Ameriško finančno ministrstvo je napovedalo sankcije proti štirim podjetjem, ki so vpletena v prevoz venezuelske nafte. Ukrep naj bi povečal pritisk na vlado Nicolása Madura. Donald Trump je tudi napovedal blokado tankerjev, ki plujejo v in iz Venezuele, ZDA pa so okrepile vojaške operacije.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in prva podpredsednica Mehriban Alijeva sta na svojih družbenih omrežjih objavila voščila ob 31. decembru, ki v državi zaznamuje dan solidarnosti Azerbajdžancev po svetu, ter ob prihodu novega leta. Alijev je praznični zapis delil s svojimi sledilci na uradnih kanalih, medtem ko je Alijeva čestitko objavila na svojem profilu na Instagramu. Praznovanje dneva solidarnosti je namenjeno krepitvi vezi med Azerbajdžanci, ki živijo v domovini in tujini, ter poudarjanju narodne enotnosti. Gre za tradicionalni protokolarni dogodek, s katerim najvišja državna predstavnika ob koncu leta nagovarjata javnost in diasporo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom povzel dogajanje v letu 2025, ki ga je označil za najtežje doslej. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so v njegovih govorih prevladovala odločna gesla o zmagi, je bil letošnji nastop opazno bolj zadržan. Predsednik je v svojem sporočilu izpostavil občutek utrujenosti, ki prežema državo, hkrati pa je poudarek namenil upanju na skorajšnjo vzpostavitev miru. Nagovor odraža spremenjene razmere na bojišču in v družbi, kjer se retorika brezpogojne vojaške zmage umika iskanju poti za končanje spopadov. Zelenski je poudaril odpornost ukrajinskega ljudstva, vendar je bila v ospredju tokrat želja po stabilnosti in končanju sovražnosti, kar nakazuje na morebitne premike v diplomatskem pristopu Kijeva v prihodnjem letu.

Danski kralj Frederik X. je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da predstavlja enotnost kraljevine Danske, Evrope in zveze Nato ključno moč v trenutnih varnostnih razmerah. Monarh je opozoril na prisotnost tujih dronov v danskem zračnem prostoru, kar je označil za namerne poskuse povzročanja nemira in destabilizacije države. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti v baltski regiji, kjer so vprašanja nacionalne varnosti postala prednostna naloga vseh članic severnoatlantskega zavezništva. Kralj je v svojem nastopu pozval k tesnejšemu sodelovanju med zavezniki, saj meni, da je skupno soočanje z varnostnimi izzivi edini učinkovit odgovor na provokacije. Poudarek na mednarodnem povezovanju odraža širšo dansko zunanjo politiko, ki v luči geopolitičnih sprememb v Evropi strmi k utrjevanju obrambnih vezi. Danska, ki si z nekaterimi drugimi članicami Nata deli nadzor nad strateško pomembnimi prehodi v Baltsko morje, ostaja pozorna na kakršne koli kršitve svoje suverenosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaključil svoj zadnji obisk v Združenih državah Amerike, po katerem se v domovino vrača v navidezno močnem političnem položaju. Kljub mednarodnim pritiskom in prizadevanjem za stabilno premirje v Gazi analiza kaže, da premier morda nima interesa za trajno ustavitev sovražnosti. Njegova stališča ostajajo nepopustljiva, zlasti glede prisotnosti tujih sil v regiji in pogojev za končanje vojaških operacij. Netanjahu se spopada z izzivi ohranjanja koalicije in lastne politične prihodnosti, pri čemer bi lahko dolgotrajnejša prekinitev ognja ogrozila stabilnost njegove desničarske vlade. Med obiskom v ZDA se je srečal tudi s podpredsednikom JD Vanceom, s katerim sta razpravljala o usodnih dneh za Bližnji vzhod, vendar premier ostaja kritičen do vsakršnih načrtov, ki bi vključevali turške varnostne sile ali priznanje palestinske državnosti brez strogih pogojev, ki jih postavlja Izrael.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v usklajenem odzivu na odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa uvedli stroge omejitve vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za neposreden povračilni ukrep po tem, ko so ZDA uvedle vizumske omejitve za uradnike in državljane teh zahodnoafriških držav. Odločitev obeh držav sledi podobnemu koraku Nigra, kar nakazuje na vse večjo diplomatsko usklajenost znotraj Zveze sahelskih držav. Ukrep pomeni zaostrovanje odnosov med Washingtonom in sahelsko regijo, kjer so se v zadnjih letih zvrstili vojaški udari. Nove oblasti v Bamaku in Ouagadougouju se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih zahodnih zaveznic in krepijo vezi z drugimi globalnimi silami, predvsem z Rusijo. Prepoved vstopa za Američane bo po ocenah analitikov otežila delo humanitarnih organizacij in preostalih diplomatskih predstavništev v regiji, ki se že sedaj spopadajo z varnostno nestabilnostjo in omejitvami gibanja.

Donald Trump se je trudil vplivati na volilne izide leta 2026 s prerisovanjem kongresnih okolišev v republikanskih državah. Njegova energetska politika naj bi poslabšala življenjske stroške, kar mu povzroča težave. Demokrati so dosegli presenetljivo zmago v republikanski državi, kar analitike navdaja s skrbmi glede padanja Trumpove podpore.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno s pastorjem Burnsom, so javno opozorili, da se Vladimir Putin odziva zgolj na uporabo sile. Burns je poudaril, da so ZDA pripravljene na celovit odgovor, če prihajajoča mirovna pogajanja ne bodo obrodila sadov. Čeprav so v teku priprave na tristranska srečanja med ZDA, Ukrajino in Rusijo, ameriška stran opozarja na agresivno držo Kremlja, ki ogroža diplomatski proces. Po navedbah Burnsa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na sodelovanje z ZDA pri iskanju rešitve, vendar ostaja vprašanje pripravljenosti Moskve na resnične kompromise. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ostal zadržan in se praktično ni dotaknil vojne v Ukrajini ali ameriških prizadevanj za mir. Medtem je indijski premier Narendra Modi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem napadu z droni na Putinovo rezidenco v regiji Novgor. Modi je poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti, in pozval k takojšnji ustavitvi konfliktov. Dogajanje se odvija v luči zaostrovanja ruskih stališč, saj Moskva domnevni ukrajinski napad izkorišča za revizijo svojih pogajalskih izhodišč in pogojevanje mirovnega sporazuma.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Evropska unija je uradno zavrnila navedbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je ruske trditve označila za neutemeljene in jih opredelila kot namerno odvračanje pozornosti ter poskus spodkopavanja realnih prizadevanj za mir. Bruselj opozarja, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za blokado diplomatskih pogajanj, ki so se intenzivirala v zadnjih mesecih. Rusko ministrstvo za obrambo je v odziv objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz o napadu. Na posnetkih so prikazani ostanki brezpilotnega letalnika v gozdnatem območju, častnik protizračne obrambe, ki opisuje potek dogodkov, in domnevna priča, ki poroča o eksplozijah. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni opazovalci in ukrajinska stran opozarjajo, da lokacije in avtentičnosti posnetkov ni mogoče potrditi. Kijev je obtožbe kategorično zanikal in jih označil za propagandni konstrukt, namenjen opravičevanju nadaljnje ruske agresije in stopnjevanja sovražnosti na fronti. Incident se dogaja v času občutljivih diplomatskih procesov, ki potekajo pod vodstvom Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Rusija s stopnjevanjem retorike o neposrednih grožnjah predsedniku Putinu krepi notranjo politično kohezijo in hkrati izvaja pritisk na mednarodno skupnost, da bi si zagotovila ugodnejše izhodišče v morebitnih bodočih pogajanjih. Evropski zavezniki Ukrajine ostajajo skeptični do ruskih dokazov, saj Moskva v preteklosti že večkrat uporabila podobne taktike dezinformiranja.

V starosti 94 let je umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški novinar, zgodovinar, politolog in nekdanji diplomat. Meštrović, ki je bil sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je večji del življenja preživel v emigraciji v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor in novinar za ugledne medije, med drugim za revijo Time. Njegovo delo je bilo ključno pri ohranjanju hrvaške politične misli v tujini, saj se je aktivno zavzemal za neodvisnost Hrvaške in demokratične procese. Po vrnitvi v domovino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno vstopil v hrvaško politiko in diplomacijo. Bil je poslanec v hrvaškem saboru ter veleposlanik v Bolgariji. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob njegovi smrti družini izrazil sožalje in poudaril, da bo Meštrović ostal zapisan v zgodovini kot človek, ki je s svojim intelektualnim in političnim delovanjem v emigraciji odločilno prispeval k mednarodni prepoznavnosti hrvaških teženj po samostojnosti. Njegov prispevek k hrvaški kulturi in znanosti ostaja neizbrisan, saj je bil tudi vnet zagovornik ohranjanja očetove umetniške dediščine.

Gary Walters, ki je več kot dve desetletji služil kot glavni oskrbnik Bele hiše pod štirimi različnimi ameriškimi predsedniki, je v intervjuju podprl prizadevanja Donalda Trumpa za povečanje prostorov za sprejeme. Walters je pojasnil, da so si vsi predsedniki, ki jim je služil – Ronald Reagan, George H.W. Bush, Bill Clinton in George W. Bush – želeli večjih površin za pogostitve, saj obstoječe zmogljivosti omejujejo protokolarna srečanja. Po njegovih navedbah Trumpova vizija o novi plesni dvorani ni novost, temveč odgovor na dolgotrajne prostorske težave izvršne rezidence. Projekt, ki ga je Bela hiša napovedala julija, predvideva gradnjo 90.000 kvadratnih metrov velikega prostora na vzhodni strani kompleksa, ki naj bi sprejel do 999 gostov. Predsednik Trump trdi, da bo naložba, ocenjena na približno 200 milijonov dolarjev, financirana z zasebnimi donacijami, vključno z njegovimi lastnimi sredstvi. Kljub zagotovilom o zasebnem financiranju se projekt v Washingtonu spopada z ostrimi kritikami opozicije, ki predsedniku očita posege v zgodovinsko dediščino zgradbe.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.

V 96. letu starosti je po krajši bolezni umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški diplomat, zgodovinar, novinar in politični aktivist. Meštrović, ki je bil v širši javnosti prepoznan tudi kot sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je pustil neizbrisan pečat v hrvaškem boju za neodvisnost in mednarodno priznanje. Rodil se je v Zagrebu, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot univerzitetni profesor in publicist. Bil je dejaven član hrvaške diaspore in eden ključnih zagovornikov hrvaških interesov v tujini v času razpada Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je med letoma 1993 in 1997 deloval kot poslanec v hrvaškem saboru, opravljal pa je tudi pomembne diplomatske dolžnosti. Njegova smrt pomeni izgubo pomembne osebnosti, ki je povezovala hrvaško kulturo, akademsko sfero in politično diplomacijo prejšnjega stoletja.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Mali in Burkina Faso sta v ločenih izjavah napovedala prepoved vstopa državljanom Združenih držav Amerike. Zunanji ministri obeh držav so kot razlog navedli odločitev predsednika Donalda Trumpa, da prepove vstop državljanom Malija in Burkine Faso v ZDA.

Novi nemški veleposlanik v Iranu se je v Teheranu sestal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Ob prvem uradnem srečanju je veleposlanik ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, kar označuje začetek njegovega mandata v državi. Poleg nemškega predstavnika se je z ministrom Aragčijem ločeno sestal tudi novi veleposlanik Libanona, ki je prav tako opravil uradni protokol predaje dokumentov. Srečanji sta del širših diplomatskih aktivnosti novega iranskega zunanjega ministra, ki po nastopu funkcije sprejema tuje diplomatske predstavnike. Pogovori so potekali v času napetih regionalnih odnosov, vendar so bili osredotočeni na formalne diplomatske postopke. Ministrstvo za zunanje zadeve je ob tem objavilo fotografije obeh srečanj, ki potrjujejo vzpostavitev uradnih komunikacijskih kanalov z Berlinom in Bejrutom na ravni veleposlaništev.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar se je v Daki udeležil pogreba nekdanje bangladeške premierke Khalede Zia, ki je umrla po dolgotrajni bolezni. Ob tem se je Jaishankar sestal s Tariquom Rahmanom, voditeljem Bangladeške nacionalistične stranke (BNP), in mu predal osebno pismo indijskega premierja Narendre Modija. V sporočilu je Modi izrazil globoko sožalje družini in privržencem pokojne voditeljice, ki je desetletja krojila politično podobo države. Obisk indijskega ministra v Bangladešu poteka v obdobju povečanih diplomatskih napetosti med državama. Prisotnost visokega indijskega predstavnika na pogrebu in neposreden stik z vrhom stranke BNP kažeta na prizadevanja New Delhija za stabilizacijo dvostranskih odnosov v spremenjenih političnih okoliščinah po smrti vplivne nekdanje premierke. Khaleda Zia je bila prva ženska na čelu bangladeške vlade, njeno politično delovanje pa je zaznamovalo ostro rivalstvo s Sheikh Hasino.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem zadnjem javnem nagovoru ostro zavrnil trditve Washingtona o domnevnih napadih in nezakonitih dejavnostih v njegovi državi, pri čemer je ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa obtožil širjenja lažnih novic. Maduro je poudaril, da so poročila o napadih na velike objekte in vpletenosti države v trgovino z mamili zgolj propagandno orodje, namenjeno destabilizaciji regije in opravičevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibih. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji vojaških incidentov, vključno z ameriškim napadom na kopensko infrastrukturo decembra lani. Medtem ko Washington trdi, da so operacije usmerjene proti narkokartelom, Maduro vztraja, da gre za neposredno agresijo na suverenost Venezuele. Kljub prisotnosti ameriških vojaških sil v bližini venezuelskih obal in stopnjevanju diplomatskega pritiska, Maduro ostaja na oblasti in je nedavno nastopil svoj tretji šestletni mandat, ki ga opozicija in del mednarodne skupnosti sicer označujeta za nelegitimnega.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ostro zavrnilo videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z droni na podeželsko rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Tiskovni predstavnik ministrstva je objavljene posnetke označil za smešne in poudaril, da je ruska stran potrebovala dva dni za njihovo objavo, kar po mnenju Kijeva kaže na pomanjkanje resnosti pri pripravi propagandne zgodbe. Ukrajina vztrajno zanika kakršno koli vpletenost v ta incident. Ruska stran po drugi strani trdi, da so njene sile preprečile napad na predsednikovo domovanje, vendar ob tem ne podaja trdnih tehničnih dokazov, ki bi jih lahko preverili neodvisni strokovnjaki. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer in nenehnih medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in politično vodstvo. Kijev meni, da gre za poskus Kremlja, da bi v očeh domače in mednarodne javnosti utemeljil nadaljnjo eskalacijo agresije na Ukrajino. Napetosti med državama se še dodatno krepijo zaradi uporabe naprednih raketnih sistemov in namestitve jedrskega orožja v bližini ukrajinskih meja. Medtem ko nekatere mednarodne osebnosti napovedujejo preboj v mirovnih pogajanjih, tovrstni dogodki na terenu kažejo na globoko nezaupanje in nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

V novoletnem nagovoru Vladimir Putin ni poudarjal vojne v Ukrajini ali mirovnih pogajanj z ZDA, medtem ko je Volodimir Zelenski pozival k miru. Donald Trump nadaljuje z diplomatskim pritiskom za mir, a so ga nekateri mediji in nekdanji obveščevalci obtožili, da je naiven in da ga Putin manipulira.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s predsednikom Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) Devletom Bahçelijem, v katerem mu je čestital ob prihajajočem novem letu in osebnem prazniku. Gre za protokolarno gesto, ki poudarja trdnost zavezništva med vladajočo stranko AKP in njeno ključno koalicijsko partnerico MHP v turškem parlamentu. Stranka MHP je v uradni izjavi potrdila, da sta voditelja v pogovoru izmenjala dobre želje, kar dodatno utrjuje njun politični odnos. Čestitka prihaja v času, ko je stabilnost vladajoče koalicije ključnega pomena za izvajanje notranje in zunanje politike Ankare, s čimer Erdoğan ohranja tesne stike z Bahçelijem, ki velja za enega najvplivnejših politikov v državi.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je pozval k neizprosnemu in ostremu ukrepanju Rusije po domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Volodin je v nastopu na televizijskem kanalu Rossija 24 poudaril, da mora biti odgovor Moskve takšne narave, da bo v prihodnje preprečil vsakršne podobne poskuse agresije. Po njegovih besedah so poslanci državne dume enotni v prepričanju, da si kijevski režim za to dejanje ne zasluži nobenega prizanašanja. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in agonijo ukrajinskih oblasti, s čimer se dodatno stopnjujejo napetosti v regiji. Volodinova retorika odraža širše stališče ruskega političnega vrha, ki napad na predsedniško rezidenco interpretira kot neposredno provokacijo. Dogodek se je zgodil v času povečane aktivnosti brezpilotnih letalnikov na ruskem ozemlju, kar Kijev uradno zanika ali pa navedb ne komentira neposredno.

Kubanska vlada je ostro obsodila najnovejše enostranske prisilne ukrepe Združenih držav Amerike, uperjene proti Iranu in Venezueli. Potem ko je Washington v torek napovedal nove sankcije, ki vključujejo najmanj deset posameznikov in podjetij iz obeh držav, je kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla izrazil kategorično zavračanje teh dejanj. Po njegovih besedah ti ukrepi kršijo mednarodno pravo in dodatno zaostrujejo mednarodne napetosti. Novi val sankcij, ki jih izvaja Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), je del širšega pritiska ZDA na države, ki ne sledijo njihovi zunanji politiki. Havana poudarja, da gre za nezakonita dejanja, ki neposredno vplivajo na suverenost držav. Ta odziv Kube sledi dolgotrajnemu obdobju regionalne napetosti, v katerem so Havana, Teheran in Caracas okrepili diplomatsko sodelovanje kot odgovor na pritiske Washingtona, kar se je odrazilo tudi v preteklih obtožbah o ameriških načrtih za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Vietnamski državni vrh je v Hanoju gostil poslovilna srečanja z veleposlanikoma Savdske Arabije in Filipinov, s čimer so potrdili namero o nadaljnjem krepljenju dvostranskih odnosov. Predsednik države je ob sprejemu savdskega veleposlanika Mohammeda Ismaeila A. Dahlwyja poudaril, da Savdska Arabija predstavlja ključno partnerico Vietnama na Bližnjem vzhodu. Izpostavil je skupne razvojne cilje obeh držav ter zavezanost miru in mednarodnemu sodelovanju. Vietnamski zunanji minister je v ločenem pogovoru s savdskim diplomatom izrazil pripravljenost za tesnejše usklajevanje na regionalnih in mednarodnih forumih, zlasti v okviru Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) in Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Poleg krepitve gospodarskih vezi in investicij so v ospredje stopili tudi pogovori o obrambnem sodelovanju s Filipini, kar kaže na strateško naravnanost Vietnama k širjenju mreže zavezništev v azijsko-pacifiški regiji in širše.

Mali in Burkina Faso sta v sredo napovedala uvedbo potovalnih omejitev za državljane Združenih držav Amerike, kar predstavlja povračilni ukrep po tem, ko so ZDA obe afriški državi uvrstile na seznam držav z omejenim vstopom. Ministrstvi za zunanje zadeve obeh sahelskih držav sta v ločenih izjavah pojasnili, da uvajata enakovredne ukrepe, s katerimi se odzivata na nedavno razširitev ameriške prepovedi potovanj. Ta poteza sledi odločitvi ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je seznam držav z omejitvami razširila na več novih držav, vključno z nekaterimi najrevnejšimi afriškimi narodi. Ukrep obeh zahodnoafriških držav odraža načelo recipročnosti v mednarodni diplomaciji. Po navedbah uradnih organov v Bamaku in Ouagadougouju bodo ameriški državljani pri vstopu v ti državi od sedaj naprej imeli težave z vizumskimi postopki oziroma bodo njihove možnosti vstopa znatno omejene. Odločitev dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in regijo Sahel, ki se že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi in nestabilnostjo. Analitiki ocenjujejo, da bodo te omejitve najbolj prizadele humanitarne delavce in gospodarske delegacije, ki delujejo na tem območju.

V poljskem mestu Radom je prišlo do nasilnega incidenta, v katerem je skupina neznancev hudo poškodovala državljana Ukrajine. Kot je 31. decembra sporočil ukrajinski veleposlanik v Varšavi Vasilij Bodnar, je napad sledil predhodnemu vsakdanjemu sporu, ki sta ga strani sprva rešili brez posredovanja policije. Kljub temu so napadalci kasneje fizično obračunali z moškim, pri čemer so vzklikali žaljivke, uperjene proti njegovi narodni pripadnosti. Žrtev napada je zaradi hudih telesnih poškodb končala v bolnišnici, ukrajinsko veleposlaništvo pa je že pozvalo poljske organe k objektivni preiskavi in kaznovanju odgovornih. Predstavniki nevladnih organizacij, kot je Ukrajinski dom, ob tem opozarjajo na naraščajoče število pritožb ukrajinskih beguncev zaradi podobnih napadov iz sovraštva. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in razprav o statusu ukrajinskih državljanov na Poljskem.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovil obtožbe, da so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa bombardirale tovarno kokaina v Maracaibu v Venezueli. Petro trdi, da je bila tovarna povezana s tihotapljenjem kokaina in da jo je nadzorovala kolumbijska gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional). Donald Trump je potrdil, da je do napada prišlo.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da pozorno spremlja varnostne razmere v južnem in vzhodnem delu Jemna, kjer so se v zadnjih dneh znova okrepile napetosti. Tiskovni predstavnik ministrstva je poudaril nujnost ohranitve enotnosti in ozemeljske celovitosti države, hkrati pa je vse vpletene strani pozval k zadržanosti. Teheran zagovarja stališče, da je treba trenutna nesoglasja in varnostna vprašanja reševati izključno prek dialoga, ob upoštevanju interesov jemenskega ljudstva in širše regionalne stabilnosti. Zunanji minister Abas Aragči je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konfliktov, ki bi lahko dodatno destabilizirali strateško pomembno regijo. Iran, ki ima v jemenskih vprašanjih tradicionalno pomembno vlogo, si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje razdrobljenost države. Diplomatska prizadevanja Teherana so se v zadnjih dneh osredotočila na komunikacijo s ključnimi regionalnimi akterji, s čimer želijo preprečiti širjenje spopadov na območja, ki so bila doslej razmeroma stabilna.

Zunanja ministra Irana in Bahrajna sta v telefonskem pogovoru razpravljala o naraščajočih napetostih v južnem Jemnu ter o širšem regionalnem dogajanju. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v pogovoru s bahrajnskim kolegom izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem sporov in pozval vse države v regiji, naj si prizadevajo za ohranitev enotnosti ter ozemeljske celovitosti Jemna. Poleg jemenske krize sta sogovornika obravnavala tudi dvostranske odnose med državama in druge ključne vidike regionalne varnosti. Diplomatski stik se je zgodil v času povečanih tveganj za fragmentacijo Jemna, kar bi lahko dodatno destabiliziralo celotno regijo Zaliva. Iran, ki ima v jemenskem konfliktu pomembno vlogo, preko tovrstnih pogovorov poskuša utrditi svoja diplomatska stališča in vplivati na sosednje države, vključno z Bahrajnom, s katerim so odnosi tradicionalno kompleksni. Ministra sta se strinjala o nujnosti preprečevanja nadaljnjega razpada državnih struktur v Jemnu.

Benjamin Netanjahu se je po srečanju s krščanskimi sionisti udeležil novoletne zabave Donalda Trumpa v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje je potekalo na silvestrovo.

Rusija je napovedala, da bo v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov preprečila kakršne koli poskuse ponovne uveljavitve prejšnjih mednarodnih sankcij proti Iranu. Stalni predstavnik Ruske federacije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je poudaril, da Moskva ne bo dopustila oživljanja starih kaznovalnih mehanizmov, ki so bili v veljavi pred sklenitvijo jedrskega sporazuma. Ruski diplomati so ob tem kritizirali poteze evropske trojice (E3), ki vključuje Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. Po mnenju Moskve omenjene države nimajo pravne podlage za sprožitev tako imenovanega mehanizma "snapback", ki bi avtomatično obnovil sankcije ZN. Ruska stran trdi, da so takšni poskusi v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi dogovori in bi lahko dodatno destabilizirali razmere v regiji. Napoved napoveduje zaostritev diplomatskih odnosov znotraj Varnostnega sveta glede iranskega jedrskega vprašanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je poslal uradno čestitko Mahmudu al Mašhadaniju ob njegovi izvolitvi na položaj predsednika predstavniškega doma Republike Irak. V sporočilu je Ghalibaf izrazil upanje na okrepitev parlamentarnega sodelovanja med Teheranom in Bagdadom ter poudaril pomen stabilnih dvostranskih odnosov za regionalno varnost. Izvolitev novega predsednika iraškega parlamenta prihaja po daljšem obdobju političnih pogajanj znotraj iraškega zakonodajnega telesa, kjer so različne frakcije iskale konsenz o vodstvu. Iran, kot sosednja država, pozorno spremlja politično dogajanje v Iraku, saj to neposredno vpliva na gospodarske in varnostne interese v regiji. Ghalibaf je v svojem nagovoru izpostavil tudi pripravljenost Irana na nadaljnje skupne projekte in usklajevanje politik znotraj mednarodnih parlamentarnih forumov. Ta korak velja za pomemben del diplomatskih prizadevanj za ohranjanje vpliva v sosednji državi in utrjevanje šiitskega zavezništva na Bližnjem vzhodu.

Evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib je v sredo poudarila, da bi izraelska napoved blokade mednarodnih nevladnih organizacij v Gazi pomenila neposredno preprečevanje dostave nujne humanitarne pomoči. Po njenih besedah Evropska unija zavzema jasno stališče, da izraelska zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v trenutni obliki ni sprejemljiva za implementacijo. Lahbibova je pozvala k odstranitvi vseh ovir za dostop do humanitarne pomoči, saj so razmere na terenu kritične. Opozorila iz Bruslja prihajajo v času, ko se pritisk na Izrael znotraj EU stopnjuje. Že julija 2025 so se v institucijah EU vrstili predlogi za delno zamrznitev sporazumov z Izraelom, vključno s programom Horizon, kot odziv na kršitve človekovih pravic in humanitarno krizo. Najnovejša napoved o omejevanju delovanja mednarodnih akterjev dodatno zaostruje odnose med Brusljem in Tel Avivom, saj bi takšna poteza po mnenju komisarjev ohromila oskrbo prebivalstva s hrano in zdravili.

Slovenska tiskovna agencija poroča, da je tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Ismaeil Baghaei ponovno izpostavil nujnost ohranitve enotnosti in ozemeljske celovitosti Jemna. Po njegovih besedah je kolektivna odgovornost držav v regiji, da si prizadevajo za stabilnost te države na Arabskem polotoku. Iranska diplomacija je ob tem jasno zavrnila kakršne koli ukrepe, ki bi vodili v stopnjevanje nestabilnosti ali ogrožanje regionalne varnosti. Iran, ki velja za ključnega regionalnega akterja, je to stališče podal v luči prizadevanj za preprečitev fragmentacije Jemna. Baghaei je poudaril, da so dejanja, ki podpihujejo razkol, za Teheran nesprejemljiva. S tem so ponovili svoje uradno stališče, da je mir v regiji tesno povezan z ohranitvijo suverenosti vseh vpletenih držav in preprečevanjem zunanjih vplivov, ki bi lahko dodatno destabilizirali jemensko politično in vojaško okolje.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Po savdskih zračnih napadih na jemensko pristanišče Mukala so Združeni arabski emirati pozvali k zadržanosti in modrosti. Hkrati se zaostrujejo napetosti med Savdsko Arabijo in ZAE glede varnosti, naftne politike in gospodarskega rivalstva. Omanski zunanji minister se je srečal s savdskim kolegom v Riadu, da bi razpravljala o politični rešitvi za krizo v Jemnu. ZAE so napovedali umik svojih sil iz Jemna po zahtevah Savdske Arabije in izbranih jemenskih voditeljev.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

Evropska unija je v sredo ostro zavrnila obtožbe Rusije, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, in jih označila za neutemeljene. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izjavila, da Moskva s temi trditvami namerno poskuša spodkopati diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Kijev je navedbe o napadu z 91 droni, ki naj bi se zgodil v noči na ponedeljek, takoj zanikal in izpostavil popolno odsotnost dokazov za takšne trditve. Ruska stran kljub temu vztraja pri svoji različici dogodkov. Ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek vojaka ob razbitinah drona, ki naj bi nosil šestkilogramski eksplozivni naboj. Ukrajinski uradniki so te dokaze označili za prirejene in poudarili, da gre za poskus Moskve, da upraviči blokado pogajanj. Dogajanje močno ogroža mirovne procese, ki so se intenzivirali od lanskega novembra, saj krepi nezaupanje med sprtima stranema v času, ko se razpravlja o različnih načrtih za prekinitev ognja.