Trump uvedel 25-odstotne carine na napredne čipe za umetno inteligenco

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju tujih medijev preklical načrte za neposreden vojaški poseg proti Iranu. Odločitev o opustitvi vojaške opcije naj bi sprejel kljub predhodnim grožnjam z napadi na iranske jedrske in civilne cilje. Administracija Združenih držav Amerike se je namesto vojaškega posredovanja osredotočila na zbiranje obveščevalnih podatkov, pri čemer so evropske zaveznice zaprosili za delitev informacij o potencialnih tarčah znotraj Irana. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu, kjer naj bi po nekaterih ocenah pod rokami vladnih sil padlo do 12.000 ljudi. Trump je protestnikom obljubil pomoč in Teheran posvaril pred usmrtitvami zapornikov, vendar so zalivske zaveznice pod vodstvom Savdske Arabije lobirale proti ameriškemu vojaškemu vpletanju v regiji. Geopolitični položaj dodatno zapletajo razpoke znotraj Sveta za sodelovanje v Zalivu, predvsem med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Združene države Amerike še naprej pozorno spremljajo iranski raketni in jedrski program. Čeprav je bila vojaška akcija za zdaj ustavljena, je Trump poudaril, da bi ponovni poskusi razvoja jedrskega orožja lahko sprožili nove povračilne ukrepe. Mednarodna skupnost ostaja v pripravljenosti, saj Washington od zaveznic v Evropski uniji pričakuje tesnejše sodelovanje pri spremljanju iranskih dejavnosti.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več desetletjih zabeležile negativen migracijski saldo, kar je neposredna posledica poostrene priseljenske politike predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih študije inštituta Brookings se je število neto migracij gibalo med ničlo in izgubo približno 295.000 ljudi. Čeprav se je število deportacij povečalo, poročilo poudarja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov v državo. Zmanjšanje števila priseljencev je posledica strožjih pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih čakalnih dob, kar je močno prizadelo predvsem tuje študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije. Ta trend bi lahko v prihodnje negativno vplival na zaposlovanje v ključnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Napovedi za leto 2026 kažejo, da se bo trend negativnega migracijskega salda verjetno nadaljeval, kar vnaša negotovost v ameriško gospodarsko rast. Na političnem področju so se pojavile trditve, da množične deportacije prispevajo k večji dostopnosti stanovanj. Republikanska stranka izpostavlja, da se je v 14 od 20 metropolitanskih območij z največjim številom nezakonitih priseljencev znižala cena stanovanj, kar pripisujejo zmanjšanemu povpraševanju po nepremičninah. Kljub tem trditvam ekonomisti opozarjajo, da korelacija med deportacijami in cenami nepremičnin še ne potrjuje neposredne vzročne povezave, saj na trg vplivajo številni drugi dejavniki.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa razmišlja o uvedbi pravila, ki bi od proizvajalcev čipov zahtevalo vzdrževanje razmerja 1:1 med domačo proizvodnjo in uvozom. Cilj te politike je zmanjšati odvisnost ZDA od tujine na področju proizvodnje polprevodnikov in spodbuditi domačo proizvodnjo. Predlog vključuje možnost izvzetja od visokih carin za podjetja, ki proizvajajo čipe v ZDA.