Združeni narodi razpravljali o ameriški intervenciji v Venezueli, aretirana tudi soproga Nicolása Madura
Objavljeno: 3. 1. 2026 18:42
5. jan 14:26
V Združenih narodih je potekala nujna seja Varnostnega sveta zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli. Poleg Nicolása Madura je bila aretirana in izgnana v ZDA tudi njegova soproga Cilia Flores. Obtožena je »narkoterorizma« in »zločinov proti človeštvu«.
4. jan 10:21
Po poročanju New York Timesa je v ameriškem napadu, ki se je končal z zajetjem Nicolása Madura, umrlo najmanj 40 civilistov in vojakov. Operacijo naj bi omogočil informator iz Madurovega kroga. Venezelski minister za obrambo Vladimir Padrino je dejal, da je šlo za strahopetno ugrabitev predsednika in da je bilo Madurovo varnostno osebje umorjeno »s hladnim orožjem«.
3. jan 17:44
Ameriške sile so izvedle racijo v Venezueli in aretirale Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores, ki so ju prepeljali iz Caracasa. Trump je napovedal, da želijo ZDA voditi Venezuelo do »primernega prehoda oblasti« in zagrozil z novim valom napadov. Ameriške sile naj bi za operacijo pripravile kopijo Madurove rezidence. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da je bila intervencija v nasprotju z mednarodnim pravom. Poleg tega je Trump izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je sprožilo solidarnost Francije z Dansko.
3. jan 15:19
Donald Trump je objavil fotografijo Nicolása Madura z zavezanimi očmi in lisicami na rokah na krovu vojaške ladje USS Iw. Po Trumpovih besedah je Maduro na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Trump je poudaril, da bo Maduro pripeljan v New York, kar je potrdila tudi njegova ministrica za pravosodje.
3. jan 15:09
Po spektakularni zajetji Nicolása Madura s strani ZDA je Donald Trump napovedal, da želijo ZDA voditi Venezuelo do »primernega prehoda oblasti« in zagrozil z novim valom napadov. Ameriške sile naj bi za operacijo pripravile kopijo Madurove rezidence. V Caracasu so po zračnem napadu ZDA zaprli trgovine, na ulicah vlada praznina, hkrati pa se je začelo pomanjkanje hrane in goriva. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov napad kršitev mednarodnega prava, a izkorišča luknje v ameriški zakonodaji.
V Združenih narodih je potekala nujna seja Varnostnega sveta zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli. Poleg Nicolása Madura je bila aretirana in izgnana v ZDA tudi njegova soproga Cilia Flores. Obtožena je »narkoterorizma« in »zločinov proti človeštvu«.
Kronologija dogodkov
26. nov. 2025 :Maduro opozoril na prelomnico za obstoj republike.Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je pred podporniki v Caracasu izjavil, da se država sooča z odločilnim obdobjem za svoj obstoj. Poudaril je nujnost obrambe pred grožnjami ZDA v Karibskem morju, medtem ko je kolumbijski predsednik Petro opozoril, da so ameriški pritiski motivirani z dostopom do nafte.
17. okt. 2025 :Trump odobril tajne operacije Cie v Venezueli.Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil pooblastila za prikrite operacije agencije Cia znotraj Venezuele, kar je znatno povečalo pritisk na Madurov režim. Washington je te poteze utemeljil z bojem proti narkokriminalu, medtem ko je Maduro navedbe o prehodni vladi označil za nesmiselne.
29. jul. 2025 :ZDA ponudile visoko nagrado za zajetje Madura.Ameriška uprava za boj proti drogam (DEA) je aktivno promovirala nagrado v višini 25 milijonov dolarjev za informacije, ki bi vodile do zajetja Nicolása Madura. ZDA so ga obtožile vodenja mamilarskega kartela 'Cartel de Los Soles' in narkoterorizma.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli je pomembno za Slovenijo zaradi vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, saj Venezuela razpolaga z največjimi zalogami nafte. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava in demokratičnih standardov. Neposredna vojaška intervencija ZDA v suvereni državi in oster odziv Rusije povečujeta geopolitična tveganja, ki lahko vplivajo na zunanjo politiko EU in s tem tudi na slovenske strateške interese.
Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.
V venezuelski prestolnici Caracas so se zbrali številni protestniki, ki zahtevajo izpustitev Nicolása Madura, potem ko so ga v odmevni operaciji zajele ameriške sile. Napetosti v državi so se stopnjevale po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaško posredovanje, ki ga je pred tem napovedal predsednik Donald Trump. Medtem ko podporniki socialističnega režima na ulicah izražajo nasprotovanje ameriškemu posredovanju, je opozicijska voditeljica María Corina Machado objavila pismo, ki dodatno osvetljuje politično dogajanje v državi po Madurovem padcu. V Washingtonu se medtem vrstijo politični odzivi; demokratski kongresnik Joaquin Castro je opozoril na tveganja vojaških napadov in spomnil na neuspešna prizadevanja kongresa, da bi s posebno resolucijo preprečili Trumpovo stopnjevanje vojaških operacij v regiji. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj zajetje dosedanjega voditelja odpira vprašanja o prihodnji ureditvi države in vlogi mednarodne skupnosti pri stabilizaciji razmer.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli izvedle operacijo, v kateri so prijele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA odslej neposredno upravljale z državo, pri čemer bodo ključno vlogo igrale ameriške naftne družbe, ki se vračajo na venezuelski trg. Operacija, ki so jo zaznamovali preleti helikopterjev nad Caracasom in tarčni napadi, po mnenju analitikov predstavlja vrnitev k Monroevi doktrini v njeni najbolj koercitivni obliki.
Časnik The New York Times je v svojem uvodniku operacijo, ki se je odvila 3. decembra, označil za kršitev ameriškega in mednarodnega prava. Kritiki opozarjajo, da Trumpova administracija s tem dejanjem tvega ponovitev napak iz iraške vojne, čeprav Bela hiša trdi, da gre za nujen korak za zagotovitev stabilnosti v regiji in boj proti narkoterorizmu. Aretacija Madura ni bila osamljen incident, temveč vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska v Karibskem morju, ki so ga ZDA opravičevale z bojem proti trgovini z drogami.
Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji.
Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.
Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura se pojavljajo vprašanja o prihodnosti države. Rusija je izrazila mešane odzive na potezo Trumpove administracije. Medtem ZDA trdijo, da bodo prevzele nadzor nad državo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York.
ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.
Dogajanje v Venezueli je pomembno za Slovenijo zaradi vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov, saj Venezuela razpolaga z največjimi zalogami nafte. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja spoštovanje mednarodnega prava in demokratičnih standardov. Neposredna vojaška intervencija ZDA v suvereni državi in oster odziv Rusije povečujeta geopolitična tveganja, ki lahko vplivajo na zunanjo politiko EU in s tem tudi na slovenske strateške interese.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.