V evropskih diplomatskih krogih so se okrepile razprave o vzpostavitvi mednarodne zaščitne misije, tako imenovane koalicije voljnih, ki bi v primeru morebitnega premirja zagotavljala varnost v Ukrajini. Načrti o mednarodnih enotah, ki bi nadzorovale upoštevanje dogovorov na terenu, postajajo vse bolj konkretni, čeprav uradne odločitve še niso bile sprejete. Pobuda temelji na zagotavljanju dolgoročne stabilnosti regije in preprečevanju ponovnih sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja. Nemški kancler Olaf Scholz je že podal svoje stališče glede teh načrtov, pri čemer ostaja vprašanje obsega in sestave takšnih sil predmet intenzivnih pogajanj med zavezniki. Razprave o mirovnih silah so se sprva začele kot spekulacije, vendar trenutne geopolitične razmere silijo evropske voditelje k oblikovanju oprijemljivih varnostnih jamstev za Kijev. Takšna misija bi predstavljala pomemben premik v vlogi evropskih držav pri neposrednem zagotavljanju miru na ukrajinskih tleh po koncu aktivnih spopadov.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Berlinski senat se je odločil za uvedbo strožjih varnostnih ukrepov po obsežnem izpadu električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici. Oblasti načrtujejo okrepljen video nadzor na ključnih infrastrukturnih točkah, pri čemer bodo za zagotavljanje varnosti uporabili tudi tehnologijo umetne inteligence. Ukrep je neposreden odziv na sabotažo oziroma napad na električno omrežje, ki je povzročil motnje v oskrbi. Načrtovana širitev nadzornih sistemov v javnem prostoru je v nemški javnosti že sprožila razpravo o mejah zasebnosti in dopustnosti tovrstnih posegov. Senat vztraja, da je zaščita kritične infrastrukture pred morebitnimi novimi napadi prednostna naloga, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo učinkovitost množičnega nadzora pri preprečevanju tovrstnih dejanj. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost evropskih prestolnic glede ranljivosti energetskih sistemov.

Združene države Amerike so na šestih letalskih bazah v Evropi namestile približno 100 posodobljenih taktičnih jedrskih letalskih bomb tipa B61-12. Po podatkih Biltena jedrskih znanstvenikov in Federacije ameriških znanstvenikov gre za nadgradnjo obstoječega arzenala, ki naj bi povečala natančnost in zanesljivost ameriških odvračalnih sredstev na evropski celini. Namestitev teh bomb predstavlja ključni del modernizacije ameriškega jedrskega arzenala v okviru zveze NATO. Poročila navajajo, da so te modernizirane različice bombe B61 že prisotne v evropskih državah, kjer so bile predhodno stacionirane starejše različice istega orožja. Čeprav uradne potrditve s strani ameriškega obrambnega ministrstva ali zavezništva NATO pogosto ostajajo skope, strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza odraža odziv na spremenjene varnostne razmere v regiji. Modernizacija orožja vključuje izboljšane sisteme vodenja, kar omogoča večjo natančnost pri uporabi na bojišču.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Po večdnevnem izpadu električne energije v nekaterih delih Berlina, ki je prizadel tisoče prebivalcev, so strokovnjaki pripravili podrobna navodila za povečanje pripravljenosti gospodinjstev na tovrstne izredne dogodke. Priporočila poudarjajo pomen zalog osnovnih življenjskih potrebščin, ki bi morale v vsakem domu zadostovati za vsaj deset dni neodvisne oskrbe. Seznam vključuje predvsem negasljiva živila, zadostne količine pitne vode, baterijske svetilke s pripadajočimi rezervnimi baterijami, prenosne radijske sprejemnike za spremljanje uradnih obvestil ter osnovno opremo za prvo pomoč in osebno higieno. Strokovnjaki so hkrati opozorili na nevarne prakse, ki se jih ljudje pogosto poslužujejo ob pomanjkanju ogrevanja, kot je uporaba plinskih gorilnikov ali žarov v zaprtih prostorih, kar lahko povzroči usodno zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Poudarek svetovanja je na preventivnem delovanju, saj so nedavni dogodki v nemški prestolnici pokazali, kako hitro lahko prekinitev oskrbe z energijo vpliva na vsakodnevno delovanje informacijske tehnologije, ogrevalnih sistemov in oskrbe z vodo, kar zahteva visoko stopnjo individualne pripravljenosti.

Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Po strmoglavljenju venezuelskega predsednika Madura je Trump imenoval Marca Rubia za vodenje Venezuele. Hkrati je Trumpov posebni odposlanec za Grenlandijo prejel lekcijo iz ameriške zgodovine po intervjuju na CNBC. Politični komentator je Trumpov napad na Venezuelo označil kot uvodno potezo proti večjemu rivalu.

Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

Z nastopom zimskih temperatur in zamrzovanjem vodnih površin so strokovnjaki objavili ključne protokole za ravnanje v primeru vdora v led. Nesreče na zamrznjenih ribnikih in jezerih predstavljajo dvojno nevarnost, saj poleg neposredne nevarnosti utopitve podhlajena voda povzroči hiter padec telesne temperature in izgubo motoričnih sposobnosti. Navodila poudarjajo, da je ob pokanju ledu ključno ohraniti mirno kri in težo porazdeliti na čim večjo površino. Za samoreševanje je bistveno, da se posameznik poskuša z rokami opreti na trdnejši rob ledu in se z nogami v vodoravnem položaju odrivati iz vode. Pri pomoči drugim pa strokovnjaki opozarjajo na varnost reševalca, ki se ponesrečencu ne sme približati neposredno peš, temveč mora uporabiti pripomočke, kot so veje, vrvi ali oblačila, ter se plaziti po trebuhu. Pravočasno in pravilno ukrepanje je v teh kritičnih situacijah odločilno za preživetje.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra. Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.

Brandenburški Verfassungsschutz nudi podporo desničarskim ekstremistom, ki želijo zapustiti skrajno desničarsko sceno in se odreči sovraštvu in nasilju.

Največja evropska pristanišča se pripravljajo na sprejem vojaških ladij in transport trup ter opreme za Nato. V Nemčiji potekajo tudi vojaške vaje.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Pooblaščenec za obrambo opozarja na številne izzive, s katerimi se sooča Bundeswehr v prihodnjem letu, in poziva ministra Pistoriusa k ukrepanju. Poudarja, da je treba po letu 2026 končati z zaviranjem razvoja.

Nemški strokovnjaki za informacijsko varnost so pri analizi pametnih ur norveškega podjetja Xplora, ki se na trgu oglašujejo kot varna alternativa mobilnim telefonom za otroke, odkrili kritično varnostno vrzel. Raziskovalci so ugotovili obstoj tveganja, ki bi ga napadalci lahko izkoristili za nepooblaščen dostop do naprave. Gre za sistemsko luknjo v programski opremi, ki kljub obljubam proizvajalca o visoki stopnji zaščite zasebnosti omogoča zunanjo manipulacijo. Podjetje Xplora svoje izdelke namenja predvsem mlajšim uporabnikom, pri čemer poudarja nadzor staršev in omejevanje nevarnejših funkcij pametnih telefonov. Odkrita pomanjkljivost pod vprašaj postavlja varnostno integriteto teh naprav, saj bi morebitni napadalci preko omenjenega prehoda lahko pridobili dostop do podatkov ali funkcij ure. Raziskovalci so o svojih ugotovitvah že obvestili javnost, da bi opozorili na morebitne nevarnosti uporabe teh naprav brez ustreznih programskih posodobitev.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Friedrich Merz, vodja nemške krščansko-demokratske unije (CDU), je v svojem novoletnem televizijskem nagovoru poudaril, da vojna v Ukrajini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti celotne Evrope. Po njegovih besedah ruska agresija ni le lokalni konflikt, temveč del širšega načrta Moskve proti evropski celini. Merz je izpostavil, da Rusija nadaljuje vojaške operacije z neizprošno brutalnostjo, kar zahteva odločen in enoten odziv evropskih držav. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropski uniji krepijo razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino in morebitni napotitvi mirovnih sil po morebitni prekinitvi ognja. Merz je v preteklosti že pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi varnostnih sil, ki bi se odzvale na morebitne ruske kršitve prihodnjih dogovorov. Njegovo opozorilo odraža vse večjo zaskrbljenost v Berlinu in Bruslju zaradi strateških ambicij Kremlja, ki po mnenju številnih strokovnjakov segajo onkraj ukrajinskih meja in vključujejo hibridne napade ter destabilizacijo regije.

Mark Rutte je pred prazniki opozoril, da je preprečitev ruskega napada mogoča. Poudaril je, da mora Evropa okrepiti svojo obrambo in da se zanaša na podporo Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ter na Nemčijo.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

Nemška vlada je pripravila podroben in zaupen načrt za ukrepanje v primeru vojnega konflikta v okviru zavezništva Nato, poroča časnik Politico. Dokument, ki temelji na petstopenjskem modelu stopnjevanja napetosti, opredeljuje ključne korake in logistične operacije, ki bi jih država izvedla ob morebitni eskalaciji razmer. Nemčija naj bi se po ocenah avtorjev dokumenta trenutno nahajala na prvi stopnji tega modela, kar pomeni obdobje povečane pripravljenosti in spremljanja razmer. Načrt je tesno povezan z operativnim dokumentom OPLAN DEU, ki so ga nemške oborožene sile začele razvijati že v preteklem letu. Osrednji del strategije vključuje prevoz približno 800.000 vojakov Nata in njihove opreme prek nemškega ozemlja proti vzhodni fronti. Ker se predvideva, da se frontna linija ne bi raztezala neposredno prek Nemčije, bi država prevzela vlogo osrednjega logističnega vozlišča, kar zahteva usklajevanje med civilnimi oblastmi in vojsko za zagotavljanje nemotene mobilnosti sil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer naj bi razpravljali o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje naj bi se zgodilo v ZDA, pri tem pa je Rusija izrazila kritike na račun Zelenskega in njegovih zaveznikov iz EU, češ da želijo sabotirati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Ruski predstavniki trdijo, da je ukrajinska verzija mirovnega načrta bistveno drugačna od tiste, o kateri so se pogovarjali z ZDA. Govorijo tudi o tem, da naj bi Putin bil pripravljen na nekatere koncesije.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Več evropskih držav je pripravilo operativne načrte za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino v okviru t. i. koalicije pripravljenih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Evropski uniji, bi bila glavna naloga teh enot nadzor nad morebitnim premirjem in prekinitvijo ognja na terenu. Načrti vključujejo podrobne varnostne garancije in logistične okvirje za delovanje evropskih sil v kriznem območju. Francija in Velika Britanija naj bi bili med ključnimi pobudnicami te pobude, ki se osredotoča na stabilizacijo razmer po morebitni zaustavitvi sovražnosti. Čeprav so se države članice EU v preteklosti prednostno usmerjale v krepitev ukrajinske obrambne industrije, ti novi načrti nakazujejo premik k neposredni vojaški prisotnosti za zagotavljanje trajnega miru. Uradna odločitev o napotitvi še ni bila sprejeta, saj je usoda misije odvisna od doseženega dogovora o premirju med sprtima stranema.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Nemški obrambni minister Boris Pistorijus je izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin ne želi neposrednega spopada z Natom, temveč si prizadeva zmanjšati moč zavezništva od znotraj in spodkopati njegovo enotnost.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v četrtek sporočilo, da je uspešno namestilo dva nova sistema protizračne obrambe Patriot. Opremo je Kijev prejel od Nemčije v okviru predhodno napovedanega paketa vojaške pomoči, ki je bil zasnovan za okrepitev obrambnih zmogljivosti države pred zračnimi napadi. Namestitev teh sistemov predstavlja ključen korak pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnega prebivalstva, saj so sistemi Patriot med najnaprednejšimi na svetu za prestrezanje balističnih raket in sovražnih letal. Operativni zagon sistemov sledi večmesečnim pripravam in logističnim prizadevanjem, ki so bila napovedana že sredi leta 2025. S temi dodatnimi enotami Ukrajina znatno povečuje svojo odpornost proti intenzivnim ruskim napadom z droni in raketami, ki so v zadnjem obdobju povzročili precejšnjo škodo na energetskem omrežju in v pristaniških mestih, kot je Odesa. Pomoč Nemčije potrjuje nadaljnjo podporo zahodnih zaveznic ukrajinskim obrambnim prizadevanjem v času trajajočega konflikta.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo preiskavo proti 19 pripadnikom elitne padobranske enote v Zweibrücknu zaradi sumov desničarskega ekstremizma, neprimernega spolnega vedenja in zlorabe drog. Po uradnih navedbah so v elitnem delu Bundeswehra odkrili primere antisemitskih izpadov in uporabe prepovedanih nacističnih simbolov, vključno s tako imenovanimi nacističnimi zabavami, kjer je bil prisoten Hitlerjev pozdrav. Proti osumljenim vojakom so že sprožili postopke za odpustitev iz vojaške službe. Poleg ideoloških prestopkov ministrstvo obravnava tudi več deset primerov neprimernega spolnega vedenja do vojakinj. Škandal je močno pretresel vodstvo vojske, ki je v odziv na dogajanje že pripravilo poseben akcijski načrt za preprečevanje tovrstnih incidentov v prihodnje. Interna preiskava, ki traja že več mesecev, je razkrila, da je pri skrajno desničarskih in antisemitskih dejanjih sodelovalo okoli trideset vojakov, kar kaže na sistemske težave znotraj enote.

FBI je sporočil, da je preprečil teroristični napad, načrtovan za silvestrovo v Severni Karolini. Osumljenec, 18-letnik, je simpatiziral z Islamsko državo (IS) in načrtoval "operacijo mučeništva".