na ruskem ozemlju, kar Kijev uradno zanika ali pa navedb ne komentira neposredno.

Rusija je napovedala, da bo v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov preprečila kakršne koli poskuse ponovne uveljavitve prejšnjih mednarodnih sankcij proti Iranu. Stalni predstavnik Ruske federacije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je poudaril, da Moskva ne bo dopustila oživljanja starih kaznovalnih mehanizmov, ki so bili v veljavi pred sklenitvijo jedrskega sporazuma. Ruski diplomati so ob tem kritizirali poteze evropske trojice (E3), ki vključuje Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. Po mnenju Moskve omenjene države nimajo pravne podlage za sprožitev tako imenovanega mehanizma "snapback", ki bi avtomatično obnovil sankcije ZN. Ruska stran trdi, da so takšni poskusi v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi dogovori in bi lahko dodatno destabilizirali razmere v regiji. Napoved napoveduje zaostritev diplomatskih odnosov znotraj Varnostnega sveta glede iranskega jedrskega vprašanja.

Kubanska vlada je ostro obsodila najnovejše enostranske prisilne ukrepe Združenih držav Amerike, uperjene proti Iranu in Venezueli. Potem ko je Washington v torek napovedal nove sankcije, ki vključujejo najmanj deset posameznikov in podjetij iz obeh držav, je kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla izrazil kategorično zavračanje teh dejanj. Po njegovih besedah ti ukrepi kršijo mednarodno pravo in dodatno zaostrujejo mednarodne napetosti. Novi val sankcij, ki jih izvaja Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), je del širšega pritiska ZDA na države, ki ne sledijo njihovi zunanji politiki. Havana poudarja, da gre za nezakonita dejanja, ki neposredno vplivajo na suverenost držav. Ta odziv Kube sledi dolgotrajnemu obdobju regionalne napetosti, v katerem so Havana, Teheran in Caracas okrepili diplomatsko sodelovanje kot odgovor na pritiske Washingtona, kar se je odrazilo tudi v preteklih obtožbah o ameriških načrtih za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Združene države Amerike so v zadnjih petih mesecih znatno povečale svojo vojaško prisotnost v mednarodnih vodah Karibskega morja, kar je sprožilo nove napetosti z Venezuelo. Ameriška administracija operacijo utemeljuje kot okrepljen boj proti trgovini z drogami, v okviru katerega so z vojaškimi letali in plovili uničili več kot 30 čolnov, domnevno povezanih z narkokarteli. Poleg tega so ameriške sile zasegle več naftnih tankerjev, ki so kršili sankcije, uvedene proti venezuelskemu režimu. Akcija se je stopnjevala po avgustovski odločitvi Washingtona, da poveča nagrado za prijetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura na 50 milijonov dolarjev, saj ga obtožujejo narkoterorizma. Vlada v Caracasu je vojaški premik označila za neposredno grožnjo suverenosti in poskus nasilne menjave režima. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump avgusta lani odobril uporabo vojaške sile proti latinskoameriškim kartelom, ki so bili označeni za teroristične organizacije. V operaciji sodeluje približno 4000 vojakov, številne ladje in zračna plovila, kar predstavlja eno največjih mobilizacij v regiji v zadnjih letih. Venezuelski predsednik Maduro medtem trdi, da gre za imperialistični pritisk, ki ga podpira domača opozicija.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem zadnjem javnem nagovoru ostro zavrnil trditve Washingtona o domnevnih napadih in nezakonitih dejavnostih v njegovi državi, pri čemer je ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa obtožil širjenja lažnih novic. Maduro je poudaril, da so poročila o napadih na velike objekte in vpletenosti države v trgovino z mamili zgolj propagandno orodje, namenjeno destabilizaciji regije in opravičevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibih. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji vojaških incidentov, vključno z ameriškim napadom na kopensko infrastrukturo decembra lani. Medtem ko Washington trdi, da so operacije usmerjene proti narkokartelom, Maduro vztraja, da gre za neposredno agresijo na suverenost Venezuele. Kljub prisotnosti ameriških vojaških sil v bližini venezuelskih obal in stopnjevanju diplomatskega pritiska, Maduro ostaja na oblasti in je nedavno nastopil svoj tretji šestletni mandat, ki ga opozicija in del mednarodne skupnosti sicer označujeta za nelegitimnega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Gary Walters, ki je več kot dve desetletji služil kot glavni oskrbnik Bele hiše pod štirimi različnimi ameriškimi predsedniki, je v intervjuju podprl prizadevanja Donalda Trumpa za povečanje prostorov za sprejeme. Walters je pojasnil, da so si vsi predsedniki, ki jim je služil – Ronald Reagan, George H.W. Bush, Bill Clinton in George W. Bush – želeli večjih površin za pogostitve, saj obstoječe zmogljivosti omejujejo protokolarna srečanja. Po njegovih navedbah Trumpova vizija o novi plesni dvorani ni novost, temveč odgovor na dolgotrajne prostorske težave izvršne rezidence. Projekt, ki ga je Bela hiša napovedala julija, predvideva gradnjo 90.000 kvadratnih metrov velikega prostora na vzhodni strani kompleksa, ki naj bi sprejel do 999 gostov. Predsednik Trump trdi, da bo naložba, ocenjena na približno 200 milijonov dolarjev, financirana z zasebnimi donacijami, vključno z njegovimi lastnimi sredstvi. Kljub zagotovilom o zasebnem financiranju se projekt v Washingtonu spopada z ostrimi kritikami opozicije, ki predsedniku očita posege v zgodovinsko dediščino zgradbe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.

Novi libanonski veleposlanik v Iranu je iranskemu zunanjemu ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, s čimer je uradno začel svojo diplomatsko misijo v Teheranu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu, ki je bil predvajan skoraj štiri leta po začetku invazije na sosednjo državo, izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Putin je posebej pohvalil vojake in poveljnike na bojišču ter poudaril, da država verjame v njihove uspehe. Nagovor se je odvil v času povečanih napetosti po navedbah Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na Putinovo rezidenco v Valdaju, kar je ruski voditelj izpostavil v pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogajanje v Rusiji je močno zasenčilo predhodni optimizem, ki se je pojavil po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Čeprav je Trump sprva ocenil, da sta državi blizu končanja vojne, je Putin po incidentu z droni napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Zelenski je obtožbe o napadu na rezidenco kategorično zanikal in jih označil za popolnoma izmišljene, medtem ko je Trump izrazil ogorčenje nad dogodkom, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Evropska unija je v sredo ostro zavrnila obtožbe Rusije, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, in jih označila za neutemeljene. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izjavila, da Moskva s temi trditvami namerno poskuša spodkopati diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Kijev je navedbe o napadu z 91 droni, ki naj bi se zgodil v noči na ponedeljek, takoj zanikal in izpostavil popolno odsotnost dokazov za takšne trditve. Ruska stran kljub temu vztraja pri svoji različici dogodkov. Ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek vojaka ob razbitinah drona, ki naj bi nosil šestkilogramski eksplozivni naboj. Ukrajinski uradniki so te dokaze označili za prirejene in poudarili, da gre za poskus Moskve, da upraviči blokado pogajanj. Dogajanje močno ogroža mirovne procese, ki so se intenzivirali od lanskega novembra, saj krepi nezaupanje med sprtima stranema v času, ko se razpravlja o različnih načrtih za prekinitev ognja.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razkril, da so posamezniki znotraj ruskih struktur Vladimirju Putinu predlagali uporabo novega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik za napade na ključne centre odločanja v Ukrajini. Po Lukašenkovih besedah je ruski predsednik te predloge kategorično zavrnil, kljub temu da Rusija razpolaga z vsemi tehničnimi zmožnostmi za uničenje rezidenc ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lukašenko je v svoji izjavi poudaril, da Rusija natančno pozna lokacije vseh strateških objektov in rezidenc v Ukrajini, vendar se je Putin odločil za zadržanost. Te navedbe prihajajo v času povečanih napetosti po decembrskih obtožbah Moskve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Beloruski voditelj je s tem želel izpostaviti Putinovo domnevno preudarnost sredi pozivov k stopnjevanju vojaških dejavnosti, hkrati pa je poslal jasno opozorilo o uničevalni moči ruskega arzenala.

Zunanja ministra Irana in Bahrajna sta v telefonskem pogovoru razpravljala o naraščajočih napetostih v južnem Jemnu ter o širšem regionalnem dogajanju. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v pogovoru s bahrajnskim kolegom izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem sporov in pozval vse države v regiji, naj si prizadevajo za ohranitev enotnosti ter ozemeljske celovitosti Jemna. Poleg jemenske krize sta sogovornika obravnavala tudi dvostranske odnose med državama in druge ključne vidike regionalne varnosti. Diplomatski stik se je zgodil v času povečanih tveganj za fragmentacijo Jemna, kar bi lahko dodatno destabiliziralo celotno regijo Zaliva. Iran, ki ima v jemenskem konfliktu pomembno vlogo, preko tovrstnih pogovorov poskuša utrditi svoja diplomatska stališča in vplivati na sosednje države, vključno z Bahrajnom, s katerim so odnosi tradicionalno kompleksni. Ministra sta se strinjala o nujnosti preprečevanja nadaljnjega razpada državnih struktur v Jemnu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

Iran je preko svojega ambasadorja pri ZN obsodil Trumpove nove grožnje in napovedal oster odgovor na kakršno koli agresijo ZDA ali Izraela. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru napada.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prestrezanje ukrajinskega brezpilotnega letalnika v bližini rezidence predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski oblasti. Po navedbah Moskve so njihove obrambne sile nevtralizirale dron približno 360 kilometrov severno od ruske prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prizadevanj za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem Ukrajino obtožil, da je v noči na 29. december 2025 izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča naj bi bila prav omenjena državna rezidenca. Ukrajinska stran je vpletenost v dogodek kategorično zanikala, predsednik Volodimir Zelenski pa je poudaril, da za ruske trditve ni nobenih dokazov. Zahodni zavezniki, vključno z ZDA, so prav tako izrazili dvome o pristnosti ruskih obtožb, medtem ko sta Kitajska in Indija pozvali k deeskalaciji razmer.

Začasni odpravnik poslov Združenih držav Amerike v Rusiji Douglas Dyckhouse je 31. decembra v imenu celotnega ameriškega naroda čestital ruskim državljanom ob prihajajočem novem letu. V video nagovoru, ki ga je deloma podal v ruskem jeziku, je državljanom zaželel zdravja, miru in blaginje. Diplomat je v svojem sporočilu poudaril pomen prijateljstva med narodi ter prenesel iskrene želje vsem ruskim družinam. Dogodek sovpada z izjavami ruskega veleposlanika v ZDA Aleksandra Darčijeva, ki je ocenil, da leto 2025 prinaša priložnost za obnovitev odnosov med Moskvo in Washingtonom. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin poslal novoletno voščilo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem. Kljub zaostrenim diplomatskim odnosom med državama praznična voščila ohranjajo kanal neformalne komunikacije na ravni ljudske diplomacije.

Kolumnist ameriškega časnika The Washington Post David Ignatius je objavil napoved, po kateri bo nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni postal naslednji predsednik Ukrajine. Po Ignatiusovem mnenju bi Zalužni, ki trenutno opravlja dolžnosti veleposlanika v Združenem kraljestvu, lahko leta 2026 prevzel vodenje vlade narodne enotnosti po odhodu sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega. Avtor analize ob tem predvideva, da se bo vojaški konflikt nadaljeval in prešel v fazo krvavega zastoja brez jasnega zmagovalca na bojišču. Napovedi o političnih spremembah v Kijevu prihajajo v času negotovosti glede prihodnjega poteka rusko-ukrajinske vojne. Ignatius izpostavlja, da bi Zalužni lahko predstavljal figuro, ki bi poenotila državo v obdobju po koncu mandata Zelenskega. Kljub pesimističnim vojaškim obetom, ki vključujejo nadaljnje žrtve in utrjevanje frontnih črt, analitik meni, da bo politična tranzicija ključen dejavnik za prihodnost ukrajinske državnosti do konca leta 2026.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News izjavil, da Izrael ne teži k dodatnemu zaostrovanju odnosov s Teheranom, vendar je hkrati ostro posvaril pred morebitnimi novimi raketnimi napadi. Netanjahu je poudaril, da bi morebitno nadaljevanje iranskih napadov na Izrael privedlo do nepredvidljivih posledic za islamsko republiko. Njegove izjave prihajajo v času, ko Izrael pozorno spremlja iranske poskuse obnove obratov za proizvodnjo raketnih sistemov. Premier je v intervjuju posebej izpostavil pretekle operacije, vključno z uničenjem jedrskega objekta Fordo, ki so bile izvedene ob podpori ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je pozval Iran, naj se vzdrži napak, ki bi lahko sprožile silovit izraelski odziv. Kljub trditvam o prizadevanjih za stabilnost, so diplomatske aktivnosti in nedavne napovedi srečanj z ameriškim vrhom nakazale na priprave Izraela na dolgoročno nevtralizacijo iranskih vojaških zmogljivosti, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti v regiji.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Tajska in Kambodža sta dosegli pomemben napredek pri umirjanju večmesečnih napetosti ob državni meji, saj so se kambodžanski vojni ujetniki vrnili v svojo domovino. Izpustitev ujetnikov velja za prvi konkreten uspeh nedavnih mirovnih pogajanj, ki so sledila julijskemu izbruhu nasilja. Mejni spor, ki tli že več desetletij, se je namreč julija prevesil v oborožene spopade, kar je povzročilo nestabilnost v celotni regiji. Po dolgotrajnem obdobju sovražnosti, med katerim sta si strani izmenjevali obtožbe o agresiji, sedanja poteza nakazuje na možnost dolgoročnejšega premirja. Vrnitev ujetnikov je bila izvedena v sklopu prizadevanj za ponovno vzpostavitev zaupanja med državama, ki sta se v preteklosti spopadali predvsem zaradi ozemeljskih zahtev v bližini starodavnih templjev in strateških točk ob meji. Čeprav so razmere še vedno krhke, mednarodni opazovalci ocenjujejo, da bi ta korak lahko ustavil nadaljnje stopnjevanje vojaških operacij, ki so v preteklih tednih vključevale tudi uporabo naprednega letalskega orožja in razglasitev vojnega stanja v nekaterih provincah.

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Veleposlaniki držav članic skupine Quad, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Japonska, Indija in Avstralija, so se 30. oktobra sestali v Pekingu. Srečanje je potekalo v času, ko je Kitajska ljudska osvobodilna vojska izvajala obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana. Ameriški veleposlanik v Kitajski Nicholas Burns je po srečanju izpostavil, da skupina Quad ostaja ključna sila za zagotavljanje svobodnega in odprtega indopacifiškega prostora ter poudaril, da so vezi med štirimi državami močnejše kot kdaj koli prej. Diplomatsko srečanje v kitajski prestolnici se razume kot usklajen odgovor na kitajske vojaške pritiske v regiji. Čeprav so se veleposlaniki sestali na kitajskih tleh, so s svojo prisotnostjo in izjavami jasno izrazili nasprotovanje enostranskim spremembam statusa quo in podprli stabilnost v Tajvanski ožini. Poročila kažejo, da so države s tem dejanjem pokazale enotnost pri soočanju z varnostnimi izzivi, ki jih v regiji povzročajo kitajske vojaške dejavnosti. Indija, ki tradicionalno zavzema bolj previdno držo, se je s sodelovanjem na tem srečanju pridružila skupnemu sporočilu o pomenu regionalne varnosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je ostro odzval na zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o obnovitvi letalskih napadov na državo. Pezeškian je poudaril, da bo Iran na vsakršno obliko agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom, ki ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump obljubil podporo morebitnim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo sprejel pogojev novega jedrskega dogovora. Iran je ob tem pozval mednarodno skupnost k obsodbi ameriških vojnih groženj, ki jih označuje za hudo in eksplicitno kršitev mednarodnega prava. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je ponovil stališče Teherana, da se bo država odločno branila pred vsakršno ponovno agresijo. Iranske oblasti vztrajajo, da so njihove jedrske dejavnosti in obrambne zmogljivosti namenjene izključno mirnodobnim in varovalnim namenom, medtem ko Trumpov pritisk interpretirajo kot politiko zatiranja.

Mali in Burkina Faso sta v ločenih izjavah napovedala prepoved vstopa državljanom Združenih držav Amerike. Zunanji ministri obeh držav so kot razlog navedli odločitev predsednika Donalda Trumpa, da prepove vstop državljanom Malija in Burkine Faso v ZDA.

Vladi Japonske in Avstralije sta ostro obsodili obsežne kitajske vojaške manevre s pravim strelivom, ki so potekali v okolici Tajvana. Japonsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v regiji in ogrožajo mednarodno stabilnost. Tokio je Pekingu že prenesel svojo globoko zaskrbljenost in pozval k mirnemu reševanju vprašanj prek dialoga, namesto z uporabo sile. Kitajski pritiski so se v zadnjem obdobju okrepili, kar povzroča diplomatska trenja s sosednjimi državami. Avstralija se je pridružila kritikam in poudarila pomen ohranjanja miru v Tajvanski ožini za celotno mednarodno skupnost. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Kitajsko in njenimi regionalnimi partnerji, ki so se v preteklosti že spopadali zaradi vmešavanja v notranje zadeve in vprašanja suverenosti Tajvana.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovil obtožbe, da so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa bombardirale tovarno kokaina v Maracaibu v Venezueli. Petro trdi, da je bila tovarna povezana s tihotapljenjem kokaina in da jo je nadzorovala kolumbijska gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional). Donald Trump je potrdil, da je do napada prišlo.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.