Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v najnovejšem televizijskem nagovoru sporočil, da je njegova država pripravljena na dialog z Združenimi državami Amerike glede boja proti trgovini z drogami in o morebitnih investicijah v naftni sektor. Madurova ponudba prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, potem ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa potrdila prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Maduro je poudaril, da venezuelski obrambni sistem zagotavlja ozemeljsko celovitost države, hkrati pa je skušal pomiriti napetosti z izjavo, da se je s Trumpom v preteklosti osebno pogovarjal le enkrat. Ameriška vlada sicer Madura še vedno obravnava kot vodjo t. i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in mu očita vpletenost v narkoterorizem. Kljub ponujenemu sodelovanju so ZDA v preteklosti že večkrat zavrnile Madurovo legitimnost in okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju. Venezuelski voditelj v svojem zadnjem nastopu ni neposredno potrdil vseh poročil o ameriških zračnih napadih, o katerih so poročali tuji mediji, vendar je opozoril, da bo Venezuela branila svojo suverenost pred morebitno zunanjo agresijo, hkrati pa ostaja odprta za pragmatične gospodarske rešitve, predvsem na področju energetike.

Predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s precejšnjimi zunanjepolitičnimi in notranjepolitičnimi težavami, ki so resno omajale njegovo priljubljenost. Po poročilih iz Washingtona se njegova administracija bori z neizpolnjenimi obljubami o končanju vojn v Ukrajini in Gazi, hkrati pa naraščajo napetosti z Venezuelo in Iranom. Notranje trenja v Republikanski stranki so se zaostrila, zlasti zaradi vprašanja ustavne obtožbe državne tožilke Pam Bondi, ki jo zaradi ravnanja v primeru Epstein predlaga republikanec Thomas Massie. Javnomnenjske raziskave kažejo na dramatičen upad podpore, zlasti med generacijo Z in latinskoameriškimi volivci, kar zbuja strah pred zgodovinskim porazom republikancev na vmesnih volitvah leta 2026. Trumpovi poskusi gerrymanderinga in osebni napadi na kritike, kot je George Clooney, dodatno polarizirajo javnost. Medtem ko se podpredsednik JD Vance omenja kot morebitni naslednik, znotraj stranke ni enotne podpore njegovi kandidaturi. Naraščajoči življenjski stroški in energetska kriza so postali osrednja točka kritik, ki jih s pridom izkoriščajo demokrati, ki so že zabeležili pomembne zmage na lokalnih ravneh.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal agresivno vrnitev na potovanja in zborovanja v novem letu, s čimer želi okrepiti položaj Republikanske stranke pred kritičnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Njegova strategija se osredotoča na ključne tri zvezne države, medtem ko se administracija spopada z nizko javnomnenjsko podporo in naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče volitve morda najbolj kaotične v zgodovini ZDA zaradi gerrymanderinga oziroma prikrajanja volilnih okrajev, tehnoloških manipulacij in globokih notranjih razkolov znotraj stranke. Poleg političnih prizadevanj je Trump v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage. Čeprav so kritiki projekt označili za nepotreben, predsednik vztraja, da bo spomenik prinesel veličino prestolnici. Hkrati se republikanci pripravljajo na zapleten volilni proces, ki ga dodatno bremenijo nedavne odločitve vrhovnega sodišča glede volilnih zemljevidov, kar po mnenju demokratov neupravičeno marginalizira določene skupine volivcev.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in mu očital "veliko nesposobnost", predvsem v povezavi z visokimi stroški prenove stavb centralne banke, ki naj bi narasli na 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da bi sam podobne projekte, kot je denimo dvorana v Beli hiši, izvedel bistveno ceneje, ter kritiziral Bidnovo odločitev za Powellovo ponovno imenovanje. Hkrati se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Latinskoameriški poslovni voditelji so v uvodniku za Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in množični izgoni delovne sile škodujejo panogam, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo, kar odvrača hispanske volivce. Gospodarski kazalniki prav tako kažejo na upočasnitev; poročilo Bloomberga navaja, da je ameriški borzni trg v primerjavi s preostalim svetom v lanskem letu zaostal, medtem ko inflacijska pričakovanja za leto 2026 ostajajo visoka. Kritike na račun predsednika je javno izrazil tudi igralec George Clooney, ki se je po prevzemu francoskega državljanstva odzval na Trumpove očitke o njegovi politični presoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 zajel obsežen val arktičnega mraza, ki prinaša ekstremne zimske razmere v Veliko Britanijo, Grčijo in Združene države Amerike. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred vdorom skandinavskega hladnega zraka, ki bi lahko na novoletni dan temperature spustil do -12 stopinj Celzija. Britanske zdravstvene oblasti so že aktivirale stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnega mraza, medtem ko se na severu države in na Škotskem pripravljajo na obilne snežne padavine, ki jih prinaša območje nizkega zračnega tlaka iz Severnega morja. Podobne razmere vladajo v Grčiji, kjer se temperature ob vstopu v novo leto znižujejo za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je že zajelo višje ležeče predele, napovedi pa kažejo, da se bodo snežne padavine do novega leta razširile tudi na nižine, vključno z okolico Aten. Močni severni vetrovi v Egejskem morju dodatno stopnjujejo občutek mraza. Medtem se v Združenih državah Amerike, zlasti v zveznih državah Alabama in Nova Mehika, spopadajo z nizkimi temperaturami in meglo, čeprav nekateri deli države pričakujejo postopno otoplitev v prvih dneh januarja. Vremenski sistemi, ki so se razvili ob koncu leta, povzročajo precejšnje težave v prometu in oskrbi z energijo na širšem območju severne poloble.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Izvoz nafte iz Venezuele se je po navedbah virov tiskovne agencije Reuters v celoti ustavil. Do prekinitve je prišlo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske teritorialne vode ali jih zapuščajo. Ta ukrep je zadnji v vrsti zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se dodatno zaostrili po nedavni aretaciji predsednika Nicolása Madura. Izvozni tokovi so bili že pred popolno zaustavitvijo na kritično nizki ravni zaradi predhodnih gospodarskih sankcij in zasegov plovil. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa in zunanjega ministra Marca Rubia s temi ukrepi stopnjuje pritisk na venezuelski režim, kar je povzročilo popolno paralizo naftne industrije, ki predstavlja ključni steber venezuelskega gospodarstva. Zaradi blokade tankerji ne morejo več varno prevažati surovine do mednarodnih trgov, vključno z glavnimi uvozniki, kot je Kitajska.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

V ZDA se je število vlog za nadomestilo za brezposelnost prejšnji teden zmanjšalo pod 200.000, odpuščanja pa so zgodovinsko nizka. Kljub slabitvi trga dela ostaja število odpuščanj nizko. Hkrati si Bela hiša prizadeva pospešiti postopek pridobivanja dovoljenj za projekt plesne dvorane predsednika Donalda Trumpa, pri čemer zvezne agencije še vedno čakajo na podrobnosti o projektu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 spopada z obsežnimi težavami v delovanju uprave za socialno varnost (SSA), ki je po navedbah poročil v stanju razsutja. Zaradi množičnih odpuščanj v okviru vladne pobude DOGE je agencijo zapustilo približno 7000 uslužbencev oziroma 12 odstotkov delovne sile, kar je povzročilo rekordne zaostanke pri obravnavi 6 milijonov odprtih primerov pokojnin in invalidnin. Pomanjkanje izkušenega kadra in nagle politične spremembe so po mnenju analitikov resno ogrozile socialno varnost 74 milijonov Američanov. Hkrati se v letu 2026 pričakuje stopnjevanje pritiska na Federal Reserve in njenega predsednika Jeroma Powella, saj Trump nadaljuje s svojo javno kampanjo proti neodvisnosti centralne banke. Poleg ekonomskih trenj so se pojavili novi predlogi znotraj administracije, vključno z idejo Lare Trump o uvedbi obveznega enoletnega služenja vojaškega roka za vse državljane, kar naj bi po njenih besedah povečalo domoljubje. Kritiki medtem opozarjajo, da bodo trgovinske vojne s carinami in krčenje programov pomoči, kot je Supplemental Nutrition Assistance Program (SNAP), v prihodnjem letu najbolj prizadeli družine z nizkimi prihodki, medtem ko bodo davčne olajšave koristile predvsem najpremožnejšim.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 spopada z naraščajočo nestabilnostjo v ključnih državnih institucijah, medtem ko napovedi kažejo na nadaljevanje trgovinskih vojn in pritiske na socialno varnost. Uprava za socialno varnost (SSA), ki skrbi za 74 milijonov Američanov, se je po množičnih odpuščanjih v okviru pobude DOGE znašla v hudih težavah, saj je izgubila približno 12 odstotkov delovne sile. Zaradi pomanjkanja izkušenega kadra in rekordnih zaostankov, ki presegajo 18 milijonov nerešenih primerov in transakcij, je delovanje agencije resno ogroženo. Na gospodarskem področju se napetosti stopnjujejo, saj Trump krepi pritiske na neodvisnost Federal Reserve in njenega predsednika Jeromea Powella, kar vključuje javne spore glede financiranja prenove prostorov centralne banke. Analitiki hkrati svarijo pred optimizmom glede carin; kljub pričakovanjem nekaterih bank, da se bodo trgovinske omejitve sprostile, ekonomisti napovedujejo, da bo leto 2026 v znamenju nadaljnjih carinskih vojn. Poleg tega se pojavljajo predlogi o uvedbi obveznega enoletnega služenja vojaškega roka za vse državljane, kar je javno podprla Lara Trump, medtem ko kritiki opozarjajo, da Trumpova politika, ki se predstavlja kot družini prijazna, v praksi koristi predvsem premožnejšim gospodinjstvom in zapostavlja socialno ogrožene družine.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu leta 2025 sooča s številnimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki bodo po napovedih analitikov zaznamovali leto 2026. Uprava za socialno varnost (SSA) se je znašla v resnih težavah po obsežnih odpuščanjih, ki jih je izvedla skupina DOGE. Zaradi izgube približno 7.000 zaposlenih oziroma 12 odstotkov delovne sile se agencija spopada z zaostanki pri več kot 18 milijonih primerov in transakcij, kar neposredno vpliva na 74 milijonov upravičencev do pokojnin in invalidnin. Na gospodarskem področju ekonomisti napovedujejo, da se bo Trumpova trgovinska vojna leta 2026 še stopnjevala, kljub upanju nekaterih bank na znižanje carin. Hkrati se krepijo napetosti med Belo hišo in Federal Reserve (Fed), saj predsednik Trump stopnjuje osebne napade na predsednika centralne banke Jeroma Powella. Politično dogajanje dodatno razburjajo predlogi o uvedbi obveznega služenja vojaškega roka za vse državljane, kar je javno podprla Lara Trump, ter kritike na račun politik, ki naj bi pod krinko podpore družinam koristile le najpremožnejšim slojem prebivalstva. Analitiki pričakujejo, da bo leto 2026 zaradi vmesnih volitev v kongres politično izjemno nestabilno.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Številni republikanski člani kongresa so napovedali, da se ne bodo potegovali za ponovno izvolitev, kar kaže na zaskrbljenost glede uspeha stranke na vmesnih volitvah leta 2026. V Missouriju je skupina People Not Politicians zbrala več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega razdeljevanja volilnih okrajev, ki ga je sprejela zakonodaja Missourija septembra.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napade na predsednika zveznih rezerv (Fed) Jeroma Powella in mu zagrozil s tožbo zaradi domnevne »hude nekompetentnosti«. Osrednji očitek se tokrat ne nanaša neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove poslovnih prostorov zveznih rezerv, ki naj bi močno presegli prvotne finančne načrte. Trump je Powella označil za »bebc« in izrazil željo, da bi ga razrešil s položaja, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z nihanji na trgih in naraščajočim številom stečajev. Powell se je na obtožbe odzval s pojasnilom, da je bil projekt prenove odobren že leta 2017 in da so bili vsi postopki redno revidirani. Gre za nadaljevanje dolgotrajnega spora med Belo hišo in neodvisno centralno banko, pri čemer Trump poskuša izvajati pritisk na vodstvo Feda v času, ko trgi negativno reagirajo na gospodarske kazalnike. Kljub predsednikovim grožnjam pravni strokovnjaki opozarjajo na visoko stopnjo neodvisnosti centralne banke, kar predsedniku otežuje tako neposredno razrešitev kot tudi vložitev utemeljene tožbe zaradi upravnih odločitev institucije.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu ponovno zaostril retoriko proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je izjavil, da bi Powella najraje odpustil in ga pozval k odstopu, hkrati pa je zagrozil z vložitvijo tožbe zaradi domnevne "velike nesposobnosti", ki naj bi bila povezana s projektom prenove zgradbe centralne banke. Čeprav Trump še ni razkril imena svojega prednostnega kandidata za Powellovega naslednika, je napovedal, da bo odločitev sprejeta enkrat v januarju. Napetosti med Belo hišo in centralno banko sprožajo resne pomisleke glede neodvisnosti najpomembnejše finančne institucije v ZDA. Trump je poudaril, da ima že izbranega favorita, vendar z uradno objavo ne hititi, saj ima do konca Powellovega mandata maja 2026 še dovolj časa. Kritiki opozarjajo, da bi neposreden politični pritisk na Fed lahko destabiliziral finančne trge in spodkopal zaupanje v ameriško denarno politiko.

Zapisnik decembrskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je razkril globoka razhajanja med guvernerji glede prihodnje smeri denarne politike Združenih držav Amerike. Člani odbora so se spopadali z nasprotujočimi si kazalniki, saj se država sooča z vztrajno inflacijo na eni strani ter očitnim slabljenjem trga dela na drugi. Čeprav je centralna banka kljub delitvam sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, zapisnik potrjuje, da znotraj institucije ni enotnega mnenja o hitrosti in obsegu nadaljnjih ukrepov. Negotovost na ameriških finančnih trgih se je po objavi zapisnika stopnjevala, kar je indeks Wall Street potisnilo v rdeče številke že tretji trgovalni dan zapored. Vlagatelji so se odzvali na mešane signale, ki kažejo, da Fed nima jasne konsenzualne strategije za leto 2026. Razkol znotraj banke je neposredna posledica pritiska med potrebo po stabilizaciji cen in zaščito zaposlenosti, kar vpliva na globalne kapitalske tokove in vrednost dolarja. Ta nestanovitnost odraža dolgotrajnejše procese prilagajanja ameriškega gospodarstva na post-pandemične inflacijske šoke in geopolitične napetosti.

Donald Trump naj bi zasebno priznal, da tretji mandat ni mogoč, kar je povzročilo preusmeritev pozornosti na podpredsednika JD Vancea, ki pa se sooča s težavami pri pridobivanju podpore znotraj Republikanske stranke. Thomas Massie preverja možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi. Poleg tega se Trump sooča s kritikami glede svojih izjav o "vroči državi" in trdi, da so ankete o njegovi priljubljenosti prirejene. Pojavljajo se tudi vprašanja o Trumpovi zunanji politiki in o razlogih, zakaj javnosti nikoli ni razkril svojih davčnih napovedi, kar naj bi bilo povezano s posli z Jeffreyjem Epsteinom.

Republikanec Thomas Massie je preverjal možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi. Ugibanja o nasledniku Donalda Trumpa so se okrepila, pri čemer je JD Vance vodilni kandidat, vendar mu republikanci niso povsem naklonjeni. Trump je ponovil trditve o prirejenih anketah in komentiral, da je Združene države 'vroča država'. Razkrito je bilo, da sta imela Trump in Jeffrey Epstein sumljive poslovne dogovore, kar naj bi bil razlog, da predsednik nikoli ni javno razkril svojih davkov.

Donald Trump je ponovil trditev, da so ankete o njegovi priljubljenosti prirejene, hkrati pa vztrajal pri izjavi, da so ZDA "vroča" država. Pete Buttigieg meni, da se Trumpov vpliv na oblast zmanjšuje, kar poudarja težko prvo leto njegovega mandata. Leta 2026 se pričakujejo nadaljnje težave, povezane z Epsteinom in morebitno pomilostitvijo Maxwellove.

Analitiki so poročali, da Trump spreminja Belo hišo v Mar a Lago. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trump posegal v vmesne volitve. Poleg tega se je ponovno odprla debata o njegovi fizični in mentalni pripravljenosti zaradi njegove starosti. Generacija Z pa se odvrača od MAGA gibanja.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Združene države Amerike so s podjetjem Boeing sklenile pogodbo v vrednosti skoraj devet milijard ameriških dolarjev za dobavo novih večnamenskih bojnih letal F-15IA, ki so namenjena izraelskim letalskim silam. Ameriško obrambno ministrstvo je novico o naročilu desetine letal objavilo kmalu po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Pogodba vključuje načrtovanje, proizvodnjo, opremljanje in testiranje letal, kar bo znatno okrepilo izraelsko vojaško zmogljivost v regiji. Ob robu podpisa pogodbe je ameriški predsednik Donald Trump zavzel ostro stališče do Irana. Poudaril je, da bodo ZDA podprle nove izraelske napade na iranske cilje, če bo Teheran zavrnil nov dogovor o svojem jedrskem programu oziroma če bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. ZDA s tem potrjujejo svojo vlogo ključne zaveznice in glavne dobaviteljice orožja Izraelu, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu v času, ko se Izrael spopada z varnostnimi izzivi na več frontah.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.