Poslanci srbske narodne skupščine so v Beogradu nadaljevali izredno zasedanje, na katerem obravnavajo 25 točk dnevnega reda. Osrednja tema razprave je sveženj petih pravosodnih zakonov, ki jih je formalno predložil poslanec vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) Uglješa Mrdić. Predlagane spremembe se nanašajo na delovanje sodstva in tožilstva, kar v javnosti sproža vprašanja o vlogi ministrstva za pravosodje pri pripravi teh dokumentov. Poleg pravosodnih reform zasedanje vključuje tudi postopek imenovanja članov in namestnikov komisije za revizijo ter posodobitev volilnega imenika. Opozicija in kritična javnost sta tekom zasedanja izpostavili tudi vprašanja proračunskega nadzora v Beogradu, ki ga uvaja Mednarodni denarni sklad (MDS), ter vlogo župana Aleksandra Šapića pri upravljanju mestnih financ. Zasedanje se je začelo z rednim delom, namenjenim poslanskim vprašanjem vladi in državnim institucijam. Kljub združeni razpravi o številnih točkah ostaja poudarek na zakonodajnih spremembah, ki bi lahko bistveno vplivale na neodvisnost srbskega pravosodnega sistema in njegovo usklajenost z evropskimi standardi.

Tajvanski parlament je 15. januarja 2026 gostil drugo javno razpravo o predlagani ustavni obtožbi predsednika Laija Ching-teja. Predstavniki opozicijskih strank Kuomintang (KMT) in Tajvanske ljudske stranke (TPP) so predsedniku očitali avtoritarno vodenje in kršitve ustave, predvsem v povezavi z neobjavo zakona o proračunskem usklajevanju ter domnevnimi političnimi pritiski iz predsedniške rezidence. Opozicijski poslanci so poudarili, da je ustavna obtožba postala nujna odgovornost, ko »diktatura postane dejstvo«. Na drugi strani so poslanci vladajoče Demokratične napredne stranke (DPP) obtožbe zavrnili kot absurdne in logično neutemeljene. Vodja poslancev DPP Wu Ssu-yao je opozicijo obtožila, da s temi postopki zgolj izvršuje navodila Pekinga o destabilizaciji države. Strokovnjaki, ki so sodelovali na zaslišanju, so ostali razdeljeni; medtem ko nekateri pravniki trdijo, da so Laijeva dejanja prestopila ustavne meje, drugi opozarjajo, da postopek nima trdne pravne podlage in služi zgolj političnemu obračunavanju. Napetosti v zakonodajnem telesu se stopnjujejo pred prihodnjim tednom, ko naj bi bil predsednik Lai uradno pozvan, da pred poslanci pojasni svoja dejanja. Poleg ustavne krize se vlada spopada tudi s pritiski civilne družbe in poslancev glede reorganizacije ministrstva za zdravje, kjer kritiki opozarjajo na kronično pomanjkanje virov in kadrov na področju oskrbe otrok in starejših.

Podpredsednik ukrajinske vlade Taras Kačka je zagotovil Evropsko komisijo, da je Ukrajina pripravljena sprejeti nadaljnje zakonodajne ukrepe za uskladitev s standardi Evropske unije. Kačka je med spletnim srečanjem z generalnim direktorjem za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi pri Evropski komisiji, Gertom Janom Kopmanom, poudaril, da izpolnjevanje pogojev za članstvo v EU ostaja prednostna naloga države. V okviru pogovora sta obravnavala tudi aktualne zadeve glede Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP).

Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino je podprl vladna predloga novel zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Prva novela podrobneje opredeljuje nudenje strokovne pomoči učencem, ki še nimajo uradne odločbe o usmeritvi, s čimer se zagotavlja hitrejša obravnava v izobraževalnem procesu. Drugi zakon pa posodablja ureditev priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe, kar bo olajšalo postopke za posameznike, ki vstopajo v slovenski šolski sistem ali na trg dela. Člani odbora so obenem zavrnili opozicijski predlog novele zakona o osnovni šoli, ki ga je predlagala stranka SDS. Predlog je predvideval uvedbo ukrepa začasne izključitve učenca iz šole v primerih hujših kršitev ali nasilnega vedenja. Koalicijska večina je predlogu nasprotovala z argumenti, da izključitev ne rešuje osnovnih težav otrok in da bi takšen ukrep lahko vodil v dodatno marginalizacijo mladih. Seja je minila v znamenju razprav o inkluzivnosti slovenske šole in administrativnih poenostavitvah. Medtem ko vlada poudarja pomen strokovne pomoči znotraj šolskega okolja, opozicija opozarja na vse večje izzive pri zagotavljanju varnosti in discipline v razredih. Sprejeta zakonodaja se zdaj seli na plenarno zasedanje Državnega zbora.

Predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin je poslance pozval, naj o svojih bolj radikalnih oziroma občutljivih zakonodajnih pobudah najprej razpravljajo v zaprtih krogih, preden jih javno predstavijo ali vložijo v parlamentarni postopek. Volodin je ta predlog podal 14. januarja med delom zasedanja, ki je bil zaprt za medije, kar so potrdili viri znotraj dume. Namen te poteze naj bi bil preprečiti vznemirjanje javnosti ob predlogih, ki še niso usklajeni z vodstvom. Po poročanju ruskih virov si vodstvo spodnjega doma ruskega parlamenta prizadeva za večjo disciplino pri komuniciranju z javnostjo. Volodin želi, da se o »ostrih temah« najprej doseže notranji konsenz, šele nato pa se o njih poroča medijem. S tem bi se izognili nasprotujočim si informacijam in morebitnim negativnim odzivom na nepreverjene zakonske predloge. Takšna navodila nakazujejo na nadaljnje omejevanje transparentnosti delovanja ruskih državnih organov. Čeprav so se poslanci v preteklosti pogosto spopadali z javnimi kritikami zaradi kontroverznih izjav, bo novi protokol po vsej verjetnosti še bolj utišal notranjo politično razpravo in javnosti onemogočil vpogled v zgodnje faze oblikovanja zakonodaje.

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Novi ukrajinski obrambni minister je razkril, da naj bi bilo 200.000 ukrajinskih vojakov odsotnih brez uradnega dovoljenja (AWOL) in da se 2 milijona ljudi izogiba vojaški obveznosti.

Tajvanski zakonodajni svet je v petek sprejel nov zakon o zaščiti pravic dostavljavcev in upravljanju platform, ki prvič v zgodovini države sistemsko ureja to področje. Ključna določba nove zakonodaje določa, da minimalno plačilo za posamezno dostavo ne sme biti nižje od 45 tajvanskih dolarjev (približno 1,30 evra). Poleg tega zakon zahteva, da urno plačilo dostavljavcev med opravljanjem storitve ne sme biti nižje od 1,25-kratnika nacionalne minimalne plače, znesek pa se bo letno usklajeval z gibanjem najnižjih osebnih dohodkov v državi. Nova zakonodaja platformam nalaga vzpostavitev transparentnih mehanizmov za pritožbe in reševanje sporov glede prekinitve sodelovanja. Platforme bodo morale po novem izplačevati zaslužke vsaj dvakrat mesečno in zagotoviti ustrezno nezgodno zavarovanje za vse aktivne dostavljavce. Sindikati so sprejetje zakona pozdravili kot zgodovinski mejnik, ki prinaša večjo varnost v hitro rastoči panogi digitalnih platform. Ministrstvo za delo je ob tem poudarilo, da je bila ureditev nujna zaradi vse večjih neravnovesij med interesi platform, potrošnikov, trgovcev in samih delavcev v gig gospodarstvu.

Po preiskavi FBI na domu novinarke Washington Posta so se oglasili novinarji in strokovnjaki za Prvi amandma, ki so izrazili zaskrbljenost. Ena od ocen je, da naj bi bil namen preiskave ustrahovanje medijev. Preiskava je povezana z uhajanjem zaupnih informacij in vključuje pogodbenika Pentagona, obtoženega neustreznega ravnanja z zaupnimi dokumenti.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.

Srbski parlament je začel izredno sejo s 25 točkami na dnevnem redu, med katerimi je sklop pravosodnih zakonov, ki jih je predlagal poslanec Srbske napredne stranke Uglješa Mrdić.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke. Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.

Romunski predsednik Nicușor Dan je v ponedeljek, 5. januarja, sporočil, da je predsedniška administracija v preteklem letu zmanjšala svoje operativne stroške za več kot 20 odstotkov. S tem je bil presežen prvotni cilj, ki ga je predsednik napovedal julija 2025 v okviru širših varčevalnih ukrepov države. Dan je prek družbenih omrežij poudaril, da so prihranki presegli njegove prvotne zaveze, kar predstavlja prispevek k splošnim prizadevanjem za fiskalno disciplino v Romuniji. Uradni podatki kažejo, da so se stroški delovanja predsedniške palače znižali bolj, kot je bilo načrtovano, s čimer želi predsednik pokazati zgled pri racionalizaciji javne porabe. Ta poteza prihaja v času, ko se država spopada s potrebo po krčenju proračunskega primanjkljaja, predsednikov urad pa je s tem uresničil napovedi o varčevanju, ki so bile podane sredi lanskega leta.

Zvezne države po Združenih državah Amerike vse pogosteje sprejemajo zakonodajo za zaščito zasebnosti, ki omejuje uporabo nadzorne tehnologije, zlasti avtomatiziranih čitalnikov registrskih tablic. Gibanje, ki so ga sprva spodbujale predvsem liberalno usmerjene države in mesta, zdaj pridobiva podporo tudi med konservativnimi zakonodajalci. Glavni razlog za te ukrepe je naraščajoča zaskrbljenost glede zbiranja, shranjevanja in morebitne zlorabe osebnih podatkov, ki omogočajo podrobno sledenje gibanju posameznikov. Novi zakoni so usmerjeni v preprečevanje vsesplošnega nadzora in omejevanje dostopa do baz podatkov, ki so jih v preteklosti organi pregona uporabljali brez strožjih omejitev. Zakonodajalci izpostavljajo, da nenadzorovana uporaba takšne tehnologije ogroža ustavne pravice državljanov do zasebnosti. Nekatere države so že uvedle stroge časovne omejitve za hrambo podatkov, druge pa zahtevajo sodne naloge za dostop do informacij o lokaciji vozil. Trend odraža širši politični premik v ZDA, kjer vprašanje zasebnosti podatkov postaja točka konsenza med različnimi političnimi poli. Medtem ko so nekateri organi pregona izrazili pomisleke, da bi omejitve lahko upočasnile preiskave kaznivih dejanj, zagovorniki zasebnosti poudarjajo, da je vzpostavitev jasnih meja nujna za preprečevanje nastanka policijske države. Pričakuje se, da bodo podobne omejitve v prihodnje sprejele še dodatne zvezne države.

V slovenskem parlamentu je spodletel poskus uvedbe pogoja nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje, saj je bilo ob glasovanju prisotnih premalo poslancev. Koalicijski predlog, ki bi omejil možnost kandidature osebam s pravnomočnimi obsodbami, v odločilni fazi ni prejel zadostne podpore. Nesklepčnost v dvorani je neposredno privedla do zavrnitve predloga, kar pomeni, da trenutna zakonodaja na tem področju ostaja nespremenjena. Predstavniki koalicije so si prizadevali za strožje etične in pravne standarde v politiki, vendar se pri glasovanju niso uspeli poenotiti ali zagotoviti zadostne prisotnosti svojih članov. Nasprotniki predloga ali tisti, ki so se glasovanja vzdržali, so v preteklih razpravah pogosto izpostavljali ustavnopravne zadržke glede omejevanja pasivne volilne pravice, kar bi lahko vplivalo na končni izid postopka. Zavrnitev predloga pomeni, da vprašanje integritete izvoljenih predstavnikov ostaja odprto. Politični analitiki ocenjujejo, da bo neuspeh koalicije pri uveljavitvi te točke programa povzročil dodatna trenja znotraj parlamentarnih strank in morda odprl pot novim, prilagojenim zakonskim pobudam v prihodnosti, ki bi naslovile vprašanje nekaznovanosti na drugačen način.

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je leto 2026 začel z vrsto nepričakovanih zakonodajnih neuspehov, saj republikanska večina ni uspela potrditi treh od štirih načrtovanih zakonskih predlogov. Čeprav so republikanci nameravali leto začeti z gospodarskimi temami, so predlogi zakonov o prilagodljivosti izobraževanja delavcev in rešitvah za varstvo otrok ter starejših propadli zaradi nasprotovanja znotraj lastnih vrst. Več republikanskih poslancev se je pridružilo demokratom pri zavrnitvi zakonodaje, ki bi po njihovem mnenju ogrozila pravice delavcev do plačila nadur, kar kaže na poglobitev notranjih razkolov v stranki. Poleg težav v kongresnih dvoranah se republikanci soočajo tudi z neugodnimi napovedmi pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Analitiki opozarjajo na zgodovinsko visoko stopnjo liberalne identifikacije med volivci in osemtočkovno prednost demokratov v partijski identifikaciji, kar je bistveno drugače kot pred dvema letoma. Zaradi odhodov nekaterih ključnih poslanecv in notranje razdrobljenosti se verjetnost, da bodo demokrati ponovno prevzeli nadzor nad predstavniškim domom, vztrajno povečuje. Edini uspeh republikanskega vodstva je bila potrditev zakona SHOWER, ki kodificira definicijo pršnih glav iz obdobja Donalda Trumpa za sprostitev pravil o varčevanju z vodo. Vendar pa ta manjši uspeh ne more zasenčiti širše slike stranke, ki se spopada z zmanjšano večino in ideološkimi razhajanji, ki so se začela stopnjevati že v drugi polovici preteklega leta. Johnsonov položaj ostaja negotov, medtem ko se pritiski predvolilne kampanje stopnjujejo.

Potek subvencij, ki so zmanjševale stroške zdravstvenega zavarovanja v okviru Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), je povzročil višje stroške za milijone Američanov. Kritiki, vključno z demokrati v kongresu, so za to obtožili republikance.

Odbor Državnega zbora za pravosodje je v drugi obravnavi podprl predlog zakona za zaščito pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, znanimi kot SLAPP-tožbe. Nova zakonodaja uvaja mehanizme za zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenih zahtevkov in obvezno plačilo varščine za stroške postopka. Namen zakona je zaščititi novinarje, aktiviste in posameznike, ki opozarjajo na nepravilnosti, pred finančnim in psihičnim izčrpavanjem s strani vplivnih subjektov. Poslanci so s koalicijskim dopolnilom razširili področje uporabe zakona, tako da se določbe o varščini sedaj smiselno uporabljajo ne le v civilnih, temveč tudi v kazenskih postopkih. S tem želijo preprečiti zlorabe pravosodnega sistema, kjer se kazenski pregon uporablja kot sredstvo pritiska na kritično javnost. Člani odbora so med razpravo poudarili, da tovrstne tožbe spodkopavajo temelje demokracije in svobodo izražanja. Predlog zakona predstavlja uskladitev s priporočili Evropske unije glede zaščite javnega interesa. Kritiki tovrstnih praks so izpostavili, da so se slovenski mediji in posamezniki v preteklosti pogosto srečevali z dolgotrajnimi sodnimi postopki, ki so bili sproženi zgolj z namenom utišanja kritike, kar naj bi novi zakonski okvir učinkovito omejil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Koalicijski poslanci, med katerimi so Nataša Avšič Bogovič, Meira Hot in Matej T. Vatovec, so vložili predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bi 7. avgust postal dan Triglava.