Trump sprožil ugibanja o novih načrtih po zajetju Madura, podpora javnosti nizka

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Svetovni trgi so se v ponedeljek z mešanimi odzivi odzvali na novico o ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Cene surove nafte so se po prvotnih nihanjih znižale, medtem ko je vrednost plemenitih kovin, predvsem zlata, narasla, saj so vlagatelji iskali varno zatočišče za svoj kapital. Finančni trgi so operacijo ameriških specialnih enot, ki se je odvila čez vikend, sprejeli razmeroma mirno, kar kaže na to, da vlagatelji ne pričakujejo dolgotrajnih motenj v oskrbi z energenti. Analitiki poudarjajo, da je bila reakcija trgov blaga zmerna, kljub velikemu geopolitičnemu tveganju, ki ga predstavlja destabilizacija ene največjih izvoznic nafte na svetu. Padec cen nafte je mogoče pripisati predvsem prepričanju trgov, da bi odstranitev Madura lahko dolgoročno vodila do odprave sankcij in povečanja proizvodnje v Venezueli. Hkrati pa je rast cen zlata odraz previdnosti zaradi negotovosti glede prihodnje politične ureditve v Caracasu in morebitnih povračilnih ukrepov zaveznic venezuelskega režima. Operacija, ki se je zgodila 3. januarja 2026, je Madura in njegovo soprogo Cilio Flores že odvedla v pridržanje v New York, kjer se bosta spopadla z obtožbami o narkoterorizmu.