V Iranu potekali protesti proti Hameneju, iranski voditelj obtožil ZDA in Izrael

Vlada predsednika Donalda Trumpa je sprejela odločitev o umiku Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij in sporazumov, kar je s podpisom posebnega memoranduma potrdil ameriški predsednik. Med institucijami, ki so jih ZDA zapustile, so ključna telesa Združenih narodov, vključno s tistimi za prebivalstvo, podnebne spremembe in UNCTAD. ZDA so prav tako uradno prenehale sodelovati v upravnem odboru Zelenega podnebnega sklada in ukinile njegovo financiranje. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je odločitev utemeljil s trditvijo, da Washington ne namerava več financirati organizacij, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov ali ne spoštujejo nacionalnih interesov države. Rubio je poudaril, da to ne pomeni izolacionizma, temveč zavračanje zastarelega modela multilateralizma, ki po njegovih besedah ameriške davkoplačevalce obravnava kot samoumevne financerje globalnega upravljanja. Napovedal je tudi nadaljnje preglede ameriške udeležbe v preostalih mednarodnih institucijah. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je nad odločitvijo izrazil globoko obžalovanje, saj umik ZDA neposredno vpliva na delovanje struktur, kot je organizacija ZN za ženske (UN-Women). Washington je skupno prekinil financiranje in sodelovanje v 31 strukturah pod okriljem Združenih narodov, kar povzroča precejšnjo negotovost v mednarodni skupnosti glede prihodnosti globalnih razvojnih in humanitarnih projektov.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Moskva je dogodek označila za dejanje oborožene agresije in poudarila, da so razlogi, ki jih Washington navaja za upravičevanje napada, popolnoma neutemeljeni. Ruska stran je v izjavi za javnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije ter podprla prizadevanja latinskoameriških držav, ki pozivajo k takojšnjemu sklicu mednarodnih forumov za rešitev nastale situacije. Ruski uradniki so napad označili za posledico ideološkega sovraštva ameriške administracije do venezuelskega vodstva. Odziv Moskve sledi daljšemu obdobju napetosti v Karibskem morju, kjer je Rusija že v preteklosti opozarjala na nevarnost ameriške vojaške prisotnosti. Kljub lastnemu vojaškemu delovanju v Ukrajini, Rusija v mednarodni skupnosti zdaj nastopa kot zagovornica suverenosti Venezuele in obsoja kršitve mednarodnega prava s strani ZDA. Ta diplomatski odziv utrjuje zavezništvo med Moskvo in Caracasom v luči stopnjevanja vojaškega pritiska Washingtona.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.