Indijski premier Narendra Modi je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu na rezidenco ruskega predsednika Putina in poudaril pomen diplomatske rešitve spora med Rusijo in Ukrajino. Putin je v novoletnem nagovoru dejal, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom. Ruski napadi z droni na Odeso so poškodovali stanovanjske zgradbe in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je jedrski raketni sistem Orešnik začel aktivno delovati v Belorusiji. Objavljeni so bili tudi posnetki sistema na beloruskih tleh, kar nakazuje na strateško spremembo, ki širi ruski vojaški vpliv.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi poudaril, da ni navdušen nad ravnanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je izpostavil veliko število žrtev, ki jih povzroča vojna v Ukrajini. Trump je poudaril, da so množični poboji s strani ruskih sil nesprejemljivi, hkrati pa je ponovil svojo zavezo k čimprejšnji zaustavitvi vojaškega konflikta na ukrajinskih tleh. Njegove besede nakazujejo na zaostritev retorike do Moskve, kljub predhodnim prizadevanjem za ohranitev diplomatskega dialoga. Izjave prihajajo v času povečanih mednarodnih pritiskov na Washington glede strategije reševanja ukrajinske krize. Trump je Putina neposredno povezal z odgovornostjo za žrtve, kar predstavlja premik v njegovem dosedanjem poročanju o ruskem voditelju. Namen teh izjav je verjetno utrditev podobe ameriškega predsednika kot odločnega posrednika, ki si prizadeva za mir, a hkrati ne spregleda humanitarnih katastrof, ki jih povzroča ruska vojaška agresija.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Upokojeni polkovnik in vojaški strokovnjak Anatolij Matvijčuk je v pogovoru za ruske medije izrazil pričakovanje, da se bodo vojaški spopadi v Ukrajini končali v letu 2026. Svoje napovedi o zaključku t. i. posebne vojaške operacije je utemeljil na trenutni dinamiki na bojišču in predvidenem razvoju dogodkov. Izjave Matvijčuka prihajajo v času, ko se v mednarodnem prostoru vrstijo različne špekulacije o trajanju konflikta, ki je močno zaznamoval globalno politično in gospodarsko stabilnost. Čeprav gre za mnenje posameznega analitika, njegove besede odražajo določen del ruskega strokovnega razmišljanja o dolžini trajanja vojne izčrpavanja, ki se odvija na ukrajinskem ozemlju. Avtor napovedi ni podal specifičnih pogojev, pod katerimi bi se konflikt zaključil, je pa leto 2026 izpostavil kot prelomno za konec sovražnosti.

Ruska vojska je v naselju Železnodorožno v regiji Zaporožje izvedla obsežen napad, v katerem je bil uničen del elitnega ukrajinskega voda enote Da Vincijevi volkovi. Kot je za tiskovno agencijo TASS sporočil Igor Kimakovski, svetovalec vodje Donecke ljudske republike, je bilo v silovitem udaru ubitih približno deset pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih operacij na tem delu fronte, kjer so ruske sile ciljale eno najbolje pripravljenih formacij ukrajinske vojske. Poleg operacij v Zaporožju so ruske sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov Geran-2 uničile tudi skladišča in vojašnice operaterjev udarnih dronov v regiji Černigov. Poročila prav tako navajajo uspešne akcije ruskih vojakov v bližini Krasnoarmejska, kjer je bila v enem od stanovanjskih objektov likvidirana skupina petih ukrajinskih borcev. Dogodki potrjujejo zaostritev spopadov na strateško pomembnih točkah, kjer ruska stran s kombinacijo zračnih napadov in pehotnega delovanja poskuša ohromiti elitne ukrajinske enote in njihovo infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

Ukrajinske oblasti so zaradi vztrajnega prodiranja ruskih sil izdale ukaz za prisilno evakuacijo tisočev otrok in njihovih staršev s frontnih območij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so uradniki odločitev sprejeli zaradi povečane ogroženosti civilnega prebivalstva ob stopnjevanju spopadov na jugovzhodu države. Evakuacija se osredotoča predvsem na ranljive skupine v naseljih, ki so pod neposrednim udarom ruskega topništva in letalstva. Razmere na terenu se hitro poslabšujejo, saj ruska vojska nadaljuje ofenzivne operacije, kar ukrajinsko stran sili v drastične ukrepe za zaščito civilistov. Ta premik prebivalstva sledi obdobju intenzivnih napadov na kritično infrastrukturo, ki so se stopnjevali že ob začetku leta. Operacija evakuacije poteka pod nadzorom ministrstva za obnovo in lokalnih vojaških uprav, ki si prizadevajo zagotoviti varno pot in nastanitev za umaknjene družine v notranjosti države.

V petek je ruska vojska izvedla silovit raketni napad na središče ukrajinskega mesta Harkov, v katerem je bila skoraj v celoti uničena petnadstropna stanovanjska stavba. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj 25 ljudi. Guverner harkovske regije Oleg Sinegubov je potrdil, da sta bili za napad uporabljeni dve balistični raketi, ki sta povzročili obsežno razdejanje na civilni infrastrukturi. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih ruskih zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Reševalne ekipe so na prizorišču iskale preživele v ruševinah, medtem ko se število ranjenih utegne še povečati. Harkov, ki leži blizu ruske meje, ostaja ena izmed najpogostejših tarč ruskih balističnih sistemov, kar povzroča visoko stopnjo ogroženosti za civilno prebivalstvo in kritično infrastrukturo.

Ukrajinske oblasti so poročale o silovitem ruskem raketnem napadu na stanovanjsko četrt v središču Harkova, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ranjenih najmanj 25 ljudi, vključno s šestmesečnim dojenčkom. Po navedbah guvernerja Olega Sinegubova sta stanovanjsko območje zadeli dve balistični raketi, kar je povzročilo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za zavržno dejanje in poudaril, da Rusija nadaljuje z ubijanjem civilistov kljub mednarodnim diplomatskim prizadevanjem za ustavitev sovražnosti. Rusko obrambno ministrstvo je navedbe o ruskem napadu na Harkov odločno zanikalo in jih označilo za neresnične. Moskva trdi, da so poškodbe v mestu verjetno posledica detonacije ukrajinskega streliva. Ruska stran ob tem trdi, da Kijev z informacijami o domnevnem napadu v Harkovu poskuša odvrniti pozornost mednarodne javnosti od dogodkov v kraju Horli v regiji Herson. Tam naj bi ukrajinske sile v noči na 1. januar izvedle napad na hotel, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Medsebojno obtoževanje sledi obdobju intenzivnega stopnjevanja napadov na energetsko in civilno infrastrukturo na obeh straneh fronte.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

Analitiki ameriške revije The National Interest so ocenili, da bi Ukrajina lahko izgubila nadzor nad strateško pomembnim pristaniškim mestom Odesa, v kolikor se oblasti v Kijevu ne bodo pripravljene vključiti v poštena mirovna pogajanja z Rusko federacijo. Avtorji prispevka poudarjajo, da so nedavni ruski napadi na vojaške in infrastrukturne cilje v mestu jasno sporočilo Moskve, da ne namerava popustiti pri izvajanju vojaškega pritiska. Izguba Odese bi za Ukrajino pomenila popolno izgubo dostopa do Črnega morja, kar bi državo naredilo v celoti odvisno od logistične in ekonomske pomoči Zahoda oziroma Evropske unije in Združenih držav Amerike. Medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec decembra nakazal pripravljenost na določeno obliko dialoga po predhodnih posvetovanjih z zahodnimi partnerji, nekateri ameriški vojaški opazovalci, kot je nekdanji obveščevalec Scott Ritter, menijo, da so možnosti za diplomatsko rešitev vse manjše. Ritter je ob tem izpostavil nedavne ukrajinske napade na rusko ozemlje kot dejavnik, ki dodatno zaostruje stališče Moskve glede statusa ukrajinskih oblasti kot sogovornika. Rusija naj bi po navedbah v članku Odeso obravnavala kot ključno strateško točko, katere zavzetje bi lahko korenito spremenilo potek konflikta v korist Kremlja.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki na civilne objekte v vasi Horli v zasedenem delu hersonske regije. Po navedbah Moskve so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Rusko diplomatsko predstavništvo pri Združenih narodih v Ženevi je ostro obsodilo molk zahodnih držav glede dogodka in ga označilo za sostorilstvo pri domnevnih vojnih zločinih. Istočasno so ruske sile nadaljevale z obsežnimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte po celotni državi. Napadi so se stopnjevali ravno v času, ko se v regiji spopadajo z močnim zimskim mrazom, kar povzroča dodatne težave pri oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odziv na nove napade napovedal srečanja z evropskimi zavezniki, na katerih bodo obravnavali nadaljnje korake za končanje konflikta, medtem ko Rusija grozi s posledicami, ki bi lahko ustavile tekoča mirovna prizadevanja.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za iskanje rešitev.

V ruskem-zasedenem delu ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega incidenta, ko so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih ruskega zunanjega ministrstva in lokalnih oblasti je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Rusija je dejanje označila za teroristični napad na civilno prebivalstvo, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja. Napad je povzročil prekinitev pogovorov o premirju, saj Moskva Kijevu očita namerno ciljanje civilnih ciljev. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita napade z droni globoko v sovražnikovo ozemlje, kar ustvarja dinamiko povračilnih ukrepov "oko za oko". Medtem ko ruski viri poudarjajo civilne žrtve, ameriški obveščevalni krogi, vključno s Cio, zanikajo ruske trditve o sočasnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco Vladimirja Putina, češ da Kijev cilja predvsem vojaško infrastrukturo. Tragični dogodek v Hersonu ostaja eden najbolj smrtonosnih napadov na civiliste v zadnjem obdobju vojne.

Ruske oborožene sile na več sektorjih ukrajinske fronte krepijo svoje položaje in izvajajo intenzivne operacije, kar po navedbah ukrajinskih častnikov nakazuje na priprave za obsežnejše januarske napade. V sektorju Pokrovsk ruska vojska uporablja taktiko posamične infiltracije pehote in kombinirane napade z oklepnimi vozili, vendar po trditvah ukrajinske nacionalne garde frontna črta za zdaj ostaja nespremenjena. Boji na tem območju potekajo v širokem pasu, globokem od 5 do 20 kilometrov, kjer ukrajinske sile z uporabo brezpilotnih letalnikov in artilerije poskušajo zaustaviti nenehne poskuse prodora. Na južnem in jugovzhodnem delu države, predvsem v bližini mest Stepnohirsk in Huliaipole, je ruska stran skoncentrirala močno skupino sil, vključno z elitnimi zračnodesantnimi enotami (VDV). Po besedah tiskovnega predstavnika ukrajinske prostovoljne vojske Serhija Bratčuka je cilj teh sil obkoliti obrambno vozlišče Orikhiv in vzpostaviti mostišče za nadaljnje prodiranje v notranjost države. Čeprav se je intenzivnost spopadov v regijah Harkov, Luhansk in Sumi v zadnjih dneh nekoliko zmanjšala, ukrajinski obveščevalci opozarjajo, da gre za taktično prerazporejanje sil pred novim valom ofenzivnih operacij v začetku leta 2024.

V ruskem zasedenem naselju Horli v regiji Herson je na novoletni večer prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti zahteval 27 življenj, medtem ko je bilo najmanj 50 ljudi ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali novo leto. Eden od dronov naj bi nosil vnetljivo zmes, ki je povzročila obsežen požar. Kijev se na obtožbe o napadu neposredno ni odzval, so pa iz ukrajinske vojske sporočili, da izvajajo napade izključno na vojaške cilje in dosledno spoštujejo mednarodno pravo. Obenem so ukrajinske oblasti poročale o novih ruskih zračnih napadih na svojo energetsko infrastrukturo, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v času, ko so diplomatski krogi poročali o določenem napredku v mirovnih pogajanjih. Istočasno je Kremelj ameriškim predstavnikom predal domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran je objavila posnetke, ki prikazujejo predajo navigacijske enote sestreljenega drona ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi. Moskva s to potezo krepi svojo informacijsko kampanjo in pošilja jasne signale ameriški administraciji glede ukrajinskih operacij na ruskem ozemlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno poudaril odločenost, da Ukrajina ne bo prepustila zadnjega nadzorovanega dela regije Doneck ruskim silam, kljub intenzivnim spopadom na tem območju. Strokovnjaki, vključno z obrambnim izvedencem Patrickom Bolderjem, opozarjajo, da bi lahko usoda celotne države zavisela prav od tega strateškega ozemlja, ki je po površini manjše od nizozemske province Utrecht. Čeprav se v mednarodni javnosti pojavljajo pozivi k mirovnim pogajanjem v zameno za ozemeljske koncesije, ukrajinski vrh vztraja pri obrambi teh ključnih položajev. Strateški pomen zadnjega koščka Donecka ostaja ena največjih ovir za morebiten mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo v letošnjem letu. Vojaški analitiki izpostavljajo, da bi izguba tega ozemlja Rusiji omogočila popoln nadzor nad Donbasom, kar bi znatno oslabilo pogajalsko izhodišče Ukrajine. Bolder ob tem kritizira mnenja, ki pozivajo k vdaji, saj po njegovem prepričanju takšni predlogi zanemarjajo dolgoročne varnostne in suverenostne posledice za Ukrajino in širšo Evropo.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Po navedbah Moskve so ukrajinski brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za teroristični napad in obtožilo Kijev namernega ciljanja civilnega prebivalstva. Kijev in Moskva sta si ob prehodu v leto 2026 izmenjala številne obtožbe o napadih na civilne cilje, kar je dodatno zaostrilo napetosti v času, ko naj bi potekala mirovna prizadevanja. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so se medtem odzvali na ruske trditve o domnevnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njihovi oceni takšni poskusi niso bili neposredno usmerjeni v atentat, temveč naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši okolici, kar Moskva izkorišča za stopnjevanje retorike. Dogajanje na terenu močno otežuje nadaljevanje pogajanj med sprtima stranema.

Ukrajinske oborožene sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva v letu 2025 izgubile več kot 513.000 vojakov, kar vključuje tako mrtve kot ranjene. Podatki, ki jih je objavila ruska tiskovna agencija RIA Novosti, kažejo, da so bile izgube najizrazitejše v mesecih januarju, marcu in oktobru. V januarju naj bi ukrajinska vojska izgubila 51.960 vojakov, v marcu 47.665, v oktobru pa 47.105. Ruski viri ob tem navajajo, da so skupne izgube ukrajinske strani v lanskem letu presegle 1,5 milijona oseb. Te navedbe temeljijo izključno na izračunih in informacijah Ministrstva za obrambo Ruske federacije in niso neodvisno potrjene s strani nevtralnih mednarodnih organizacij ali ukrajinskih uradnih virov. Poročilo o visokem številu žrtev sovpada z drugimi težavami, s katerimi se spopada ukrajinska vojska, vključno z naraščajočim številom dezerterstev, ki so bila zabeležena ob koncu leta.

Ruske sile so v petek, 2. januarja, izvedle silovit raketni napad na severovzhodno ukrajinsko mesto Harkov, pri čemer je bila neposredno zadeta večnadstropna stanovanjska stavba. Po zadnjih podatkih ukrajinskih uradnikov je bilo v napadu ranjenih najmanj 25 ljudi, stavba pa je bila močno poškodovana oziroma delno porušena. Reševalne ekipe so na terenu preiskovale ruševine, da bi našle morebitne preživele ali dodatne žrtve, medtem ko so lokalne oblasti potrdile obsežno materialno škodo na civilni infrastrukturi. Napad se je zgodil v času, ko se napetosti na fronti kljub občasnim poročilom o diplomatskih prizadevanjih v tujini stopnjujejo. Harkov, ki leži blizu ruske meje, ostaja ena izmed glavnih tarč ruskega obstreljevanja, današnji incident pa ponovno izpostavlja ranljivost civilnega prebivalstva v urbanih središčih. Ukrajinska stran je po dogodku ponovila pozive mednarodni skupnosti k okrepitvi zračne obrambe, da bi preprečili tovrstne uničujoče napade na stanovanjske soseske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek izpostavil, da integracija Ukrajine v Evropsko unijo ne predstavlja zgolj političnega cilja, temveč je osrednji element varnostnih jamstev, ki jih Kijev zahteva v okviru mednarodnih prizadevanj za končanje ruske agresije. Zelenski meni, da bi polnopravno članstvo v povezavi delovalo kot močan odvračilni dejavnik proti prihodnjim napadom in zagotovilo dolgoročno stabilnost države po koncu vojaških spopadov. Izjave so bile podane v luči intenzivnih diplomatskih dejavnosti, kjer Ukrajina poskuša utrditi svojo pot v evroatlantske integracije kot del morebitnega mirovnega načrta. Kijev vztraja, da nobena rešitev konflikta ne sme priti na račun suverenosti ali možnosti za vključitev v zahodne institucije. Predsednik je ob tem poudaril, da so varnostna jamstva, ki vključujejo institucionalno povezanost z Evropo, nujna za preprečitev ponovitve zgodovine in zaščito demokratičnih vrednot na celini.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v zgodnjih urah leta 2026 v napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva in lokalnega guvernerja Vladimirja Salda sta bila tarči napada kavarna in hotel, kjer so se ljudje zbrali ob novoletnem praznovanju. Med žrtvami je po poročanju ruskih oblasti tudi otrok, medtem ko je bilo med ranjenimi hospitaliziranih šest mladoletnikov. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje kijevskega režima proti civilnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v vasi Horli v delu regije, ki ga zasedajo ruske sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod rusko zasedbo, kjer se obe strani v obdobju praznikov medsebojno obtožujeta napadov na nesorazmerne civilne cilje. Ukrajinska stran uradnih navedb o odgovornosti za ta specifičen incident še ni podala, so pa ruske sile hkrati nadaljevale z operacijami proti ukrajinski energetski infrastrukturi.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo domnevni ukrajinski napad na kavarno in hotel v naselju Horli v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je v napadu z brezpilotnimi letalniki umrlo najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih. Napad naj bi se zgodil med novoletnim praznovanjem, ko so bili omenjeni objekti polni civilistov. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile napad načrtovale vnaprej in tarče izbrale namensko. Ruske oblasti so incident označile za teroristično dejanje in pozvale mednarodno skupnost k javni obsodbi dogodka. Tiskovna predstavnica ministrstva je poudarila, da ti dogodki utrjujejo odločnost Rusije pri doseganju vojaških ciljev v Ukrajini. Medtem neodvisni viri, vključno s tiskovnima agencijama Reuters in AP, navedb o številu žrtev in naravi napada še niso potrdili. Ukrajinska stran se na obtožbe o napadu v Horliju še ni uradno odzvala, so pa v istem obdobju potekala poročanja o medsebojnem obstreljevanju na različnih delih fronte.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih prizadevanj, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Jermak se je moral s položaja posloviti po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov glede domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti in krepitev obrambnih sil. Istočasno se je v regiji Herson razplamtel nov spor glede odgovornosti za civilne žrtve. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, kjer so prebivalci praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi dveh mladoletnikov. Še 31 oseb naj bi bilo ranjenih. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojnim namenom.

V silovitem ruskem raketnem napadu na Harkov na severovzhodu Ukrajine sta v petek izgubila življenje ženska in otrok, približno 28 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v času, ko ruske sile stopnjujejo ofenzivo na več delih fronte, kar je po zadnjih analizah tiskovne agencije AFP privedlo do največjih ozemeljskih pridobitev ruske vojske od začetka invazije leta 2022. Zaradi hitrega napredovanja agresorskih sil so ukrajinske oblasti odredile nujno in množično evakuacijo civilistov. Evakuacija vključuje tisoče otrok in njihovih staršev iz ogroženih naselij v Zaporiški in Dnepropetrovski regiji. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z vse večjim pritiskom in grožnjo kolapsa obrambnih linij. Harkov ostaja ena izmed glavnih tarč ruskih zračnih napadov, ki sistematično uničujejo civilno infrastrukturo in povzročajo žrtve med lokalnim prebivalstvom, medtem ko se mednarodna skupnost trudi najti diplomatsko pot za ustavitev sovražnosti.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

V novoletnem nagovoru Vladimir Putin ni poudarjal vojne v Ukrajini ali mirovnih pogajanj z ZDA, medtem ko je Volodimir Zelenski pozival k miru. Donald Trump nadaljuje z diplomatskim pritiskom za mir, a so ga nekateri mediji in nekdanji obveščevalci obtožili, da je naiven in da ga Putin manipulira.

Donald Trump je izjavil, da bo podprl nadaljnje izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega sporazuma o jedrskem programu in bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. Prav tako je napovedal, da bo, če Hamas ne bo razorožen, več držav poskrbelo za 'izbris' te organizacije. Zelenski je v intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni z Rusijo brez ključne podpore ZDA.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno s pastorjem Burnsom, so javno opozorili, da se Vladimir Putin odziva zgolj na uporabo sile. Burns je poudaril, da so ZDA pripravljene na celovit odgovor, če prihajajoča mirovna pogajanja ne bodo obrodila sadov. Čeprav so v teku priprave na tristranska srečanja med ZDA, Ukrajino in Rusijo, ameriška stran opozarja na agresivno držo Kremlja, ki ogroža diplomatski proces. Po navedbah Burnsa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na sodelovanje z ZDA pri iskanju rešitve, vendar ostaja vprašanje pripravljenosti Moskve na resnične kompromise. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ostal zadržan in se praktično ni dotaknil vojne v Ukrajini ali ameriških prizadevanj za mir. Medtem je indijski premier Narendra Modi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem napadu z droni na Putinovo rezidenco v regiji Novgor. Modi je poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti, in pozval k takojšnji ustavitvi konfliktov. Dogajanje se odvija v luči zaostrovanja ruskih stališč, saj Moskva domnevni ukrajinski napad izkorišča za revizijo svojih pogajalskih izhodišč in pogojevanje mirovnega sporazuma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen".

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede ukrajinskega napada in ga označila za 'terorizem', kar naj bi bilo enako 'odprti vpletenosti'.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Evropska unija je uradno zavrnila navedbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je ruske trditve označila za neutemeljene in jih opredelila kot namerno odvračanje pozornosti ter poskus spodkopavanja realnih prizadevanj za mir. Bruselj opozarja, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za blokado diplomatskih pogajanj, ki so se intenzivirala v zadnjih mesecih. Rusko ministrstvo za obrambo je v odziv objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz o napadu. Na posnetkih so prikazani ostanki brezpilotnega letalnika v gozdnatem območju, častnik protizračne obrambe, ki opisuje potek dogodkov, in domnevna priča, ki poroča o eksplozijah. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni opazovalci in ukrajinska stran opozarjajo, da lokacije in avtentičnosti posnetkov ni mogoče potrditi. Kijev je obtožbe kategorično zanikal in jih označil za propagandni konstrukt, namenjen opravičevanju nadaljnje ruske agresije in stopnjevanja sovražnosti na fronti. Incident se dogaja v času občutljivih diplomatskih procesov, ki potekajo pod vodstvom Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Rusija s stopnjevanjem retorike o neposrednih grožnjah predsedniku Putinu krepi notranjo politično kohezijo in hkrati izvaja pritisk na mednarodno skupnost, da bi si zagotovila ugodnejše izhodišče v morebitnih bodočih pogajanjih. Evropski zavezniki Ukrajine ostajajo skeptični do ruskih dokazov, saj Moskva v preteklosti že večkrat uporabila podobne taktike dezinformiranja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Harkov in Sumi, je potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Po njegovih besedah ruske sile vztrajno prodirajo globlje v sovražnikovo obrambo, cilj operacije pa naj bi bila zagotovitev varnosti prebivalcev ruskih obmejnih regij Belgorod in Kursk pred ukrajinskim obstreljevanjem. Kremelj to potezo utemeljuje kot nujen odgovor na domnevne ukrajinske napade z droni, vključno z domnevnim napadom na Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Kijev obtožbe o napadu na predsednikovo rezidenco ostro zanika in trdi, da Moskva tovrstne trditve uporablja kot izgovor za opravičevanje novih vdorov na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin v novoletnih nagovorih poudarja neomajno zaupanje v končno rusko zmago, analitiki opozarjajo, da zaostrovanje ruske retorike in vojaških aktivnosti neposredno vpliva na dinamiko mirovnih pogovorov z novo ameriško administracijo. Razširitev tamponskega območja pomeni nadaljnjo eskalacijo konflikta, ki vstopa v četrto leto, in kaže na odločenost Moskve, da s silo uveljavi svoje varnostne zahteve pred morebitnimi nadaljnjimi diplomatskimi pogajanji.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane, a večinoma zaskrbljene odzive mednarodne skupnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je Maduru očital pogubno politiko, vendar je hkrati opozoril pred destabilizacijo regije in si vzel čas za pravno presojo njegove odstavitve. Merz se je s tem izognil neposredni kritiki ameriškega vojaškega posredovanja, a poudaril pomen stabilnosti. Evropska unija in Združeni narodi so pozvali k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je izpostavila nujnost upoštevanja pravnih norm v kriznih razmerah. Medtem ko so zahodne države izražale zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, je Rusija ostro obsodila ameriško dejanje, ki ga je označila za oboroženo agresijo, in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnih sporov med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra sprevrgli v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.