Evropska unija je v sredo ostro zavrnila obtožbe Rusije, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, in jih označila za neutemeljene. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izjavila, da Moskva s temi trditvami namerno poskuša spodkopati diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Kijev je navedbe o napadu z 91 droni, ki naj bi se zgodil v noči na ponedeljek, takoj zanikal in izpostavil popolno odsotnost dokazov za takšne trditve. Ruska stran kljub temu vztraja pri svoji različici dogodkov. Ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek vojaka ob razbitinah drona, ki naj bi nosil šestkilogramski eksplozivni naboj. Ukrajinski uradniki so te dokaze označili za prirejene in poudarili, da gre za poskus Moskve, da upraviči blokado pogajanj. Dogajanje močno ogroža mirovne procese, ki so se intenzivirali od lanskega novembra, saj krepi nezaupanje med sprtima stranema v času, ko se razpravlja o različnih načrtih za prekinitev ognja.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

Varnostni svet Združenih narodov je s 1. januarjem doživel redno menjavo nestalnih članic, pri čemer sta dvoletni mandat zaključili Alžirija in Slovenija. Alžirijo je na mestu predstavnice arabskih držav zamenjala Kraljevina Bahrajn, ki bo to funkcijo opravljala prihodnji dve leti. Poleg Alžirije in Slovenije so se od najpomembnejšega organa svetovne organizacije poslovile še Gvajana, Republika Koreja in Sierra Leone. Sestava Varnostnega sveta zdaj poleg petih stalnih članic s pravico veta — Združenega kraljestva, Kitajske, ZDA, Francije in Ruske federacije — vključuje deset izvoljenih nestalnih članic. Nove članice, ki so nastopile mandat, so poleg Bahrajna še Demokratična republika Kongo, Liberija, Latvija, Kolumbija, Danska, Grčija, Pakistan, Panama in Somalija. Alžirski diplomati so ob koncu mandata poudarili prizadevanja države v zadnjih dveh letih, medtem ko se po ustaljenem ključu arabska mesta v svetu izmenjujejo med afriškimi in azijskimi kandidatkami.

V iranski prestolnici Teheran in drugih mestih po državi so se razširili protesti, uperjeni proti islamističnemu sistemu, na kar so se oblasti odzvale s prvimi aretacijami. Po poročanju medijev so varnostne sile na univerzi v Teheranu pridržale najmanj štiri študente. Iransko pravosodje je ob tem napovedalo odločno ukrepanje proti vsem oblikam upora in nemirov, medtem ko vlada vztraja pri trditvah o tujem vmešavanju v notranje zadeve države. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah izraelske obveščevalne službe Mossad, ki je izrazila podporo protestnikom in zatrdila, da je prisotna na terenu. Teheran, ki Izrael obravnava kot svojega največjega sovražnika, te trditve uporablja kot dokaz za tuji vpliv na destabilizacijo države. Razmere ostajajo zaostrene, saj se protesti kljub grožnjam s strogimi kaznimi ne umirjajo, temveč se širijo v različne družbene sloje.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razkril, da so posamezniki znotraj ruskih struktur Vladimirju Putinu predlagali uporabo novega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik za napade na ključne centre odločanja v Ukrajini. Po Lukašenkovih besedah je ruski predsednik te predloge kategorično zavrnil, kljub temu da Rusija razpolaga z vsemi tehničnimi zmožnostmi za uničenje rezidenc ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lukašenko je v svoji izjavi poudaril, da Rusija natančno pozna lokacije vseh strateških objektov in rezidenc v Ukrajini, vendar se je Putin odločil za zadržanost. Te navedbe prihajajo v času povečanih napetosti po decembrskih obtožbah Moskve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Beloruski voditelj je s tem želel izpostaviti Putinovo domnevno preudarnost sredi pozivov k stopnjevanju vojaških dejavnosti, hkrati pa je poslal jasno opozorilo o uničevalni moči ruskega arzenala.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je ostro odzval na zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o obnovitvi letalskih napadov na državo. Pezeškian je poudaril, da bo Iran na vsakršno obliko agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom, ki ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump obljubil podporo morebitnim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo sprejel pogojev novega jedrskega dogovora. Iran je ob tem pozval mednarodno skupnost k obsodbi ameriških vojnih groženj, ki jih označuje za hudo in eksplicitno kršitev mednarodnega prava. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je ponovil stališče Teherana, da se bo država odločno branila pred vsakršno ponovno agresijo. Iranske oblasti vztrajajo, da so njihove jedrske dejavnosti in obrambne zmogljivosti namenjene izključno mirnodobnim in varovalnim namenom, medtem ko Trumpov pritisk interpretirajo kot politiko zatiranja.

Novi libanonski veleposlanik v Iranu je iranskemu zunanjemu ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, s čimer je uradno začel svojo diplomatsko misijo v Teheranu.

Kolumnist ameriškega časnika The Washington Post David Ignatius je objavil napoved, po kateri bo nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni postal naslednji predsednik Ukrajine. Po Ignatiusovem mnenju bi Zalužni, ki trenutno opravlja dolžnosti veleposlanika v Združenem kraljestvu, lahko leta 2026 prevzel vodenje vlade narodne enotnosti po odhodu sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega. Avtor analize ob tem predvideva, da se bo vojaški konflikt nadaljeval in prešel v fazo krvavega zastoja brez jasnega zmagovalca na bojišču. Napovedi o političnih spremembah v Kijevu prihajajo v času negotovosti glede prihodnjega poteka rusko-ukrajinske vojne. Ignatius izpostavlja, da bi Zalužni lahko predstavljal figuro, ki bi poenotila državo v obdobju po koncu mandata Zelenskega. Kljub pesimističnim vojaškim obetom, ki vključujejo nadaljnje žrtve in utrjevanje frontnih črt, analitik meni, da bo politična tranzicija ključen dejavnik za prihodnost ukrajinske državnosti do konca leta 2026.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v intervjuju za ameriško mrežo Fox News ostro opozoril Iran pred nadaljevanjem proizvodnje balističnih raket in oživljanjem jedrskega programa. Netanjahu je poudaril, da bo Izrael v primeru iranskih dejavnosti ponovno ukrepal z vojaško silo, podobno kot v junijski operaciji. Po njegovih besedah Teheran že poskuša ponovno vzpostaviti ključne zmogljivosti, zato je pozval k strožjemu nadzoru in večjemu številu mednarodnih inšpekcij glede bogatenja urana. Izraelski premier je zatrdil, da si njegova država ne želi stopnjevanja napetosti, vendar bo delovala brez omejitev, če bodo ogroženi njeni varnostni interesi. Opozorilo prihaja v času povečanih regionalnih napetosti, kjer Izrael vztraja pri popolni opustitvi iranskih jedrskih ambicij. Netanjahu je poudaril, da so bili dosedanji ukrepi izraelskih in zavezniških sil uspešni pri onemogočanju iranskega vojaškega programa, vendar nevarnost ostaja realna.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izjavil, da Izrael poskuša izvoziti krizo iz Gaze na območje Afriškega roga. Po njegovih besedah so oblasti v odcepljeni regiji Somaliland sprejele tri ključne pogoje Izraela v zameno za uradno priznanje neodvisnosti. Ti pogoji naj bi vključevali prisilno naselitev palestinskih beguncev, vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča na strateški lokaciji ter pridružitev Somalilanda k Abrahamovim sporazumom za normalizacijo odnosov. Predsednik Mohamud je poudaril, da Izrael s temi potezami zasleduje predvsem nadzor nad ključnimi morskimi potmi v Rdečem morju. Somalijska vlada to razume kot neposreden napad na svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Izrael z morebitnim priznanjem Somalilanda legalizira procese, ki so se prej odvijali v tajnosti. Dogajanje dodatno stopnjuje napetosti v regiji, ki je že tako destabilizirana zaradi sporov glede morskih meja in vpliva tujih sil.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

Po Trumpovi grožnji z novimi napadi, če bo Iran obnovil jedrske ali raketne programe, je Teheran zagrozil s hitrim in uničujočim odgovorom, ki bo presegel vso domišljijo, če bi prišlo do ameriške ali izraelske agresije. Netanjahu je po srečanju s Trumpom poudaril, da je Izrael najmočnejši na Bližnjem vzhodu in opozoril na ponovno izgradnjo iranskih raketnih in jedrskih zmogljivosti.

Iran je zagrozil z ostrim in takojšnjim odgovorom na vsakršno agresijo ZDA ali Izraela, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z novimi napadi, če bo Teheran obnovil svoj jedrski ali raketni program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da se bo Iran ostro odzval na vsak napad.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu, ki je bil predvajan skoraj štiri leta po začetku invazije na sosednjo državo, izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Putin je posebej pohvalil vojake in poveljnike na bojišču ter poudaril, da država verjame v njihove uspehe. Nagovor se je odvil v času povečanih napetosti po navedbah Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na Putinovo rezidenco v Valdaju, kar je ruski voditelj izpostavil v pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogajanje v Rusiji je močno zasenčilo predhodni optimizem, ki se je pojavil po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Čeprav je Trump sprva ocenil, da sta državi blizu končanja vojne, je Putin po incidentu z droni napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Zelenski je obtožbe o napadu na rezidenco kategorično zanikal in jih označil za popolnoma izmišljene, medtem ko je Trump izrazil ogorčenje nad dogodkom, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prestrezanje ukrajinskega brezpilotnega letalnika v bližini rezidence predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski oblasti. Po navedbah Moskve so njihove obrambne sile nevtralizirale dron približno 360 kilometrov severno od ruske prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prizadevanj za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem Ukrajino obtožil, da je v noči na 29. december 2025 izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča naj bi bila prav omenjena državna rezidenca. Ukrajinska stran je vpletenost v dogodek kategorično zanikala, predsednik Volodimir Zelenski pa je poudaril, da za ruske trditve ni nobenih dokazov. Zahodni zavezniki, vključno z ZDA, so prav tako izrazili dvome o pristnosti ruskih obtožb, medtem ko sta Kitajska in Indija pozvali k deeskalaciji razmer.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v izjavi za Radio Sputnik 31. decembra 2024 zatrdila, da so zahodne države v stanju groze in panike. Po njenih besedah se zahodni voditelji spopadajo z neizogibnim spoznanjem, da je njihova strategija o strateškem porazu Rusije dokončno propadla. Zaharova je poudarila, da strah ne izvira le iz neuspeha na bojišču, temveč tudi iz potrebe po pojasnjevanju teh rezultatov lastnemu prebivalstvu, ki mu je bila obljubljena zmaga. Diplomatka je v svojem nastopu navedla, da so zahodne države same zavrnile vse predloge za sodelovanje in prekinile stike z Moskvo, zdaj pa se soočajo s posledicami takšnih odločitev. Po njenih navedbah je koncept, da bi Rusijo "postavili na njeno mesto", doživel javni polom, kar v zahodnih prestolnicah povzroča politično negotovost. Zaharova meni, da se Zahod boji neznane prihodnosti, ki sledi po sesutju njihove dosedanje zunanjepolitične usmeritve do Ruske federacije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News izjavil, da Izrael ne teži k dodatnemu zaostrovanju odnosov s Teheranom, vendar je hkrati ostro posvaril pred morebitnimi novimi raketnimi napadi. Netanjahu je poudaril, da bi morebitno nadaljevanje iranskih napadov na Izrael privedlo do nepredvidljivih posledic za islamsko republiko. Njegove izjave prihajajo v času, ko Izrael pozorno spremlja iranske poskuse obnove obratov za proizvodnjo raketnih sistemov. Premier je v intervjuju posebej izpostavil pretekle operacije, vključno z uničenjem jedrskega objekta Fordo, ki so bile izvedene ob podpori ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je pozval Iran, naj se vzdrži napak, ki bi lahko sprožile silovit izraelski odziv. Kljub trditvam o prizadevanjih za stabilnost, so diplomatske aktivnosti in nedavne napovedi srečanj z ameriškim vrhom nakazale na priprave Izraela na dolgoročno nevtralizacijo iranskih vojaških zmogljivosti, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti v regiji.

Začasni odpravnik poslov Združenih držav Amerike v Rusiji Douglas Dyckhouse je 31. decembra v imenu celotnega ameriškega naroda čestital ruskim državljanom ob prihajajočem novem letu. V video nagovoru, ki ga je deloma podal v ruskem jeziku, je državljanom zaželel zdravja, miru in blaginje. Diplomat je v svojem sporočilu poudaril pomen prijateljstva med narodi ter prenesel iskrene želje vsem ruskim družinam. Dogodek sovpada z izjavami ruskega veleposlanika v ZDA Aleksandra Darčijeva, ki je ocenil, da leto 2025 prinaša priložnost za obnovitev odnosov med Moskvo in Washingtonom. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin poslal novoletno voščilo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem. Kljub zaostrenim diplomatskim odnosom med državama praznična voščila ohranjajo kanal neformalne komunikacije na ravni ljudske diplomacije.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija obiskal Peking, kjer sta sopredsedovala sedmemu krogu strateškega dialoga zunanjih ministrov Pakistana in Kitajske. Srečanje, ki je potekalo med 3. in 6. januarjem 2026, je služilo kot osrednji posvetovalni mehanizem za pregled celotnega spektra bilateralnega sodelovanja ter razpravo o regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Med pogovori sta ministra napovedala vrsto pobud in spominskih dogodkov ob 75. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Obisk je potrdil skupna prizadevanja za poglobitev strateškega partnerstva, ki ga državi opisujeta kot trajno in neomajno. Strani sta ponovili zavezanost regionalnemu miru, stabilnosti in trajnostnemu razvoju, kar je ključnega pomena za geopolitično ravnovesje v Južni Aziji.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Evropska unija je v sredo ostro opozorila Izrael, da bi napovedana zaustavitev delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij v Gazi pomenila blokado življenjsko pomembne pomoči za tamkajšnje prebivalstvo. Izraelske oblasti so napovedale, da bodo nekaterim nevladnim organizacijam, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), od četrtka dalje prepovedale delo, če ne bodo izpolnile novih, strožjih pogojev za registracijo in delovanje. Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je poudarila, da zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v sedanji obliki ne sme biti implementirana, saj bi to povzročilo katastrofalne posledice v že tako razrušeni regiji. Napetosti med Izraelom in mednarodno skupnostjo so se stopnjevale zaradi novih pogojev, ki jih Izrael postavlja za delo humanitarnih skupin na območju Gaze. Medtem ko Izrael trdi, da gre za vprašanje regulacije in varnosti, humanitarne organizacije opozarjajo, da so novi birokratski in operativni pogoji neizvedljivi in namenjeni oteževanju dostave hrane in zdravil. EU je v odzivu izpostavila, da je dostop do humanitarne pomoči temeljna pravica in da mora Izrael kot okupacijska sila zagotoviti nemoteno delo ekip na terenu. Kriza se dogaja v času, ko mednarodne organizacije že dlje časa poročajo o kritičnem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin v Gazi.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Združene države Amerike so v zadnjih petih mesecih znatno povečale svojo vojaško prisotnost v mednarodnih vodah Karibskega morja, kar je sprožilo nove napetosti z Venezuelo. Ameriška administracija operacijo utemeljuje kot okrepljen boj proti trgovini z drogami, v okviru katerega so z vojaškimi letali in plovili uničili več kot 30 čolnov, domnevno povezanih z narkokarteli. Poleg tega so ameriške sile zasegle več naftnih tankerjev, ki so kršili sankcije, uvedene proti venezuelskemu režimu. Akcija se je stopnjevala po avgustovski odločitvi Washingtona, da poveča nagrado za prijetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura na 50 milijonov dolarjev, saj ga obtožujejo narkoterorizma. Vlada v Caracasu je vojaški premik označila za neposredno grožnjo suverenosti in poskus nasilne menjave režima. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump avgusta lani odobril uporabo vojaške sile proti latinskoameriškim kartelom, ki so bili označeni za teroristične organizacije. V operaciji sodeluje približno 4000 vojakov, številne ladje in zračna plovila, kar predstavlja eno največjih mobilizacij v regiji v zadnjih letih. Venezuelski predsednik Maduro medtem trdi, da gre za imperialistični pritisk, ki ga podpira domača opozicija.

Združene države Amerike so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško mesto Maracaibo v Venezueli, kjer naj bi se po besedah kolumbijskega predsednika Gustava Petra nahajala tovarna kokaina. Petro trdi, da je omenjeni obrat upravljala kolumbijska gerilska organizacija ELN (Narodna osvobodilna vojska), kar dogodku daje širšo regionalno varnostno dimenzijo. Ameriški predsednik Donald Trump je napad na venezuelsko pristanišče uradno potrdil v torek, vendar so uradni razlogi Washingtona osredotočeni na širši boj proti trgovini z drogami na tem območju. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, saj ameriška administracija vse pogosteje uporablja neposredno vojaško silo na ozemlju Venezuele pod pretvezo protidrogovnega delovanja. Kolumbijski predsednik je ob tem izpostavil neposredne povezave med obratom in kolumbijskimi kriminalnimi strukturami, kar bi lahko služilo kot opravičilo za ameriško posredovanje v državi, s katero Washington nima diplomatskih odnosov. Incident se dogaja v času zaostrenih odnosov med Bogoto in Washingtonom zaradi preteklih vojaških akcij v Karibskem morju.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

Hitrost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini se stopnjuje, saj diplomati in svetovni voditelji načrtujejo nov vrh o miru, ki naj bi se odvil v začetku prihodnjega leta. Glavni cilj srečanja je oblikovanje konkretnega okvira za prekinitev sovražnosti in določitev pogojev za trajen mir v regiji. Po navedbah diplomatov naj bi se intenzivnost diplomatskih prizadevanj povečala zaradi vse večjega pritiska mednarodne skupnosti in potrebe po stabilizaciji razmer v vzhodni Evropi. Priprave na srečanje potekajo v času, ko obe strani preučujeta možnosti za diplomatski preboj, čeprav ostajajo ključna vprašanja glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev še vedno odprta. Načrtovani vrh predstavlja pomemben korak k deeskalaciji konflikta, ki že dlje časa vpliva na svetovno energetsko in prehransko varnost.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v bližnji prihodnosti obiskal Turčijo, kjer se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po poročanju turških diplomatskih virov sta voditelja v stalnih stikih in vzdržujeta zaupen dialog, ki je ključen za reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Glavni namen napovedanega obiska v Ankari so pogovori na visoki ravni, ki vključujejo tudi prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Turčija se ponovno uveljavlja kot ključna posrednica med Moskvo in Kijevom, saj je predsednik Erdogan izrazil pripravljenost za gostiteljstvo pogajanj v katerem koli formatu. Napoved obiska sledi dogodkom iz decembra, ko je turška stran kljub incidentom v Črnem morju poudarila nujnost diplomatskih prizadevanj. Srečanje bo namenjeno preučitvi možnosti za končanje sovražnosti, hkrati pa bo služilo krepitvi gospodarskih vezi med državama, ki ostajata pomembni trgovinski partnerici.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

Veleposlaniki držav članic skupine Quad, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Japonska, Indija in Avstralija, so se 30. oktobra sestali v Pekingu. Srečanje je potekalo v času, ko je Kitajska ljudska osvobodilna vojska izvajala obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana. Ameriški veleposlanik v Kitajski Nicholas Burns je po srečanju izpostavil, da skupina Quad ostaja ključna sila za zagotavljanje svobodnega in odprtega indopacifiškega prostora ter poudaril, da so vezi med štirimi državami močnejše kot kdaj koli prej. Diplomatsko srečanje v kitajski prestolnici se razume kot usklajen odgovor na kitajske vojaške pritiske v regiji. Čeprav so se veleposlaniki sestali na kitajskih tleh, so s svojo prisotnostjo in izjavami jasno izrazili nasprotovanje enostranskim spremembam statusa quo in podprli stabilnost v Tajvanski ožini. Poročila kažejo, da so države s tem dejanjem pokazale enotnost pri soočanju z varnostnimi izzivi, ki jih v regiji povzročajo kitajske vojaške dejavnosti. Indija, ki tradicionalno zavzema bolj previdno držo, se je s sodelovanjem na tem srečanju pridružila skupnemu sporočilu o pomenu regionalne varnosti.

V Bangladešu so se v sredo z državnimi častmi poslovili od nekdanje predsednice vlade Khalede Zia, ki je v starosti 80 let umrla v torek. Pogrebni sprevod, ki je potoval skozi prestolnico Dako, so pospremile nepregledne množice žalujočih in strogi varnostni ukrepi. Po vsej državi so zastave spustili na pol droga, z razglasitvijo tridnevnega žalovanja pa se je država poklonila voditeljici, ki je ključno zaznamovala bangladeško politično prizorišče zadnjih treh desetletij. Zia je bila prva ženska na čelu vlade v tej južnoazijski državi s 170 milijoni prebivalcev. Kot dolgoletna voditeljica Bangladeške nacionalistične stranke (BNP) je bila osrednja figura v političnem rivalstvu, ki je dolga leta definiralo notranjo stabilnost države. Njena smrt v bolnišnici po dolgotrajni bolezni pomeni konec pomembnega obdobja, saj je njena kariera neposredno vplivala na razvoj bangladeške demokracije in institucij. Pogreba se je udeležil tudi indijski zunanji minister S. Jaishankar, kar poudarja regionalni pomen dogodka.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Tajska in Kambodža sta dosegli pomemben napredek pri umirjanju večmesečnih napetosti ob državni meji, saj so se kambodžanski vojni ujetniki vrnili v svojo domovino. Izpustitev ujetnikov velja za prvi konkreten uspeh nedavnih mirovnih pogajanj, ki so sledila julijskemu izbruhu nasilja. Mejni spor, ki tli že več desetletij, se je namreč julija prevesil v oborožene spopade, kar je povzročilo nestabilnost v celotni regiji. Po dolgotrajnem obdobju sovražnosti, med katerim sta si strani izmenjevali obtožbe o agresiji, sedanja poteza nakazuje na možnost dolgoročnejšega premirja. Vrnitev ujetnikov je bila izvedena v sklopu prizadevanj za ponovno vzpostavitev zaupanja med državama, ki sta se v preteklosti spopadali predvsem zaradi ozemeljskih zahtev v bližini starodavnih templjev in strateških točk ob meji. Čeprav so razmere še vedno krhke, mednarodni opazovalci ocenjujejo, da bi ta korak lahko ustavil nadaljnje stopnjevanje vojaških operacij, ki so v preteklih tednih vključevale tudi uporabo naprednega letalskega orožja in razglasitev vojnega stanja v nekaterih provincah.

Tara Reade, nekdanja pomočnica aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna in sedanja kolumnistka za ruski medij RT, je v izjavah za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritizirala politično vodstvo Ukrajine. Reade je Ukrajino označila za »propadlo državo« (failed state) in dodala, da je država v takšnem stanju že vrsto let. Po njenih besedah so k takšnemu razvoju dogodkov prispevale dejavnosti Združenih držav Amerike in zveze Nato. Posebno kritiko je namenila ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki ga je označila za »šaljivca« oziroma »ludo«. Njene izjave prihajajo v času zaostrenih mednarodnih odnosov in informacijske vojne, ki spremlja konflikt v Ukrajini. Reade, ki se je v preteklosti v ZDA soočala s polemikami zaradi svojih obtožb proti Bidnu, trenutno deluje v Rusiji, kar vpliva na kontekst njenih javnih nastopov in interpretacijo njenih trditev v zahodnih medijih.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se bo udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo potekalo med 19. in 23. januarjem 2026 v švicarskem Davosu. Organizatorji so njegovo udeležbo že uradno napovedali na svoji spletni strani in družbenih omrežjih. Srbska stran dogodek interpretira kot strateško priložnost za krepitev gospodarskih vezi s ključnimi mednarodnimi partnerji in promocijo investicijskega potenciala države. Udeležba srbskega predsednika na tem prestižnem dogodku prihaja v času, ko se njegova administracija spopada z nekaterimi notranjepolitičnimi izzivi. Kljub temu Beograd dogodek v Davosu izpostavlja kot ključno platformo za uveljavljanje srbskih interesov med svetovno politično in gospodarsko elito. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših letnih dogodkov za srbsko zunanjo politiko na področju ekonomije.

Kremelj je sporočil, da po poskusu ukrajinskega napada z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod ponovno preučuje svoja stališča glede mirovnih pogajanj. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco, kar je Moskva označila za neposreden napad na voditelja države. Predsednik Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom že napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, kar bi lahko znatno otežilo prihodnja mirovna prizadevanja. Indijski premier Narendra Modi je v odzivu na dogodke izrazil globoko zaskrbljenost in poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti. Medtem ko Moskva stopnjuje retoriko, so iz Pariza sporočili, da ni trdnih dokazov o ukrajinski vpletenosti, in opozorili, da bi lahko šlo za poskus spodkopavanja napredka v pogovorih. Britanska obveščevalna služba je sočasno opozorila na notranje težave Putina zaradi naraščajočega nasilja ruskih vojaških veteranov, kar bi lahko vplivalo na stabilnost znotraj Rusije.

Vladi Japonske in Avstralije sta ostro obsodili obsežne kitajske vojaške manevre s pravim strelivom, ki so potekali v okolici Tajvana. Japonsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v regiji in ogrožajo mednarodno stabilnost. Tokio je Pekingu že prenesel svojo globoko zaskrbljenost in pozval k mirnemu reševanju vprašanj prek dialoga, namesto z uporabo sile. Kitajski pritiski so se v zadnjem obdobju okrepili, kar povzroča diplomatska trenja s sosednjimi državami. Avstralija se je pridružila kritikam in poudarila pomen ohranjanja miru v Tajvanski ožini za celotno mednarodno skupnost. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Kitajsko in njenimi regionalnimi partnerji, ki so se v preteklosti že spopadali zaradi vmešavanja v notranje zadeve in vprašanja suverenosti Tajvana.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Zunajministrsko srečanje držav skupine G20 bo pod ameriškim predsedovanjem potekalo 30. in 31. oktobra 2026. Informacijo o koledarju dogodkov je sporočil ruski veleposlanik za posebne naloge Marat Berdijev, ki je potrdil, da je Washington že odobril delovno strukturo pogajalskih formatov. Glavni vsebinski poudarki predsedovanja bodo usmerjeni v področja trgovine, inovacij, energetike in deregulacije z namenom spodbujanja gospodarske rasti. Poleg oktobrskega srečanja zunanjih ministrov bo decembra istega leta v Miamiju potekal še vrh voditeljev držav G20. Ruska stran je ob tem izrazila pričakovanje, da se vprašanje vojne v Ukrajini ne bo pojavilo v končnih dokumentih skupine med ameriškim vodenjem. Berdijev je poudaril, da so ruski predstavniki že imenovani za vsa štiri strokovna področja foruma in da Moskva načrtuje aktivno udeležbo na vseh ravneh. Ruska delegacija je prvo pripravljalno srečanje pod vodstvom ZDA ocenila kot konstruktivno, kar nakazuje na poskus ohranitve delovanja foruma kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram.

Ukrajinska delegacija je na tajnih pogajanjih z ameriškimi predstavniki v Savdski Arabiji prvič nakazala pripravljenost na ozemeljske popuste za končanje oboroženega spopada z Rusijo. Po poročanju ameriškega časnika New York Times so se pogovori odvili 11. marca, pri čemer naj bi ekipa ameriškega predsednika Donalda Trumpa ukrajinsko stran načrtno privedla v položaj, ki so ga nekateri analitiki označili za past. Gre za pomemben premik v ukrajinski pogajalski taktiki, saj je Kijev doslej uradno zavračal kakršne koli odstope ozemlja pod rusko okupacijo. Ameriški uradniki so med srečanjem domnevno ustvarili pogoje, v katerih se je ukrajinska stran počutila primorano razpravljati o vprašanju suverenosti nad določenimi deli države. Čeprav podrobnosti o specifičnih regijah niso javno znane, takšen razvoj dogodkov nakazuje na spreminjanje dinamike v mednarodnih prizadevanjih za mir. Ekipa predsednika Trumpa naj bi s tem preizkušala pragmatičnost ukrajinskega vodstva v luči prihodnjih diplomatskih rešitev in zmanjšanja vojaške pomoči.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) se spopadata z vse večjimi diplomatskimi in strateškimi razhajanji, ki po mnenju analitikov ogrožajo stabilnost Sveta za sodelovanje v Zalivu. Glavno jabolko spora ostaja konflikt v Jemnu, kjer Rijad obtožuje Abu Dabi delovanja v nasprotju s savdskimi interesi in neposrednega ogrožanja prizadevanj za umiritev razmer. Savdska Arabija je svoji sosedi celo zagrozila z neposrednim odzivom na vojaške premike sil, ki jih podpirajo ZAE na jugovzhodu Jemna. Analitiki opozarjajo, da bi lahko odprt spor med ključnima zaveznicama v regiji najbolj koristil Združenim državam Amerike in Izraelu, predvsem preko novih pogodb za prodajo orožja. Hkrati ti spori otežujejo prizadevanja Washingtona za obvladovanje iranskega jedrskega vprašanja, saj razkol znotraj arabske koalicije slabi enotno diplomatsko fronto. Nekateri opazovalci celo trdijo, da so trenutne dejavnosti ZAE vse bolj usklajene z interesi Tel Aviva, kar še dodatno poglablja nezaupanje med zalivskimi monarhijami.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.