Podpredsednik in tiskovni predstavnik turške vladajoče stranke AK Parti Ömer Çelik je v svojem novoletnem sporočilu izrazil globoko solidarnost s prebivalci Gaze. Čelik je poudaril, da bi moralo prihajajoče leto prinesti upanje in označiti začetek boljših dni za to območje, ki ga je označil za simbol človeštva. Njegove izjave odražajo uradno stališče Turčije, ki se v mednarodni politiki zavzema za končanje spopadov in humanitarno pomoč na palestinskih ozemljih. Izjava je bila podana v kontekstu pričakovanj za novo leto, pri čemer je Čelik izpostavil, da Gaze ne gre razumeti zgolj kot geografsko območje, temveč kot vprašanje svetovne vesti. Njegove besede so namenjene tako domači javnosti v Turčiji kot mednarodni skupnosti, z namenom ohranjanja pozornosti na humanitarni krizi, ki se odvija na Bližnjem vzhodu. Politični vrh Turčije s takšnimi sporočili krepi svojo vlogo zagovornika muslimanskih skupnosti po svetu.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem, kjer sta razpravljala o nadaljnjih korakih glede Gaze in Irana. Trump je ponovil grožnje Iranu in opozoril Hamas glede razorožitve, pri čemer je Netanjahuju zagotovil podporo ZDA v primeru napada na Iran. Iranski predstavniki so odgovorili z opozorilom na oster odgovor v primeru agresivnih dejanj ZDA.

Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

Iran je zagrozil z ostrim in takojšnjim odgovorom na vsakršno agresijo ZDA ali Izraela, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z novimi napadi, če bo Teheran obnovil svoj jedrski ali raketni program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da se bo Iran ostro odzval na vsak napad.

Tajvanska obalna straža je poročala, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda okoli Tajvana, kar nakazuje na zaključek vojaških vaj. Peking je ostro odgovoril na mednarodne kritike, pri čemer je obsodil Japonsko in Avstralijo zaradi njunih komentarjev glede kitajskih vojaških vaj. Kitajske oblasti so vojaške vaje označile za "strogo opozorilo" separatističnim silam in proti "zunanjemu vmešavanju", ameriški kongresniki pa so vaje označili za "namerno eskalacijo".

Po poročanju New York Timesa naj bi bil Donald Trump navdušen nad parado zmage v Moskvi 9. maja, pri čemer naj bi Rusijo označil za 'nepremagljivo'. Poleg tega naj bi Trump pozitivno ocenil ukrajinske napade na energetsko infrastrukturo Ruske federacije, ki naj bi bili pripravljeni s sodelovanjem Cie.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom v Parizu. Ukrajina že skoraj štiri leta vztraja v boju proti ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso bila uspešna. Zelenski je medijem potrdil, da Kijev nadaljuje pogovore o tem, kako končati vojno, ki jo je leta 2022 sprožila Rusija, in da je pripravljen na srečanje s Putinom v kakršni koli obliki.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v izjavi za Radio Sputnik 31. decembra 2024 zatrdila, da so zahodne države v stanju groze in panike. Po njenih besedah se zahodni voditelji spopadajo z neizogibnim spoznanjem, da je njihova strategija o strateškem porazu Rusije dokončno propadla. Zaharova je poudarila, da strah ne izvira le iz neuspeha na bojišču, temveč tudi iz potrebe po pojasnjevanju teh rezultatov lastnemu prebivalstvu, ki mu je bila obljubljena zmaga. Diplomatka je v svojem nastopu navedla, da so zahodne države same zavrnile vse predloge za sodelovanje in prekinile stike z Moskvo, zdaj pa se soočajo s posledicami takšnih odločitev. Po njenih navedbah je koncept, da bi Rusijo "postavili na njeno mesto", doživel javni polom, kar v zahodnih prestolnicah povzroča politično negotovost. Zaharova meni, da se Zahod boji neznane prihodnosti, ki sledi po sesutju njihove dosedanje zunanjepolitične usmeritve do Ruske federacije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da mirovni načrt za območje Gaze, ki ga predlagajo Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ne more napredovati brez popolne razorožitve palestinskega gibanja Hamas. Netanjahu je opozoril, da organizacija še vedno razpolaga z obsežnim arzenalom, vključno z več deset tisoč avtomatskimi puškami kalašnikov, in nadzoruje stotine kilometrov podzemnih predorov, kar po njegovem mnenju predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Izraelska stran ocenjuje, da ima Hamas kljub dolgotrajnim vojaškim operacijam še vedno približno 20.000 oboroženih pripadnikov. Netanjahu je izpostavil, da je treba Hamasu odvzeti vseh 60.000 jurišnih pušk, ki naj bi jih gibanje še vedno posedovalo. Čeprav je premier nakazal, da bi bilo treba dati priložnost drugi fazi ameriškega mirovnega načrta, ostaja skeptičen glede pripravljenosti Hamasa na prostovoljno predajo orožja in uničenje tunelske infrastrukture. Ta stališča dodatno zapletajo že tako krhka pogajanja o trajni prekinitvi ognja in prihodnji ureditvi enklave.

Začasni odpravnik poslov Združenih držav Amerike v Rusiji Douglas Dyckhouse je 31. decembra v imenu celotnega ameriškega naroda čestital ruskim državljanom ob prihajajočem novem letu. V video nagovoru, ki ga je deloma podal v ruskem jeziku, je državljanom zaželel zdravja, miru in blaginje. Diplomat je v svojem sporočilu poudaril pomen prijateljstva med narodi ter prenesel iskrene želje vsem ruskim družinam. Dogodek sovpada z izjavami ruskega veleposlanika v ZDA Aleksandra Darčijeva, ki je ocenil, da leto 2025 prinaša priložnost za obnovitev odnosov med Moskvo in Washingtonom. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin poslal novoletno voščilo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem. Kljub zaostrenim diplomatskim odnosom med državama praznična voščila ohranjajo kanal neformalne komunikacije na ravni ljudske diplomacije.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v novoletni poslanici državljanom napovedal, da bodo v prihodnjih 24 urah objavljene "fenomenalne" politične novice, ki naj bi prinesle zgodovinske premike za državo. Čeprav podrobnosti o naravi teh novic niso bile razkrite, je Vučić poudaril optimizem glede prihodnjega političnega razvoja Srbije. Poleg političnih obetov je predsednik izpostavil tudi tehnološki napredek države, saj se je Srbija na svetovni lestvici pripravljenosti na uporabo umetne inteligence povzpela s 57. na 39. mesto. S tem dosežkom se je država uvrstila med zgornjih 20 odstotkov najbolje pripravljenih držav na tem področju, kar Vučić označuje za fantastičen in zgodovinski uspeh. Retorika o velikih zmagah prihaja v času, ko se srbska oblast sooča z notranjimi pritiski in poskuša utrditi svojo mednarodno in tehnološko podobo.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v uradnih izjavah poudaril, da sta Peking in Moskva v letu 2025 dosegla pomemben napredek pri krepitvi vsestranskega strateškega partnerstva. Xi je izpostavil, da sta državi naredili samozavesten korak naprej pri usklajevanju svojih politik, kar po njegovih besedah pošilja močan signal mednarodni skupnosti o prevladi miru in pravičnosti. Kitajski voditelj je izrazil trdno namero za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo, ki temeljijo na tesnem sodelovanju na različnih področjih. Po navedbah kitajskega vrha so odnosi med državama v letu 2025 postali še močnejši steber stabilnosti v globalnem političnem prostoru. Xi je v svojem nagovoru poudaril, da bosta ljudstvo in pravičnost pod skupnim vodstvom obeh velesil zagotovo zmagala, kar nakazuje na tesno usklajenost interesov obeh držav v nasprotovanju zahodnim pritiskom. Razvoj partnerstva ostaja ena ključnih prednostnih nalog kitajske zunanje politike tudi v prihodnje.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in tadžiški predsednik Emomali Rahmon sta ostro obsodila domnevni ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Lukašenko je dogodek označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma in poudaril, da gre za nedopustno dejanje na najvišji ravni oblasti. Ob tem se je vprašal o dejanskih motivih in koristih takšnega napada, če se navedbe izkažejo za resnične. Obsodbam se je pridružil tudi Tadžikistan, kjer je predsednik Rahmon napad označil za kontraproduktiven in nesprejemljiv. Do odzivov prihaja v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, potem ko je Kremelj obtožil Ukrajino poskusa atentata oziroma sabotaže na rusko državno vodstvo. Ukrajinska stran je vse obtožbe že predhodno zavrnila kot neutemeljene, medtem ko Rusija napoveduje povračilne ukrepe in vztraja pri interpretaciji dogodka kot terorističnega dejanja, ki ga podpira Zahod.

Savdska Arabija je izvedla zračni napad na jemensko pristaniško mesto Mukala, kjer je ciljala na pošiljko orožja, ki so jo Združeni arabski emirati (ZAE) namenili separatističnemu Južnemu prehodnemu svetu (STC). Napad označuje kritično zaostritev odnosov med ključnima zaveznicama v jemenski koaliciji, saj je Savdska Arabija neposredno napadla logistične interese svojega regionalnega partnerja. Kot odziv na incident so ZAE napovedali popoln umik svojih vojaških sil iz Jemna, kar bi lahko korenito spremenilo dinamiko večletne državljanske vojne. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je jemenski predsedniški svet, ki uživa podporo Rijada, od Abu Dabija zahteval takojšen umik vseh sil v roku 24 ur in enostransko preklical sporazum o skupni obrambi. Do stopnjevanja prihaja po tem, ko so separatisti pod vodstvom STC, ki jih podpirajo ZAE, prevzeli nadzor nad strateško pomembnima provincama Hadramut in Mahra, vključno s ključno naftno infrastrukturo. Jemen, ki velja za najrevnejšo arabsko državo, ostaja razdeljen med mednarodno priznano vlado v Adnu in uporniškimi Hutiji, ki pod nadzorom Irana obvladujejo prestolnico Sana. Novi separatistični konflikt znotraj prvotne koalicije ogroža stabilnost celotne regije Perzijskega zaliva in strateških trgovskih poti. Čeprav so se neposredni spopadi z uporniškimi Hutiji po letu 2022 nekoliko umirili, notranji razkol med Savdsko Arabijo in ZAE odpira novo fronto, ki dodatno poglablja humanitarno krizo in gospodarski zlom države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi razpad zavezništva lahko vodil v dolgotrajno nestabilnost na stičišču pomembnih pomorskih poti.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija obiskal Peking, kjer sta sopredsedovala sedmemu krogu strateškega dialoga zunanjih ministrov Pakistana in Kitajske. Srečanje, ki je potekalo med 3. in 6. januarjem 2026, je služilo kot osrednji posvetovalni mehanizem za pregled celotnega spektra bilateralnega sodelovanja ter razpravo o regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Med pogovori sta ministra napovedala vrsto pobud in spominskih dogodkov ob 75. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Obisk je potrdil skupna prizadevanja za poglobitev strateškega partnerstva, ki ga državi opisujeta kot trajno in neomajno. Strani sta ponovili zavezanost regionalnemu miru, stabilnosti in trajnostnemu razvoju, kar je ključnega pomena za geopolitično ravnovesje v Južni Aziji.

Evropska komisija je v petek, 5. decembra 2025, izrekla globo v višini 120 milijonov evrov družbenemu omrežju X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska. Gre za prvo tovrstno sankcijo na podlagi novega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ureja moderiranje spletnih vsebin v Evropski uniji. Bruselj je podjetju očital več kršitev, vključno z zavajajočim oblikovanjem modrih kljukic za preverjanje profilov, pomanjkljivo preglednostjo oglaševalske knjižnice ter onemogočanjem dostopa raziskovalcem do javnih podatkov. Odločitev je sprožila ostre odzive v Združenih državah Amerike, kjer kritiki, vključno s pravnim strokovnjakom Jonathanom Turleyjem, ukrep označujejo za napad na svobodo govora in ameriška podjetja. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je že napovedala povračilne ukrepe, saj meni, da EU poskuša uveljaviti globalne standarde cenzure. Državni sekretar Marco Rubio je v odziv na dogajanje prepovedal vstop v državo petim ključnim osebnostim, povezanim z evropskimi prizadevanji za nadzor vsebin, vključno z nekdanjim komisarjem Thierryjem Bretonom.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Tajvanska vojska je izvedla nujne vaje za bojno pripravljenost v mestu New Taipei kot odziv na dvodnevne vojaške vaje kitajske Ljudske osvobodilne vojske. Kitajska je izvedla tudi vaje z bojnimi izstrelki blizu Tajvana, ki naj bi bile ene največjih do sedaj. Vaje so poimenovane 'Justice Mission 2025' in predstavljajo šesto večjo vojaško vajo Kitajske okoli Tajvana.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo posodobljen seznam varnostnih priporočil za potnike, ki vključuje podrobne ocene tveganj za države Zahodnega Balkana in sosednjo Hrvaško. Svetovanja temeljijo na celoviti analizi dejavnikov, kot so stopnja kriminala, nevarnost terorizma, civilni nemiri, dostopnost zdravstvenih storitev ter verjetnost naravnih katastrof. Za Bosno in Hercegovino so ameriške oblasti izdale posebna opozorila glede varnostnih razmer, medtem ko so za Hrvaško pripravile specifične opombe v okviru splošne ocene varnosti države. Novi seznam ameriškim državljanom služi kot ključno vodilo pri načrtovanju potovanj, saj State Department redno prilagaja svoje kategorije ogroženosti glede na aktualne politične in družbene razmere v posameznih regijah. Čeprav večina držav v regiji ostaja v kategorijah, ki veljajo za relativno varne, poudarek na specifičnih tveganjih kaže na previdnost Washingtona pri ocenjevanju stabilnosti jugovzhodne Evrope. Dokumenti ne vključujejo le neposrednih groženj, temveč tudi logistične in infrastrukturne izzive, s katerimi bi se lahko srečali tuji obiskovalci.

Tara Reade, nekdanja pomočnica aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna in sedanja kolumnistka za ruski medij RT, je v izjavah za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritizirala politično vodstvo Ukrajine. Reade je Ukrajino označila za »propadlo državo« (failed state) in dodala, da je država v takšnem stanju že vrsto let. Po njenih besedah so k takšnemu razvoju dogodkov prispevale dejavnosti Združenih držav Amerike in zveze Nato. Posebno kritiko je namenila ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki ga je označila za »šaljivca« oziroma »ludo«. Njene izjave prihajajo v času zaostrenih mednarodnih odnosov in informacijske vojne, ki spremlja konflikt v Ukrajini. Reade, ki se je v preteklosti v ZDA soočala s polemikami zaradi svojih obtožb proti Bidnu, trenutno deluje v Rusiji, kar vpliva na kontekst njenih javnih nastopov in interpretacijo njenih trditev v zahodnih medijih.

Kitajska vojna mornarica in plovila obalne straže so se po poročanju tajvanske obalne straže začela umikati iz ozemeljskih voda v okolici otoka. Peking je v preteklem tednu izvajal obsežne vojaške manevre, s katerimi so kitajske sile s pomočjo desetine bojnih letal in ladij skušale simulirati popolno pomorsko blokado Tajvana. Tajpej je kitajske dejavnosti v Tajvanski ožini označil za neuspeh, saj Peking kljub obsežni prisotnosti ni dosegel zastavljenih strateških ciljev. Operacija je vključevala vdore v tajvanske ozemeljske vode, kar je povzročilo visoke napetosti v regiji. Tajvanske oblasti so dejanja Kitajske označile za provokacijo, vendar so obenem poudarile, da se kitajske sile zdaj umikajo proti celini. Gre za enega največjih kitajskih vojaških prikazov moči v zadnjem času, ki se je raztezal od Rumenega morja do zahodnega Pacifika.

Zunajministrsko srečanje držav skupine G20 bo pod ameriškim predsedovanjem potekalo 30. in 31. oktobra 2026. Informacijo o koledarju dogodkov je sporočil ruski veleposlanik za posebne naloge Marat Berdijev, ki je potrdil, da je Washington že odobril delovno strukturo pogajalskih formatov. Glavni vsebinski poudarki predsedovanja bodo usmerjeni v področja trgovine, inovacij, energetike in deregulacije z namenom spodbujanja gospodarske rasti. Poleg oktobrskega srečanja zunanjih ministrov bo decembra istega leta v Miamiju potekal še vrh voditeljev držav G20. Ruska stran je ob tem izrazila pričakovanje, da se vprašanje vojne v Ukrajini ne bo pojavilo v končnih dokumentih skupine med ameriškim vodenjem. Berdijev je poudaril, da so ruski predstavniki že imenovani za vsa štiri strokovna področja foruma in da Moskva načrtuje aktivno udeležbo na vseh ravneh. Ruska delegacija je prvo pripravljalno srečanje pod vodstvom ZDA ocenila kot konstruktivno, kar nakazuje na poskus ohranitve delovanja foruma kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram.

Predstavniki ruskih oblasti in Krima so se kritično odzvali na nedavno izjavo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v kateri je napovedal pripravljenost na sestop z oblasti po koncu oboroženega spopada v Ukrajini. Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je tovrstne napovedi označil za blef in izrazil prepričanje, da Zelenski ne bo prostovoljno zapustil svojega položaja. Po Konstantinovih besedah ukrajinski voditelj nima namere odstopiti, temveč si bo prizadeval za ohranitev moči, dokler mu bodo to dopuščale okoliščine. Odzivi prihajajo po pogovoru Zelenskega za ameriško mrežo Fox News, kjer je po srečanju z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prvič javno nakazal možnost umika s položaja ob koncu vojne. Ruski politični vrh takšne izjave interpretira kot poskus manipulacije javnega mnenja in iskanje podpore na Zahodu, hkrati pa vztraja pri retoriki, da je sedanja ukrajinska administracija nelegitimna. Moskva prek svojih uradnikov sporoča, da napovedi o odstopu ne odražajo dejanskih namer Kijeva glede mirnega reševanja konflikta.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnih izjavah poudaril, da si Tel Aviv ne želi stopnjevanja napetosti z Iranom, vendar je hkrati opozoril na morebitne posledice v primeru napada. Netanjahu je zatrdil, da mora Teheran sprejeti realnost, po kateri ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana, kar ostaja ena glavnih točk spora med državama. Kljub navedbam o želji po deeskalaciji je izraelski premier izdal ostro opozorilo, da bodo posledice za Iran katastrofalne, če se bo ta odločil za napad na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih tveganj, kjer Izrael poskuša uveljaviti svoja varnostna stališča glede iranskega jedrskega programa in vpliva na Bližnjem vzhodu. Netanjahujeva retorika odraža previdno ravnovesje med diplomacijo in neposrednimi grožnjami z vojaškim odgovorom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Kitajski analitiki so podali oceno o nedavnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Liu Jun, izvršni direktor centra za ruske študije na Vzhodnokitajski pedagoški univerzi, je izpostavil, da kljub minimalni dejanski škodi dogodek močno ogroža možnosti za prihodnja mirovna pogajanja med stranema. Po njegovih besedah tovrstne akcije kažejo na namero ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi zavrl ali povsem onemogočil proces iskanja diplomatske rešitve konflikta. Incident je sprožil tudi val ogorčenja v delu evropske javnosti in politike, kjer dejanja ukrajinske strani interpretirajo kot provokacijo, ki otežuje stabilizacijo razmer. Ruska stran je napad označila za poskus destabilizacije in napovedala ostre povračilne ukrepe. Čeprav Kijev uradno zavrača odgovornost za neposreden cilj na rezidenco, so ruski uradniki in kitajski opazovalci prepričani, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti v času, ko bi se morali začeti pogovori o premirju. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Zahodom, saj Rusija obtožuje Ukrajino uporabe terorističnih metod vojskovanja.

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Predsednik komisije ruskega sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da je Evropska unija (EU) kvaziimperij s središčem v Bruslju, ki se vztrajno usmerja v politiko nenehne ekspanzije. Po Puškovih besedah predstavlja imperializem zgodovinsko in politično bistvo evropskega delovanja, kar se po njegovem mnenju danes odraža v širitvenih ambicijah povezave. Ruski uradnik je s temi izjavami kritiziral trenutno usmeritev Bruslja in institucionalno strukturo unije, ki naj bi po njegovem mnenju delovala na principih nekdanjih imperijev. Puškov je v svoji analizi še poudaril, da takšna narava evropske politike neizogibno vodi v širjenje vpliva na nova ozemlja, kar ruska stran pogosto interpretira kot ogrožanje lastnih interesov na postsovjetskem prostoru. Njegove trditve so del širšega diskurza Moskve, ki institucije EU redno obtožuje hegemonizma in nepripravljenosti na sodelovanje na enakopravnih temeljih.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v objavi na družbenem omrežju X sporočil, da so ameriške letalske sile bombardirale domnevno tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Napad se je zgodil v kontekstu zaostrovanja ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo posredno potrdil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Operacija v Venezueli predstavlja redek neposreden vojaški poseg Združenih držav Amerike na ozemlju te južnoameriške države, cilj pa naj bi bilo uničenje infrastrukture za proizvodnjo prepovedanih drog. Poročila o napadu prihajajo v času povečanih napetosti v regiji, kjer kolumbijske oblasti spremljajo dejavnosti ameriških sil v sosednji državi. Čeprav so podrobnosti o škodi in morebitnih žrtvah še vedno skope, Petrova potrditev dogodka nakazuje na neposredno vpletenost ZDA v protidopinške operacije na tujih tleh.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi sporočil, da so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na objekt v Venezueli. Po Petrovih navedbah je bila tarča napada tovarna kokaina, kar nakazuje na neposredno vmešavanje ameriških sil v protinarkotične operacije na ozemlju sosednje države. Petro je podrobnosti o operaciji razkril kot del širšega poročila o varnostnih razmerah v regiji. Incident predstavlja potencialno zaostritev diplomatskih odnosov v Južni Ameriki, saj vključuje tri države z zapleteno zgodovino sodelovanja in sporov. Čeprav so ZDA v preteklosti že podpirale protinarkotične dejavnosti v regiji, neposredni napadi na ozemlje Venezuele brez uradne objave Washingtona predstavljajo redko in tvegano potezo. Kolumbijski predsednik ob tem ni podal informacij o morebitnih žrtvah ali natančni lokaciji uničenega objekta.

Nemški zvezni kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da Nemčija ne bo dopustila, da bi postala predmet igre ali žrtev zunanjih okoliščin v politiki velikih sil. Merz je državljane nagovoril z zagotovilom, da je Nemčija varna država, ki je sposobna samostojno reševati lastne izzive in težave, ne da bi bila podrejena diktatu svetovnih velesil. Po njegovih besedah država ni zgolj pasivna opazovalka na mednarodnem prizorišču, temveč aktivna sila, ki ohranja svojo suverenost. Kancler je v govoru, ki so ga prenašali nemški mediji, poudaril samozavestno držo Berlina v času globalnih geopolitičnih trenj. Izpostavil je, da se država ne sme dojemati kot žrtev, temveč kot akter, ki ima usodo v lastnih rokah. Ta retorika odraža prizadevanja nove nemške vlade po močnejši in neodvisnejši vlogi v mednarodni skupnosti, zlasti v odnosu do geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike, Rusije in Kitajske. Nagovor je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje stabilnosti in zaupanja v državno ureditev.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavne izjave venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je ameriško prodajo orožja Tajvanu označilo za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. Tajvanska diplomacija je v uradnem odzivu poudarila, da so trditve Caracasa neresnične in da Venezuela s sklicevanjem na načelo ene Kitajske neutemeljeno zanika suverenost Tajvana. Po navedbah ministrstva v Tajpeju dejanja Združenih držav Amerike niso namenjena destabilizaciji regije, temveč krepijo obrambne zmogljivosti demokratičnega otoka. Predstavniki Tajvana so Venezuelo pozvali, naj se namesto vmešavanja v vprašanja suverenosti drugih držav raje posveti lastnim notranjim težavam in pomanjkanju demokratične legitimnosti. V izjavi so poudarili, da sedanja venezuelska vlada nima trdne podpore ljudstva in bi se morala odzvati na potrebe lastnih državljanov. Tajvan ostaja neodvisna in suverena država, ki bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri zagotavljanju varnosti v Tajvanski ožini.

Najvišji predstavniki Evropske unije so obeležili 40. obletnico podpisa pristopnih pogodb Portugalske in Španije k takratni Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bil vstop obeh držav zgodovinski mejnik za evropsko enotnost in razvoj. Izpostavila je inovativnost Portugalske in njen prispevek h krepitvi povezave, medtem ko so strokovnjaki v Španiji opozorili na generacijski preskok, saj mladi danes Unijo dojemajo kot svojo naravno realnost. Predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola sta v svojih izjavah poudarila pomen demokratične stabilnosti in gospodarskega napredka, ki sta ga državi dosegli v zadnjih štirih desetletjih. Čeprav se uradna obletnica članstva obeležuje 1. januarja 2026, so proslave in analize vpliva integracije že v polnem teku. Vrh EU je ob tem izpostavil, da sta državi z vstopom v takratno EGS utrdili svoji demokraciji po obdobjih diktatur, kar ostaja ključni dosežek širitvenih procesov.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro napadla finsko politično vodstvo in njihove izjave označila za vrhunec neustreznosti v letu 2025. Zaharova je finske politike, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, obtožila širjenja laži in zgodovinskih neresnic, predvsem v povezavi z vlogo države v drugi svetovni vojni. Po njenih besedah so trditve o finski zmagi nad Sovjetsko zvezo popolnoma neutemeljene, saj naj bi se država takrat zgolj neuspešno odločala med nasprotnimi stranmi. Diplomatka je v svojem nagovoru poudarila, da je Finska svoj povojni status in desetletja mirnega razvoja dosegla zgolj s pomočjo Moskve, ki ji je omogočila vključitev v »prave vrste«. Zaharova je trenutno politiko Helsinkov označila za škodljivo do lastnih državljanov in jo opisala kot preplet neumnosti ter podlosti. Prav tako je opozorila na zgodovinska dejstva o finski kolaboraciji z nacistično Nemčijo, sodelovanju pri blokadi Leningrada in vzpostavitvi taborišč, kar naj bi finski politiki zdaj poskušali prikriti.

Stalni predstavnik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato Matthew Whitaker je v intervjuju za televizijsko postajo Fox Business napovedal, da bodo ZDA podrobno preučile okoliščine nedavnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da nameravajo ameriške oblasti temeljito analizirati vse razpoložljive obveščevalne podatke o dogodku, ki ga ruska stran označuje za teroristični napad. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, ko so ukrajinske oborožene sile izvedle obsežen napad z 91 droni na cilje v Rusiji, vključno z območjem Novgorodske oblasti, kjer se nahaja predsedniška rezidenca. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa dogodek označuje za dejanje, ki se je zgodilo v izjemno občutljivem diplomatskem trenutku, medtem ko vojaški analitiki opozarjajo na možnost silovitega ruskega povračilnega ukrepa. Analiza naj bi razjasnila stopnjo neposredne vpletenosti ukrajinskih sil in morebitne posledice za nadaljnje mednarodne odnose.

Izraelska vlada je po poročanju tujih medijev uradno zaprosila administracijo Združenih držav Amerike, naj iz načrtovanega mirovnega sveta predsednika Donalda Trumpa za Gazo izključi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Izrael naj bi po navedbah vira, na katerega se sklicuje časnik Jerusalem Post, izvajal močan diplomatski pritisk na Washington, da bi preprečil sodelovanje Turčije pri oblikovanju prihodnje ureditve v Gazi. Izraelska stran svojo zahtevo utemeljuje z zaostrenimi odnosi s Turčijo in Erdoganovo kritično držo do izraelskih vojaških operacij. Ta poteza kaže na poglobljen diplomatski spor med državama, ki se je dodatno zaostril zaradi obtožb o kršitvah premirja in neusklajenih pogledov na povojno obnovo ter varnostno ureditev palestinske enklave. Odločitev Washingtona glede sestave mirovnega telesa bo ključna za nadaljnji potek pogajanj v regiji.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v sredo zjutraj ponovno izpostavil svoja stališča glede iranskega jedrskega programa in zahteval, da se ves obogateni uran odstrani iz države. V svojem nagovoru je poudaril, da si Izrael ne želi zaostrovanja napetosti s Teheranom, vendar je hkrati izdal ostro opozorilo. Po njegovih besedah ostaja usoda morebitnih prihodnjih dogodkov nejasna, če bi Iran ponovno začel z grožnjami ali napadi na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih trenj in mednarodnih prizadevanj za nadzor nad jedrskimi dejavnostmi v regiji. Netanjahu je iranski program označil za neposredno grožnjo in vztrajal, da Teheran ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana. Čeprav je premier poudaril obrambno držo Izraela, njegovi komentarji odražajo dolgotrajno politiko preprečevanja kakršne koli možnosti, da bi Iran razvil jedrsko orožje. Diplomatski krogi te izjave interpretirajo kot pritisk na mednarodno skupnost, naj zavzame strožje stališče do iranskih jedrskih ambicij.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in zahodne države. Zaharova je zatrdila, da se je Zelenski preobrazil v »monstruma«, ki ga je ustvaril Zahod, zdaj pa naj bi ta ista figura predstavljala neposredno grožnjo svojim nekdanjim zaveznikom. Po njenih besedah se zahodne države vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša trenutno ukrajinsko vodstvo, pri čemer je izpostavila domnevno korupcijo kijevskega režima in preusmerjanje zahodnega orožja na druga svetovna krizna žarišča. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je v svoji retoriki uporabila ostre prispodobe in navedla, da orožje, ki ga Zahod dobavlja Ukrajini, dosega različne regije po svetu, vključno z afriško celino. Ruska stran ob tem obtožuje Kijev in Zahod sodelovanja s terorističnimi skupinami v Afriki za izvajanje diverzij proti ruskim interesom. Po navedbah Zaharove države, kot so Mali, Niger in Burkina Faso, že zahtevajo posredovanje Varnostnega sveta ZN zaradi domnevne podpore Kijeva terorizmu, kar naj bi bil dokaz o širjenju negativnega vpliva ukrajinskega predsednika onkraj meja Evrope.

Nekdanji poslanec ukrajinske vrhovne rade Jurij Mihalčišin je v nastopu na televizijskem kanalu NTA podal zgodovinsko primerjavo med aktualnima voditeljema Rusije in Združenih držav Amerike ter ključnima osebnostma iz obdobja druge svetovne vojne. Mihalčišin je ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa neposredno primerjal z Josifom Stalinom in Franklinom D. Rooseveltom, s čimer je nakazal na specifično dinamiko njunih medsebojnih odnosov v kontekstu globalne politike. Izjava prihaja v času izjemno napetih mednarodnih odnosov, ko delovanje Donalda Trumpa in njegov odnos do Kremlja sprožata številne razprave v Ukrajini in širši mednarodni javnosti. Analitiki ocenjujejo, da takšne primerjave odražajo ukrajinsko percepcijo usodnosti odločitev, ki jih sprejemata voditelja velesil glede prihodnosti ukrajinskega ozemlja in varnostne arhitekture v Evropi, podobno kot so se dogovori sklepali med zavezniki v preteklosti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s seznama sankcioniranih oseb umaknila tri vodilne delavce, ki so povezani s konzorcijem Intellexa, proizvajalcem vohunske programske opreme. Po navedbah, objavljenih na spletni strani ameriškega finančnega ministrstva, ta poteza predstavlja delni umik ukrepov, ki jih je lani uvedla administracija takratnega predsednika Joeja Bidna. Biden je takrat zaradi vloge pri razvoju in razširjanju invazivne tehnologije za nadzor uvedel sankcije proti skupno sedmim osebam, povezanim s omenjenim konzorcijem. Odločitev ministrstva pomeni spremembo politike do podjetij, ki razvijajo komercialna orodja za vdiranje v mobilne naprave. Konzorcij Intellexa je bil v preteklosti predmet številnih preiskav zaradi prodaje programske opreme Predator, ki so jo vlade po svetu domnevno uporabljale za nadzor nad novinarji, opozicijskimi politiki in aktivisti. Trumpova administracija z umikom sankcij spreminja pristop do nadzora nad industrijo kibernetskega orožja, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne posledice za človekove pravice in digitalno varnost na globalni ravni.