Novinarka ABC News, Rachel Scott, je postala znana po tem, ko je ruskega predsednika Vladimirja Putina vprašala, kdaj bo prenehal ubijati civiliste v Ukrajini. Njena vztrajnost in neposrednost sta pritegnili pozornost svetovne javnosti, še posebej v luči pritiska na novinarje in medije.

Nekdanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je izjavila, da bi nominirala Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, če bi mu uspelo končati vojno v Ukrajini na način, ki ne bi vključeval ozemeljskih koncesij Rusiji. Trump se je na njeno izjavo odzval pozitivno, rekoč, da bi jo zaradi tega morda spet začel 'marati'.

Norveški premier Jonas Gahr Støre se bo udeležil evropskega vrha, posvečenega vojni v Ukrajini. Srečanje poteka pred načrtovanim srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ZDA ni prineslo preboja glede ukrajinske krize. Medtem ko je češki zunanji minister Jan Lipavsky Putinove izjave o vojni označil za 'blebetanje', je ruska stran srečanje razglasila za zmago. Ameriška prva dama Melania Trump je Putina pozvala k izpustitvi ukrajinskih otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi kmalu obiskal Washington na srečanju s Trumpom.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izjavil, da je svet varnejši, dokler obstaja dialog med ZDA in Rusijo na visoki ravni. Poudaril je, da rešitev za vojno v Ukrajini ni na bojišču, temveč za pogajalsko mizo. Ponovil je, da je dialog edini način za končanje konflikta.

Papež Leo XIV. je molil za miren konec vojn po svetu, zlasti ob začetku vrha med ZDA in Rusijo glede vojne v Ukrajini. Izrazil je željo po iskanju miru in varnosti za vse narode.

Norveška bo Ukrajini namenila milijardo kron za nakup plina, s čimer želi zagotoviti oskrbo z elektriko in ogrevanje pred zimo. Denar bo zagotovljen iz Nansenovega programa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Norveško zaprosil za pomoč pri nakupu plina. Norveška je Ukrajini že marca namenila milijardo kron za uvoz plina.

Bralci spletnega portala metro.co.uk razpravljajo o egiptovski politiki zavračanja sprejema beguncev iz Gaze, prihodnosti Ukrajine in ironiji ameriške politike. Medtem so v Homerju in Soldotni na Aljaski potekali protesti proti obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pridružili številnim drugim protestom po vsej državi.

Vladimir Putin in Donald Trump naj bi se sestala na Aljaski. Osrednja tema pogovorov bo reševanje krize v Ukrajini, razpravljala pa naj bi tudi o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med državama. Putin je pred srečanjem izrazil pripravljenost za nove predloge glede odnosov z Washingtonom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na uradno rezidenco britanskega premierja, kjer ga je sprejel Keir Starmer.

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan se je na zahtevo generalnega sekretarja NATA Marka Rutteja po telefonu pogovarjal z njim. V pogovoru so obravnavali zadnje dogodke v zvezi z vojno v Ukrajini, regionalna in globalna vprašanja. Turčija pozorno spremlja srečanje na Aljaski.

Nemško gospodarstvo vse bolj ceni Srbijo in Hrvaško kot trgovinski partnerici, medtem ko se trgovina z Rusijo zaradi vojne v Ukrajini in sankcij zmanjšuje. Strokovnjaki opozarjajo na morebitne gospodarske izzive. Poleg tega članki poročajo o zgodovinski prodaji Aljaske s strani Rusije Ameriki.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo, da bi se po načrtovanem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Aljaski, čim prej srečal še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer bi ustvaril trilateralno srečanje. Trump je poudaril, da bo prioriteta pogovor o ustavitvi vojne v Ukrajini. Vzporedno s tem je Zelenski opozoril Trumpa, da Putin pogosto uporablja blefiranje kot strategijo. Poleg tega je Trump izrazil željo po 15-odstotnem deležu od prodaje podjetja Nvidia na Kitajskem v zameno za dovoljenje za izvoz čipov H20.

Ukrajina je pripravljena razpravljati o zračnem premirju z Rusijo kot o možnem začetnem koraku v mirovnih pogajanjih, je dejal svetovalec administracije Volodimirja Zelenskega, Mihail Podoljak. Dodal je, da bi takšen korak lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje pogovore. V Rusiji so se odzvali na to idejo, pri čemer so poudarili, da vsak dogovor zahteva kompromise. Светлана Журова je poudarila, da je zračno premirje lahko začetek mirovnega procesa.

Madžarski premier Viktor Orbán je izjavil, da je Rusija zmagala v vojni v Ukrajini, kar je sprožilo odzive v mednarodni skupnosti. Medtem pa se je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump posvetoval z Orbánom o situaciji v Ukrajini. Trump je Orbána označil za zelo inteligentno osebo, pri čemer so nekateri naklonjeni njemu, drugi pa ga kritizirajo.

Raziskava BBC in poročila drugih medijev razkrivajo, da so na tisoče severnokorejskih delavcev poslali v Rusijo, kjer so prisiljeni delati v izjemno težkih razmerah. Delavci delajo do 20 ur na dan, so pod nadzorom in izpostavljeni nasilju. To se dogaja zaradi pomanjkanja delovne sile v Rusiji, ki ga je še povečala vojna v Ukrajini. Pobeg iz teh razmer je skoraj nemogoč, kar delo spreminja v suženjsko.

Ukrajinski predsednik Volodímir Zelenski je v pogovorih s tujimi voditelji poudaril, da o odločitvah glede vojne v Ukrajini ne morejo odločati brez sodelovanja Ukrajine in Evropske unije. To stališče je izrazil pred srečanjem med voditelji ZDA in Rusije.

Po raziskavi, ki jo je izvedla finska medijska hiša MTV, bi dve tretjini Fincev podprlo ponovno vzpostavitev odnosov z Rusijo, če bi se vojna v Ukrajini končala in bi Vladimir Putin odstopil s položaja. Ta previdni optimizem odraža željo po normalizaciji odnosov s sosednjo državo, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo varnost in stabilnost.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju dejal, da je Rusija zmagala v vojni v Ukrajini, kar je sprožilo val odzivov. Varnostni strokovnjak Péter Tarjányi je to izjavo označil za laž. Orbán naj bi o vojni razpravljal tudi v Patrióta Extri z Györgyem Nógrádijem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da je vladi naročil odpravo omejitev potovanja v tujino za moške, stare med 18 in 21 let. Ta odločitev pomeni spremembo v politiki, ki je bila uvedena zaradi vojne v Ukrajini.

Švica je v skladu z 18. svežnjem sankcij Evropske unije proti Rusiji uvedla nove sankcije in znižala zgornjo mejo cen ruske nafte.

Evropski voditelji so ponovili, da se ukrajinske meje ne smejo spreminjati s silo, in poudarili, da pot do miru ni mogoča brez sodelovanja Ukrajine. Madžarski premier Viktor Orban ni podprl skupne izjave 26 voditeljev držav članic EU o pravici Ukrajine do samoodločbe.

Članki obravnavajo različne teme, povezane z Evropo in globalno politiko. Prvi članek se sprašuje o tem, kako dolgo bo Evropa lahko uživala v varnosti, ki jo zagotavlja ZDA. Drugi članek kritizira izključitev Evrope iz pogajanj med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom glede vojne v Ukrajini, ki potekajo na Aljaski. Zadnji članek ocenjuje prvih 100 dni Friedricha Merza kot nemškega kanclerja, pri čemer poudarja njegov odločen pristop na evropski in globalni ravni.

Zunanji ministri Evropske unije so se v ponedeljek sestali na izrednem srečanju, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih v zvezi z vojno v Ukrajini. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je srečanje sklicala zaradi zaostrenih razmer v Ukrajini.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo izjave slovaškega premierja Roberta Fica o Ukrajini. Fico je namreč Ukrajino primerjal s travo pod sloni, ki se bodisi borijo bodisi imajo spolne odnose, kar je v Kijevu sprožilo val ogorčenja. Ukrajinsko ministrstvo je Ficove izjave označilo za žaljive in poudarilo, da premier ne razume resničnih razlogov za rusko invazijo ter nevarnosti sodelovanja z agresorjem. Fico je pred tem dejal, da je Ukrajina delno odgovorna za konflikt in da jo je Zahod izkoristil za poskus oslabitve Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po telefonu poklical azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, da bi razpravljala o ruskih zračnih napadih na naftne objekte SOCAR v Ukrajini. Oba voditelja sta obsodila napade na naftno skladišče SOCAR in druge azerbajdžanske objekte, vključno s kompresorsko postajo, ki prenaša azerbajdžanski plin v Ukrajino. Zelenski je Alijevu izrazil hvaležnost za podporo Združenih držav Amerike pri reševanju konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom.

Evropski voditelji, vključno z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Finske in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, so v skupni izjavi ponovili zavezanost načelu, da se mednarodno priznane meje ne smejo spreminjati s silo. Poudarili so tudi, da morajo mirovni pregovori vključevati Ukrajino.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da so Ukrajina in Rusija naredile pomemben korak naprej z začetkom pogajanj. Med telefonskim pogovorom s Celso Amorimom, posebnim pomočnikom brazilskega predsednika za mednarodne zadeve, je Wang Yi dejal, da je proces reševanja krize v Ukrajini v ključni fazi.

Latvijsko dobrodelno organizacijo Ziedot.lv v Rusiji v odsotnosti sodijo zaradi podpore ukrajinski enoti Azov. Organizacija je prejela poziv na sodišče v Rusiji, kjer naj bi se 18. avgusta udeležila obravnave. Očitajo jim "ekstremistično delovanje".

Izraelski premier Benjamin Netanyahu naj bi delal na zmanjšanju napetosti med Združenimi državami in Rusijo, pri čemer je bil ameriški predsednik Donald Trump seznanjen s prizadevanji. Viri blizu Netanyahuja so potrdili, da je predsednik ZDA bil obveščen o pogovorih med ruskim kolegom in Netanyahuijem. Netanyahu naj bi intenzivno sodeloval z Rusijo v zadnjih tednih glede vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je imel telefonski pogovor z izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahuijem.

Ukrajinski veleposlanik v Ankari, Nariman Celal, je potrdil govorice o skorajšnjem obisku turškega predsednika Erdogana v Kijevu. To bo njegov prvi obisk v zadnjih treh letih. Obisk naj bi bil namenjen sklenitvi sporazuma o prosti trgovini in novim prizadevanjem za mediacijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi v prihodnjih dneh obiskal Kijev na povabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kot poroča Turkiye Gazetesi.

Avtor biografije Ronalda Reagana je poudaril, da Kitajska zmaguje v trgovinski vojni, ki jo je začel Donald Trump. Članek v The Washington Post navaja, da Trump nenamerno pomaga Kitajski s svojimi potezami, kot so povišanje carin, zmanjšanje proračuna in omejitve priseljevanja, zaradi česar se postopoma umika od konfrontacije.

Dunajsko sodišče je odobrilo izvršbo na več kot 20 ruskih nepremičninah v Avstriji. Izkupiček od prodaje bo namenjen ukrajinskemu plinskemu podjetju Naftogaz kot odškodnina za izgube, ki so nastale po ruski aneksiji Krima leta 2014. Naftogaz uveljavlja odškodninske zahtevke v več državah.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše, Stephen Miller, je obtožil Indijo, da posredno financira rusko vojno v Ukrajini z nadaljevanjem uvoza nafte iz Moskve. Miller trdi, da ima Indija tudi vezi s Kitajsko pri nakupu ruske nafte. Poudaril je, da želi Trump ohraniti odnose z Indijo in premierjem Modijem.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra v Združenih narodih priznala palestinsko državo. Ta poteza sledi podobnim napovedim Francije in Združenega kraljestva. Po poročanju naj bi bila pogoj za priznanje preobrazba palestinske oblasti in izginotje Hamasa iz vlade v Gazi. Poleg tega je v Kijevu prišlo do ruskih napadov, ki so terjali številne žrtve, v Novem Sadu pa je bila sprejeta odločitev o spomeniku žrtvam nadstrešnice, kar je izzvalo proteste.