Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo liturgijo v baziliki svetega Petra poudaril, da se svet ne rešuje z ostrenjem mečev, temveč s prizadevanjem za odpuščanje in medsebojno razumevanje. Njegov nagovor je sovpadel z obeležitvijo 59. svetovnega dneva miru, ki ga Katoliška cerkev tradicionalno praznuje na prvi dan novega leta. Sveti oče je v svojem sporočilu vernike in svetovne voditelje opomnil, da stopnjevanje oboroževanja ne vodi do varnosti, temveč le poglablja razkole med narodi. Med slovesnim bogoslužjem je papež izpostavil nujnost diplomatskih prizadevanj in krščanskih vrednot pri reševanju svetovnih konfliktov. Opozoril je, da človeštvo v letu 2026 potrebuje več sočutja in manj zanašanja na vojaško silo. Njegove besede odmevajo v času povečanih globalnih napetosti, kjer se vprašanja miru in etične odgovornosti politike zdijo ključna za prihodnost mednarodne skupnosti. Vernike je pozval, naj postanejo glasniki miru v svojih lokalnih okoljih in širše.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal ponovno zatrdil, da je z njegovim zdravjem in energijo vse v redu. Razkril je, da je oktobra opravil CT preiskavo, ne MRI. Te informacije dopolnjujejo prejšnje novice o njegovem zdravstvenem stanju in preiskavah.

Londonski župan Sadiq Khan se je odzval na ostre kritike, ki so se pojavile po novoletnem ognjemetu v britanski prestolnici, kjer naj bi bila z izraelske zastave odstranjena Davidova zvezda. Med desetminutnim spektaklom na obrežju Temze, ki si ga je ogledalo okoli 100.000 ljudi, so na panoramsko kolo London Eye projektirali zastave različnih držav. Številni gledalci in komentatorji na družbenih omrežjih so opazili, da je bila izraelska zastava v prenosu vidna le kot belo polje z dvema modrima črtama, brez osrednjega judovskega simbola. Mestna uprava je navedbe o namernem posegu v simboliko ostro zavrnila in pojasnila, da je šlo za tehnično težavo oziroma naravo animacije. Poudarili so, da so podobne grafične nepravilnosti doletele tudi zastave Argentine, Hondurasa in Gvatemale. Poleg vprašanja izraelske zastave se je Khan soočil tudi s kritikami zaradi uporabe zastave Evropske unije, ki so jo nekateri označili za neprimerno postavljanje tujih simbolov pred britanske, čeprav je bila uporabljena v kontekstu športnih uspehov evropskih reprezentanc.

Savdska Arabija je odredila popolno prekinitev vseh letov v jemensko mesto Aden in iz njega, kar je povzročilo ustavitev prometa na tamkajšnjem mednarodnem letališču. Ukrep je bil sprejet na zahtevo savdskih oblasti, o njem pa so prvi poročali mediji, povezani s silami pod pokroviteljstvom Združenih arabskih emiratov. Južni prehodni svet (STC), ki uživa podporo Emiratov in nadzoruje dele južnega Jemna, je potrdil, da so vsi prihodni in odhodni leti na letališču Aden do nadaljnjega prekinjeni. Ta poteza odraža naraščajoče napetosti med koalicijskima partnericama, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirata različne frakcije znotraj Jemna. Prekinitev letalskih povezav neposredno vpliva na logistične poti in gibanje prebivalstva v regiji, hkrati pa služi kot politično sredstvo pritiska v kompleksnem jemenskem konfliktu. Savdska Arabija s tem ukrepom omejuje vpliv sil, ki jih podpirajo Emirati, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer na jugu države.

Izraelska vlada je uresničila svoje grožnje in uradno odvzela dovoljenja za delovanje 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam na območju Gaze. Med organizacijami, ki so izgubile licenco, sta tudi uveljavljeni skupini Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki predstavljata ključna stebra humanitarne pomoči na tem opustošenem območju. Odločitev Tel Aviva bo po mnenju kritikov in mednarodnih opazovalcev povzročila popolno zaustavitev nujne medicinske in prehranske oskrbe za civilno prebivalstvo. Uradni razlog za tovrstno drastično potezo je po navedbah izraelskih oblasti dejstvo, da organizacije do postavljenega roka niso posredovale zahtevanih seznamov svojih palestinskih sodelavcev. Izraelsko ministrstvo za diasporo je že pred koncem preteklega leta opozarjalo na to možnost, organizacije pa so se zahtevam uprle zaradi varnostnih razlogov in zaščite svojih uslužbencev. Poteza je sprožila val ogorčenja v mednarodni skupnosti, saj so Združeni narodi in Evropska unija že vnaprej opozarjali na nepopravljive humanitarne posledice, ki jih prinaša takšna omejitev delovanja nevladnih subjektov.

Ruske oblasti so Ukrajino obtožile izvedbe napada z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem obmorskem kraju, pri čemer naj bi po navedbah Moskve umrlo 24 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru hkrati poudaril odločenost za zmago v Ukrajini in vojsko označil za heroje, medtem ko vojna vstopa v četrto oziroma peto leto po ruskem štetju. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna služba CIA poroča, da so prejšnje navedbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti po vsej verjetnosti neresnične oziroma del ruske propagande. Najnovejši dogodki sledijo obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napetosti na bojišču. Medtem ko so se v preteklih mesecih vrstile novice o morebitnih mirovnih pogajanjih v Miamiju in Ženevi, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na strateške cilje, kot je Odesa, ter krepi svojo vojaško proizvodnjo. Razhajanja med navedbami Moskve o ukrajinskih »terorističnih dejanjih« in ugotovitvami zahodnih obveščevalnih služb kažejo na močno informacijsko vojno, ki spremlja vojaške operacije na tleh.

Predstavniki ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) so po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovili, da Ukrajina ni odgovorna za napad z brezpilotnimi letali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna služba je tako zavrnila navedbe Moskve, ki je Kijevu očitala izvedbo obsežnega napada z več kot 90 droni dolgega dosega. Čeprav je Rusija v podporo svojim trditvam objavila videoposnetke sestreljenih letalnikov, neodvisni viri in ameriška stran teh dokazov niso potrdili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe že pred tem označil za laž. Ameriške ugotovitve krepijo stališče Kijeva, ki je v uradnem odzivu zavrnil ruske videoposnetke kot ponaredke. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija z domnevnimi napadi opravičevala stopnjevanje vojaških operacij na severovzhodu Ukrajine. Agencija Reuters je ob tem opozorila, da informacij iz obveščevalnih krogov še ni mogla neodvisno preveriti.

Pakistan je opozoril Indijo, da ne more zlorabiti dovoljene omejitve za enostransko gradnjo hidroelektraren na zahodnih rekah v skladu s pogodbo o vodah Inda (IWT).

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Slovaški premier Robert Fico je v video novoletnem voščilu, ki ga je objavil na Facebooku, ponovno uporabil ruski jezik, s čimer je potrdil svojo zavezanost večvektorski zunanji politiki.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je s soprogo Mileno na povabilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna udeležil tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Obisk na Dunaju je služil kot platforma za utrjevanje diplomatskih vezi med državama, pri čemer je Milatović izpostavil Avstrijo kot ključno podpornico Črne gore na njeni poti v Evropsko unijo. Predsednik je ob tej priložnosti podal ambiciozno napoved, da bo leto 2026 prelomno, saj naj bi država takrat zaključila vse ključne obveznosti za polnopravno članstvo v povezavi. Srečanje obeh predsedniških parov v prestižnem okolju dunajskega Musikvereina simbolizira tesno sodelovanje in prijateljstvo med Podgorico in Dunajem. Milatović se je avstrijskemu kolegu zahvalil za kontinuirano podporo in poudaril, da Črna gora ostaja trdno zavezana evropski agendi. Dogodek je bil priložnost za neformalne pogovore o prihodnosti regije Zahodnega Balkana v luči širitvenih procesov, kjer Črna gora trenutno velja za najnaprednejšo kandidatko.

Francoski državljan Steeve Rouyar, ki je bil v zahodnoafriški državi Togo pridržan od junija lani, je bil izpuščen na prostost in se je že vrnil v Francijo. Rouyarja, ki je v Togu živel kot tuji delavec, so tamkajšnje oblasti aretirale v času protivladnih protestov. Obtožen je bil spodkopavanja državne varnosti, kar je v tujih diplomatskih krogih sprožilo precejšnjo pozornost. Po skoraj sedmih mesecih bivanja v zaporu so ga oblasti izpustile, francosko ministrstvo za zunanje zadeve (Quai d'Orsay) pa je potrdilo, da je v četrtek zjutraj varno prispel v domovino. Pridržanje Rouyarja je vplivalo na diplomatske odnose med Parizom in Lomejem, saj so francoski uradniki ves čas spremljali njegov primer in si prizadevali za izpustitev. Čeprav podrobnosti o pogojih njegove izpustitve niso javno objavljene, vrnitev predstavlja zaključek dolgotrajnega pravnega in političnega spora, ki je obremenjeval francosko prisotnost v regiji. Izpustitev potrjuje prizadevanja francoske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini, hkrati pa opozarja na nestabilne politične razmere v Togu.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da trdno verjame v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin vojno označil za eksistenčni boj proti Zahodu, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilna območja, predvsem v Odesi, kjer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Ruska vojska je prav tako prejela ukaze za vzpostavitev novih »tamponskih območij« globoko znotraj ukrajinskega ozemlja v regijah Sumi in Harkov. Hkrati so Ukrajina, Združene države Amerike in Evropska unija odločno zavrnile ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo zasebno rezidenco v Novgorodski regiji. Kremelj je incident označil za teroristični poskus atentata in napovedal zaostritev svojih pogajalskih stališč, vendar zahodni obveščevalci in ukrajinski uradniki menijo, da gre za zrežirano provokacijo z namenom spodkopavanja mirovnih pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl stališče, da prav rusko vztrajanje pri vojni predstavlja glavno oviro do miru, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a zahteva trdna varnostna jamstva.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da sta Hollywoodski zvezdnik George Clooney in njegova soproga Amal prejela francosko državljanstvo. Trump je v javnem odzivu igralca označil za povprečnega posameznika s srednješolskimi filmi ter dodal, da je Pariz dobrodošel, da ga sprejme. Sporočilo je nadaljevanje njunih dolgotrajnih nestrinjanj glede ameriške politike. Besedni napad se je zgodil v času povečanih napetosti med igralcem in predsednikom, ki sta se v preteklosti že spopadala zaradi različnih gospodarskih in kulturnih pogledov. Trumpova reakcija na Clooneyjevo naturalizacijo v Franciji odraža širši trend predsednikovega odnosa do znanih osebnosti, ki kritizirajo njegovo administracijo ali se odločijo za tesnejše vezi s tujimi državami. Igralec, ki je bil v preteklosti glasen nasprotnik Trumpovih ukrepov, se na zadnje očitke še ni uradno odzval.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in deljenja uredniških komentarjev izrazil ostro kritiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na novo obdobje napetosti med državama. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki je bil izjemno kritičen do ravnanj Kremlja in ruskega voditelja. S tem dejanjem se je predsednik ZDA distanciral od prejšnjih bolj spravljivih tonov in neposredno podprl analizo, ki Putinu pripisuje negativno vlogo v mednarodni politiki. Obenem so ameriške obveščevalne službe po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovile, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom na Putinovo rezidenco Valdaj, kar izpodbija trditve Moskve o ukrajinski agresiji na ruski državni vrh. Trumpovo dejanje deljenja kritičnega prispevka, v katerem so Putinove poteze označene za nezadostne, kaže na njegovo nezadovoljstvo s trenutnim potekom diplomatskih pogovorov glede vojne v Ukrajini in pritiske, ki jih izvaja na Kremelj.

Ameriški obveščevalni uradniki so po poročanju tujih tiskovnih agencij uspeli prepričati Donalda Trumpa, da Ukrajina ni izvedla napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je pred tem objavila videoposnetek mbetkov drona in vztrajala, da je bil cilj napada neposredno ruski predsednik, medtem ko Kijev takšne navedbe kategorično zavrača kot provokacijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na ruske trditve dejal, da gre za laži, s katerimi želi Kremelj upravičiti nadaljevanje vojne in morebitno stopnjevanje agresije. Rusko ministrstvo za obrambo je kljub temu objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali ukrajinsko vpletenost, s čimer želi Moskva v mednarodni javnosti spodkopati prizadevanja za mir in obtožiti Zahod podpore terorističnim dejanjem. Dogajanje se odvija v času povečanih diplomatskih napetosti, ko se obe strani spopadata s pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj. Zelenski je poudaril, da so pogovori o miru še vedno oddaljeni, vendar ne nemogoči, medtem ko ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da so ruske obtožbe o napadu na rezidenco del širše propagandne strategije za destabilizacijo mirovnih procesov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je pridružil kritikam odločitve Francije, da hollywoodskemu zvezdniku Georgeu Clooneyju in njegovi soprogi Amal podeli francosko državljanstvo. Trump je v sredo stopnjeval svoje nestrinjanje z ukazom, ki je bil javnosti razkrit v ponedeljek in vključuje tudi njuna otroka. Odločitev so v francoski prestolnici nekateri uradniki označili za primer dvojnih meril. Kritike so se sprva pojavile s strani nižje francoske uradnice v Parizu, ki je izpostavila, da takšen postopek ne odraža standardnih pogojev za pridobitev državljanstva. George Clooney, sicer 64-letni dobitnik oskarja, je v preteklosti večkrat javno nastopil proti Trumpovi politiki, kar po mnenju opazovalcev dodatno spodbuja predsednikovo osebno vpletenost v vprašanje francoske birokracije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem enaindvajsetminutnem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za konec vojne z Rusijo, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da ne namerava podpisati šibkega mirovnega sporazuma, ki bi zgolj podaljšal konflikt ali ogrozil prihodnost države. Po njegovih besedah si Kijev želi trajnega miru in ne le konca Ukrajine kot suverene entitete. Zelenski je razkril, da je mirovni sporazum, ki nastaja ob posredovanju Združenih držav Amerike, dosegel približno 90-odstotno usklajenost. Kljub temu je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih vprašanj najtežje rešiti. Ti zadnji koraki bodo po njegovih navedbah odločili o usodi miru, Ukrajine in celotne Evrope. Predsednik ostaja zavezan nadaljevanju pogajanj, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo dolgoročno varnost.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob vstopu v novo leto izmenjala praznična voščila, pri čemer sta poudarila zavezanost k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva med državama. Xi Jinping je v svojem sporočilu izrazil pripravljenost na tesno sodelovanje s Putinom za zagotovitev stalnega napredka v bilateralnih odnosih, ki so se v zadnjih letih močno okrepili. Voditelja sta v izmenjavi sporočil izpostavila pomen stabilnosti in skupnega nastopa na mednarodnem prizorišču. Dogodek odraža trend krepitve vezi med Pekingom in Moskvo v času zaostrenih globalnih geopolitičnih razmer. Kitajska stran je poudarila, da namerava s Rusijo graditi na preteklih uspehih in razširiti sodelovanje na področjih gospodarstva, varnosti in kulture, kar utrjuje njuno zavezništvo kot protiutež zahodnim vplivom.

Stalno predstavništvo Irana pri uradu Združenih narodov v Ženevi je Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) uradno opozorilo na resne posledice morebitne vojaške agresije na iranske jedrske objekte. Po navedbah iranske misije bi vsakršen napad na objekte, ki so namenjeni miroljubni uporabi jedrske energije, pomenil hudo grožnjo svetovnemu režimu neširjenja jedrskega orožja in ogrozil integriteto Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Iranski diplomati so poudarili, da normalizacija groženj s strani Združenih držav Amerike spodkopava verodostojnost agencije IAEA. Teheran opozarja, da molk mednarodne skupnosti ob tovrstnih grožnjah ustvarja nevaren precedens, ki bi lahko vodil v širšo regionalno nestabilnost. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti, ko Iran vztraja pri zaščiti svoje kritične infrastrukture, hkrati pa od mednarodnih organizacij zahteva odločnejšo držo proti napovedanim vojaškim posegom, ki bi lahko povzročili nepopravljivo škodo mednarodnemu pravnemu redu.

Evropska unija je v sredo izrazila resno zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v jemenskih provincah Hadramut in Al Mahra, ki po njenih navedbah ogrožajo stabilnost v celotni Zalivski regiji. Tiskovni predstavnik EU je v uradni izjavi poudaril, da razmere prinašajo nova tveganja, ki bi lahko dodatno destabilizirala že tako krhko varnostno situacijo na Arabskem polotoku. Uradni Bruselj je v pozivu poudaril nujnost umiritve napetosti in izogibanja ukrepom, ki bi lahko spodkopali suverenost države. Unija je obenem ponovila svojo neomajno zavezanost enotnosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Jemna. V izjavi so izrazili tudi jasno podporo jemenskemu predsedniškemu svetu in legitimni vladi pri njunih prizadevanjih za vzpostavitev reda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen". Poudaril je, da bo zadnja faza pogajanj odločala o usodi Evrope in rešila milijone življenj.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristanišče Mukala zaradi pošiljke orožja za separatistične sile, ki naj bi prispela iz Združenih arabskih emiratov. Visoki zunanji minister Ishaq Dar se je s savdskim kolegom pogovarjal o regionalnih razmerah.

Savdska Arabija je javno obtožila Združene Arabske Emirate "zelo nevarnih" dejanj v Jemnu in vodila "omejene" zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, pri čemer je ciljala na tujo vojaško podporo. Jemenska vlada je prekinila obrambni pakt z Abu Dabijem in zahtevala umik sil ZAE v 24 urah. ZAE so sporočili, da umikajo svoje preostale protiteroristične enote iz Jemna.

Bahrajn, Kolumbija, Demokratska republika Kongo, Liberija in Latvija so z današnjim dnem uradno začele svoj dvoletni mandat kot nove nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Te države so se pridružile Danski, Grčiji, Pakistanu, Panami in Somaliji, ki svoj mandat opravljajo že od začetka preteklega leta. Varnostni svet ZN skupno sestavlja 15 članic, med katerimi ima pet držav – Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kitajska in Rusija – stalni sedež in pravico do veta, preostalih deset pa se voli za obdobje dveh let po regionalnem ključu. Med novimi članicami ima največ izkušenj Kolumbija, ki bo v tem organu delovala že osmič, medtem ko je Latvija v Varnostni svet vstopila prvič v svoji zgodovini. Vsako leto se zamenja pet članic, pri čemer se v sodih letih volijo dve državi iz Afrike ter po ena iz Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Kljub sistemu rotacije več kot tretjina držav članic ZN, med njimi tudi Srbija, Črna gora in Severna Makedonija, še nikoli ni bila zastopana v tem ključnem organu za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem novoletnem voščilu na družbenem omrežju X izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države v letu 2026 vrnile k »zdravi pameti«. Orban je v zapisu poudaril željo po vzpostavitvi miru in koreniti spremembi trenutne politične smeri Evrope. Njegove izjave odražajo dolgotrajno kritiko Bruslja glede zunanjepolitičnih vprašanj in upravljanja konfliktov na celini. Premier, ki je znan po svojih suverenističnih stališčih, je leto 2026 izpostavil kot prelomno obdobje za prihodnost evropske politike. Čeprav so njegove besede del prazničnega voščila, nosijo jasno politično sporočilo o potrebi po deeskalaciji napetosti in spremembi ideoloških prednostnih nalog znotraj Evropske unije. Ob tem je Orban ponovil svojo zavezo miru, kar pogosto interpretirajo kot poziv k hitremu končanju spopadov v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za Rusko federacijo.

Venezuelski zunanji minister je v uradnem sporočilu izrazil globoko hvaležnost vladi in ljudstvu Irana za njihovo neomajno podporo Karakasu. Kot poroča venezuelska stran, je bila pomoč Irana ključna pri nasprotovanju ameriškim vojaškim dejavnostim v regiji in domnevnim kršitvam mednarodnega prava s strani Washingtona. Sodelovanje med državama se je v zadnjem obdobju okrepilo predvsem na področju energetike in obrambe, saj sta obe državi podvrženi strogim sankcijam Združenih držav Amerike. Minister je v svojem nagovoru poudaril pomen solidarnosti med narodi, ki si prizadevajo za ohranitev suverenosti in pravico do samoodločbe. Iran in Venezuela sta v zadnjih letih stkala tesno zavezništvo, ki temelji na skupnem nasprotovanju zahodnim pritiskom, kar vključuje tudi izmenjavo tehnologije in surovin. Ta diplomatska poteza potrjuje nadaljevanje strateškega partnerstva med Teheranom in Karakasom v času povečanih geopolitičnih napetosti na obeh poloblah.

Rusija je izjavila, da je pridobila in dešifrirala datoteko iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovala, da je bil dron usmerjen proti ruski predsedniški rezidenci, in napovedala, da bo te informacije posredovala ZDA. CIA je ponovila, da je ocenila, da Ukrajina ni namerno ciljala na Putinovo rezidenco.

Mali in Burkina Faso sta napovedala popolno prepoved izdajanja vizumov in vstopa v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdili zunanji ministrstvi obeh zahodnoafriških držav, ki sta poudarili, da gre za neposreden povračilni ukrep. Ukrep je stopil v veljavo takoj in predstavlja odgovor na predhodne omejitve, ki jih je Washington uvedel proti njunim državljanom. Vojaški oblasti v Bamaku in Ouagadougouju sta se za ta korak odločili po tem, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sredi decembra omejile vstop prebivalcem teh dveh držav. Gre za zaostritev diplomatskih odnosov, pri čemer afriški državi vztrajata pri načelu vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Napovedana prepoved vstopa bo močno omejila potovanja ameriških diplomatov, poslovnežev in turistov v to regijo.

Volodimir Zelenski je ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne na račun svoje državnosti. Rusija trdi, da ima dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco in jih namerava deliti z ZDA. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, osnivaču Ruskega prostovoljnega korpusa, lažirati svojo smrt po neuspelem atentatu.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ukrajinsko vojaško letalo. Poleg tega je župan Moskve izjavil, da je ruska zračna obramba prestregla in uničila najmanj 18 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru Moskve.

Izraelska vlada je pripravila seznam 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ki jim namerava s 1. januarjem prepovedati delovanje na območju Gaze. Med njimi se je nepričakovano znašla tudi kanadska neprofitna organizacija Oxfam-Québec, ki je ob odločitvi izrazila presenečenje. Po poročanju tujih medijev Izrael načrtuje suspenz delovanja več kot dveh ducatov humanitarnih organizacij, ker naj te ne bi izpolnjevale novih pravil o preverjanju mednarodnih subjektov, ki delujejo na tem konfliktnem območju. Predstavniki organizacije Oxfam-Québec so pojasnili, da so bili o uvrstitvi na seznam obveščeni preko medijev in ne neposredno. Odločitev Izraela prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer v Gazi, kjer so mednarodne organizacije ključne za razdeljevanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Izraelske oblasti trdijo, da so novi protokoli nujni za zagotavljanje varnosti in nadzora nad finančnimi tokovi, medtem ko humanitarne skupine opozarjajo, da bodo takšni ukrepi še dodatno ohromili dostavo nujnih življenjskih potrebščin.

CIA je ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni na severu Rusije ni ciljala rezidence, ki jo uporablja ruski predsednik Vladimir Putin. S tem se je CIA postavila nasproti trditvam Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na Putina.

Avstralsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo obsežne vojaške manevre kitajske vojske v okolici Tajvana. Kanbera je opozorila, da tovrstne dejavnosti povečujejo tveganje za nenamerno stopnjevanje napetosti v regiji, kar ogroža stabilnost v Indo-pacifiku. Avstralija se je s tem pridružila krogu zahodnih držav, ki so v zadnjih dneh izrazile zaskrbljenost nad ravnanjem Pekinga. Kitajsko veleposlaništvo v Avstraliji se je na kritike odzvalo z uradnim diplomatskim protestom. Tiskovni predstavnik veleposlaništva je obtožil avstralsko stran, da namenoma zamenjuje dejstva in zavaja javnost glede narave vojaških vaj. Peking vztraja, da so manevri suverena pravica Kitajske in odgovor na domnevne provokacije sil, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana. Diplomatski spor med državama se je tako poglobil ravno v času, ko so se odnosi začeli stabilizirati.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Ob začetku tedna odpora je skupina romarjev iz Rusije obiskala pokopališče mučencev v iranskem mestu Kerman, kjer so se poklonili na grobu pokojnega generala Kasema Solejmanija. Obisk ruskih državljanov se je odvil v okviru spominskih slovesnosti, ki obeležujejo obletnico smrti nekdanjega poveljnika sil Al Kuds. Fotografije z dogodka prikazujejo skupino obiskovalcev pri molitvi in izkazovanju spoštovanja ob grobnici, ki je postala pomembno romarsko središče za podpornike iranske politike in zaveznike v regiji. Dogodek poudarja simbolne vezi med Rusijo in Iranom, ki sta v zadnjih letih okrepila vojaško in politično sodelovanje. Prisotnost tujih delegacij v Kermanu je del širših prizadevanj iranskih oblasti za ohranjanje kulta osebnosti generala Solejmanija, ki je bil ubit v ameriškem zračnem napadu leta 2020.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ob slovaškem državnem prazniku, dnevu ustanovitve republike, napovedal, da bo Belorusija leta 2026 odprla svoje veleposlaništvo v Bratislavi. V čestitki, naslovljeni na slovaškega predsednika Petra Pellegrinija in premierja Roberta Fica, je Lukašenko izpostavil postopno širjenje dvostranskega sodelovanja in obnovo diplomatske prisotnosti v obeh prestolnicah. Po njegovih besedah je cilj tega koraka okrepitev političnih, trgovinsko-ekonomskih in humanitarnih vezi med državama. Napoved odprtja veleposlaništva sledi prizadevanjem za obnovo diplomatskih odnosov, ki so bili v preteklosti ohlajeni. Beloruska stran pričakuje, da bo polno diplomatsko predstavništvo omogočilo plodnejše skupno delo in utrdilo odnose s Slovaško znotraj evropskega prostora. Slovaška uradna stran se na napoved o odprtju novega diplomatskega predstavništva v letu 2026 še ni podrobneje odzvala, vendar Lukašenkove izjave nakazujejo na premik v smeri normalizacije odnosov med Minskom in Bratislavo.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu ostro zavrnilo trditve Pekinga, da več deset držav podpira nedavne kitajske vojaške manevre v okolici otoka. Tiskovni predstavnik tajvanskega ministrstva Hsiao Kuang-wei je poudaril, da kitajske dejavnosti neposredno kršijo ustanovno listino Združenih narodov in resno ogrožajo regionalno varnost. Odziv sledi izjavam kitajskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je na redni novinarski konferenci zatrdilo, da so številne države izrazile podporo njihovim vojaškim ukrepom. Taipei je opozoril, da je kakršno koli podpiranje kitajskih provokacij enako sodelovanju pri destabilizaciji regije. Tajvanska diplomacija vztraja, da so kitajske vaje v nasprotju z mednarodnim pravom in statusom quo v Tajvanski ožini. Spor nastaja v času povečanih napetosti po kitajskih manevrih z imenom Pravična misija 2025, ki so vključevali uporabo pravega streliva in simulacije blokade otoka, kar je sprožilo zaskrbljenost v številnih svetovnih prestolnicah.

Stalno predstavništvo Islamske republike Iran pri mednarodnih organizacijah na Dunaju je generalnemu direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafaelu Grossiju poslalo uradno pismo. V dopisu so izrazili oster protest in opozorilo zaradi nedavnih groženj Združenih držav Amerike, ki so naperjene proti iranskemu miroljubnemu jedrskemu programu. Iranski predstavniki so poudarili, da takšna retorika Washingtona ogroža globalni režim neširjenja jedrskega orožja in spodkopava avtoriteto same agencije. Teheran v pismu svari pred nevarnimi posledicami normalizacije vojaških groženj proti jedrskim objektom. Po mnenju iranske diplomacije gre za neposredno kršitev mednarodnih norm, zato od Grossija zahtevajo ustrezno ukrepanje in zaščito integritete jedrskega nadzora. Odziv sledi izjavam ameriškega predsednika, ki jih Iran označuje za neupravičeno stopnjevanje napetosti v regiji, kjer se že zdaj spopadajo z nestabilnostjo.

Švica je danes od Finske uradno prevzela enoletno predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Dolžnost predsedujočega bo v prihodnjem letu opravljal švicarski zunanji minister Ignazio Cassis, ki je ob prevzemu funkcije napovedal prizadevanja za zagotavljanje celovite varnosti v vseh njenih razsežnostih. Švicarsko predsedovanje prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na evropski celini, kjer organizacija igra ključno vlogo pri ohranjanju dialoga. Minister Cassis je poudaril, da bo Švica kot nevtralna država delovala v smeri stabilizacije varnostnih razmer in krepitve zaupanja med državami članicami. Predsedovanje se bo osredotočalo na reševanje konfliktov, podporo civilni družbi in izboljšanje odpornosti na nove varnostne grožnje. Organizacija, ki združuje 57 držav, ostaja eden redkih forumov, kjer se za isto mizo še vedno srečujejo predstavniki Zahoda in Rusije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, ki je bil zaradi časovnih razlik najprej predvajan na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin ruske vojnike označil za heroje in poudaril, da je država v boju za resnico in pravico neomajna. Vojno v sosednji državi, ki se bliža četrtemu letu trajanja, je znova interpretiral kot eksistencialni spopad z Zahodom ter pozval k nacionalni enotnosti. Obenem je Kremelj stopnjeval obtožbe proti Kijevu, češ da je Ukrajina z droni napadla eno izmed Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem zagrozilo s povračilnimi ukrepi in revizijo stališč v mirovnih pogajanjih. Ukrajinske in evropske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile kot provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj. Medtem ko je Putin nagovarjal državljane, so ruska brezpilotna letala v Odesi poškodovala stanovanjske bloke in energetsko infrastrukturo, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, vključno z otroki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni dogovor dosežen v 90 odstotkih, vendar je opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na mir za vsako ceno. Ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump so izrazili dvom o ruskih trditvah glede napada na rezidenco, pri čemer je Trump namignil, da Rusija s takšnimi obtožbami sama ovira pot do miru.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je novo leto dočakal v družbi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na svojem luksuznem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje med voditeljema je potekalo v okviru tradicionalne novoletne zabave, ki jo ameriški predsednik vsako leto priredi za izbrane goste na svojem zasebnem letovišču. Dogodek poudarja tesne osebne in politične vezi med voditeljema dveh ključnih zaveznic. Čeprav je bila narava srečanja uradno družabna, njuno druženje v času geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu simbolizira usklajenost politik Washingtona in Tel Aviva. Navzočnost Netanjahuja na Floridi ob prehodu v novo leto odraža visoko stopnjo diplomatskega sodelovanja in vzajemne podpore, ki sta jo državi gojili v zadnjem obdobju.

Indijska opozicija je v sredo od predsednika vlade Narendra Modija zahtevala uradno pojasnilo glede navedb kitajskega zunanjega ministra Wang Yi-ja, ki je zatrdil, da je Peking v letu 2025 posredoval pri vzpostavitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Kitajski minister je v svojem letnem pregledu diplomacije izpostavil, da je Kitajska igrala vlogo mirovnega pogajalca pri reševanju majskega vojaškega spopada med sosednjima jedrskima silama. Te trditve so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem New Delhija, ki vztrajno zavrača vsakršno vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja z Islamabadom. Predstavniki indijske kongresne stranke in poslanec Asaduddin Owaisi so navedbe označili za žalitev indijske nacionalne varnosti in suverenosti. Po mnenju opozicije si Peking prizadeva za prevlado v Južni Aziji, medtem ko indijsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da je bila odločitev o prekinitvi ognja sprejeta izključno na ravni generalnih direktorjev vojaških operacij obeh držav. Poleg Kitajske je podobne trditve o posredovanju v preteklosti podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, kar Indija prav tako vztrajno zanika.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral odločitev hollywoodskega igralca Georga Clooneyja in njegove soproge Amal, ki sta skupaj z otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je par označila za ena izmed »najslabših političnih napovedovalcev vseh časov«, s čimer se je obregnil ob njuno aktivno podporo demokratski stranki in pozive k umiku Joeja Bidna iz predsedniške tekme. Republikanski voditelj je novico o njunem odhodu pospremil z ironičnim komentarjem, da gre za »dobro novico«, obenem pa je izkoristil priložnost za napad na francosko migracijsko politiko. Trump je Francijo obtožil, da se sooča z resnimi težavami s kriminalom zaradi, po njegovih besedah, katastrofalnega upravljanja migracij, ki ga je primerjal s politiko administracije Joeja Bidna v Združenih državah Amerike. Do kritik prihaja v času, ko Trumpova administracija odkrito podpira protimigracijska gibanja v Evropi. Poleg političnih napadov se je Trump udeležil tudi tradicionalne novoletne zabave na svojem posestvu Mar-a-Lago, kjer je v spremstvu soproge Melanie izrazil željo po miru na svetu, vendar se je izognil konkretnim odgovorom glede morebitne napotitve ameriških sil v Ukrajino ali operacij agencije CIA v Venezueli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da Ukrajina ne bo sprejela mirovnega sporazuma za vsako ceno in da ne bo podpisal sporazuma, ki bi bil 'šibek' in bi le podaljšal vojno. Poudaril je, da zadnjih 10% dogovora določa usodo miru, Ukrajine in Evrope. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru omalovaževal vojno.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v novoletni poslanici dejal, da je mirovni sporazum z Rusijo pripravljen v 90 odstotkih, pri čemer preostalih 10 odstotkov vsebuje ključne elemente, ki bodo odločali o prihodnosti Ukrajine in Evrope. Hkrati je izrazil prepričanje, da se tisti, ki menijo, da se bo Ukrajina predala, močno motijo. Ruski predsednik Putin je v svojem nagovoru poudaril, da verjame v rusko zmago.

Rusija in Ukrajina sta se med novoletnimi prazniki obtoževali medsebojnega napadanja civilistov. Moskva je poročala o smrtonosnem napadu na hotel na zasedenem ozemlju v južni Ukrajini, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27. Kijev je zanikal napad.