Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile trditve, da so ameriška vojaška letala vstopila v Venezuelo z namenom prevzema nadzora nad zlatimi rezervami. Donald Trump je izrazil željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte, vendar ostaja nejasen glede institucionalne prihodnosti države. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, predstavlja le 1 % svetovne proizvodnje.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Donald Trump je razkril novoletno zaobljubo, medtem ko se njegova administracija sooča z naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Začel je s pripravami na vmesne volitve leta 2026, pri čemer se osredotoča na tri ključne države. Napovedal je začetek gradnje slavoloka v Washingtonu, D.C., v začetku leta 2026. Medtem je novi župan New Yorka Mamdani obljubil uveljavitev demokratične socialistične agende in je bil kritičen do Trumpa zaradi ekonomskih težav. Demokrati so izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpovega vmešavanja v vmesne volitve.

Predsednik Donald Trump je za eno leto, do leta 2027, preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice. Napovedal je tudi, da naj bi se v naslednjih dveh mesecih začela gradnja novega slavoloka v Washingtonu, ki bo v slogu pariškega.

Predsednik Donald Trump je konec leta 2025 zaznamoval z vrsto agresivnih izjav na družbenih omrežjih, medtem ko se Republikanska stranka sooča z resnim upadom podpore pred vmesnimi volitvami. Trump je v novoletnih objavah ostro napadel demokrate in nekatere republikance ter zahteval izpustitev Tine Peters, nekdanje uradnice iz Colorada, ki prestaja zaporno kazen zaradi volilnih nepravilnosti. Hkrati so se pojavile nove nepravilnosti v njegovi administraciji, saj poročila razkrivajo, da je bil njegov »mejni car« Tom Homan imenovan brez ustreznega varnostnega preverjanja, kljub takratni preiskavi FBI zaradi domnevnega podkupovanja. Na političnem področju so republikanci v zvezni državi Iowa utrpeli zgodovinski poraz na volitvah za državni senat, kjer je demokratska kandidatka zmagala z izjemno 43-odstotno razliko. Analitiki ocenjujejo, da so ti rezultati jasen znak utrujenosti volivcev in nezadovoljstva s Trumpovo politiko. Dodatno težavo za predsednika predstavljajo vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju po pojavu novih modric na rokah ter finančne izgube njegovega podjetja Trump Media, ki je po uvedbi novih investicijskih produktov izgubilo približno 67 milijonov dolarjev vrednosti. Napetosti v stranki stopnjuje tudi Marjorie Taylor Greene, ki je razkrila Trumpovo negodovanje nad njeno grožnjo z objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar je vodilo do prekinitve njunih stikov.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Venezuelska državna naftna podjetja so poročala, da proizvodnja in predelava nafte po ameriškem vojaškem napadu, katerega namen je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, potekata nemoteno. Viri znotraj državnega energetskega podjetja PDVSA so potrdili, da ključna infrastruktura v napadu ni bila poškodovana in da rafinerije obratujejo s polno zmogljivostjo. Operacija Združenih držav Amerike predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim. Kljub vojaškemu posredovanju, ki je bilo usmerjeno neposredno proti vrhu države, strateški energetski sektor, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva, ostaja stabilen. Dogodek sledi obdobju intenzivnih diplomatskih sporov in gospodarskih sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti podjetjem, vpletenim v prevoz venezuelske nafte.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je ob začetku leta 2026 naletela na številne institucionalne in ekonomske izzive, ki ogrožajo stabilnost ameriškega socialnega sistema in finančnih trgov. Uprava za socialno varnost (SSA), ki skrbi za pokojnine in nadomestila za 74 milijonov Američanov, se je znašla v hudi krizi, saj je po obsežnih odpuščanjih v okviru vladne reorganizacije pod vodstvom oddelka DOGE izgubila približno 7000 zaposlenih oziroma 12 odstotkov delovne sile. Posledično so se zaostanki pri obravnavi primerov povzpeli na 6 milijonov, kar povzroča resne težave pri izplačevanju socialnih pravic. Hkrati se stopnjujejo pritiski na zunanjetrgovinskem in monetarnem področju. Ekonomisti napovedujejo, da bo leto 2026 zaznamovala nadaljnja trgovinska vojna s carinami, kar zavrača optimizem bančnih krogov o umiritvi razmer. Trumpov spor s predsednikom Federal Reserve Jeromom Powellom se prav tako poglablja, saj predsednik javno kritizira neodvisnost centralne banke in stroške obnove njenih poslopij. Na področju obrambne politike pa je Lara Trump podprla uvedbo obveznega enoletnega služenja vojaškega roka, kar utemeljuje s potrebo po večjem spoštovanju vojske, kljub zgodovinskim kritikam na račun predsednikovega izogibanja naboru med vietnamsko vojno. Kritiki opozarjajo, da bodo te politike najbolj prizadele družine z nižjimi prihodki, medtem ko administracija vztraja pri svoji agendi pod geslom 'za družino'.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju stopnjevala pritiske na ključne neodvisne institucije, vključno z zvezno centralno banko (Federal Reserve), znanstvenimi organizacijami in agencijo za priseljevanje (ICE). Predsednik Trump je javno in vztrajno kritiziral guvernerja centralne banke Jeroma Powella, pri čemer so se pojavila nesoglasja glede stroškov prenove stavbe centralne banke in same neodvisnosti monetarne politike. Kljub dolgoletni tradiciji, po kateri so se predsedniki vzdržali vmešavanja v delo banke Fed, Trumpova administracija v letu 2026 napoveduje še intenzivnejše ukrepe, ki bi lahko spodkopali njeno avtonomijo. Istočasno se ameriški izobraževalni in znanstveni sektor spopadata z načrtovanimi znižanji povračil stroškov za raziskave. Čeprav so znanstveniki opozarjali na morebitno uničenje univerzitetne infrastrukture, so pravni izzivi za zdaj zamrznili izvajanje teh politik. Na področju priseljevanja pa se agencija ICE sooča z logističnim izzivom; kljub ogromnemu povečanju sredstev za zaposlovanje v okviru zakona "One Big Beautiful Bill Act", strokovnjaki opozarjajo, da bo financiranje za tisoče novih uslužbencev pošlo do oktobra 2029. Agencija je sprožila agresivno kampanjo zaposlovanja, usmerjeno v podpornike pravice do nošenja orožja in vojaške navdušence, kar v javnosti sproža dodatne polemike o politizaciji represivnih organov.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelskega naftnega sektorja, v katerega nameravajo ameriška podjetja vložiti več milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi nedavnim ameriškim zračnim napadom na strateške cilje v državi, s katerimi so Združene države Amerike prevzele nadzor nad dostopom do največjih svetovnih zalog surove nafte. Trump je poudaril, da bodo ameriške energetske družbe ključne pri obnovi uničene infrastrukture in zagotavljanju nemotenega pretoka nafte. Med podjetji, ki bodo imela največje koristi od nove situacije, se omenja zlasti energetski gigant Chevron s sedežem v Houstonu, ki je že sedaj prisoten na venezuelskem trgu. Cilj operacije je po navedbah Washingtona stabilizacija oskrbe z naftno in modernizacija zastarelih proizvodnih obratov, ki so bili v času režima Nicolása Madura zanemarjeni. Kritiki opozarjajo, da gre za neposreden poskus prevzema naravnih bogastev suverene države pod krinko humanitarne ali varnostne intervencije.

Ameriški lastniki bencinskih servisov Lukoil se zaradi sankcij, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa proti ruski naftni družbi Lukoil PJSC, soočajo z resnimi finančnimi težavami in grozi jim bankrot. Sankcije so del širših prizadevanj za preprečitev financiranja vojne v Ukrajini.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Predsednik Donald Trump je v letu 2025 izrekel številne grožnje s tarifami in obljube o trgovini. Mnoge od teh so se uresničile v obliki novih uvoznih dajatev, ki so spremenile desetletja ameriške gospodarske politike, nekatere pa se niso uresničile.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je vstopila v svoje drugo leto mandata, ki ga zaznamujejo prizadevanja za uresničitev preostalih ciljev Projekta 2025. Po poročanju medijev naj bi v letu 2026 prišlo do korenitih sprememb v zvezni vladi, vključno z omejevanjem dostopa do splava, spremembami v izobraževalnem sistemu in reorganizacijo obveščevalnih služb. Med najbolj spornimi predlogi sta ukinitev urada za obveščevalne podatke in analize ter uvedba obveznega vojaškega testiranja za dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Hkrati se stopnjuje konflikt med Belo hišo in neodvisno centralno banko Federal Reserve. Predsednik Trump je ponovno javno napadel predsednika banke Jeroma Powella, tokrat zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, kar analitiki vidijo kot nadaljevanje vojne proti neodvisnosti monetarne politike. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo, kar po navedbah Bloomberga izničuje ameriško gospodarsko prednost pred preostalim svetom. Trump se je poleg tega odločil za uporabo pravice do veta pri zakonu o plemenskih zemljiščih na Floridi, kar naj bi bil povračilni ukrep proti plemenu Miccosukee zaradi njihovega nasprotovanja gradnji centra za pridržanje migrantov.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so 3. januarja zajeli Nicolása Madura, javno razkril načrte za neposreden ameriški nadzor nad državno naftno industrijo. Trump je poudaril, da bodo ameriška podjetja prevzela obnovo kritične infrastrukture in začela ustvarjati dobiček, ob tem pa je prejšnje venezuelske vlade obtožil kraje nafte, ki naj bi po njegovih besedah pripadala ZDA. Administracija v Washingtonu pričakuje vzpostavitev nove vlade v Caracasu, ki bo sledila navodilom Bele hiše in omogočila popoln dostop do največjih svetovnih zalog surove nafte. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave potrjujejo, da so bili ekonomski interesi, povezani z energetskimi viri, ključni motiv za vojaško posredovanje. Medtem ko so uradni razlogi vključevali boj za demokracijo in politično stabilnost, so trenutne dejavnosti ameriških sil in napovedi o neposredni vključenosti v naftni sektor sprožile razprave o kršitvah suverenosti in geopolitičnih interesih ZDA v regiji.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih napadov na cilje v prestolnici Caracas in treh venezuelskih zveznih državah, vendar ključna naftna infrastruktura po prvih poročilih ni bila poškodovana. Po navedbah agencij Bloomberg in Reuters, ki se sklicujeta na neimenovane vire, glavni objekti državnega podjetja Petroleos de Venezuela, S.A. (PDVSA) še naprej delujejo brez prekinitev. Vodstvo podjetja je zaposlene obvestilo, da se črpanje in predelava surove nafte nadaljujeta v običajnem obsegu, kar zmanjšuje neposredne skrbi glede večjih motenj na svetovnih energetskih trgih. Kljub temu da naftni objekti niso bili neposredne tarče, so viri potrdili, da je bilo v napadih močno poškodovano pristanišče La Guaira na karibski obali. Napadi so povzročili napetosti na naftnem trgu, saj so nekateri analitiki napovedovali dvig cen nafte nad 80 dolarjev za sod v primeru stopnjevanja vojaškega posredovanja ZDA. Trenutne razmere kažejo, da so se ZDA osredotočile na vojaške in logistične cilje, ne pa na vire preživetja venezuelskega gospodarstva, kar odraža širši geopolitični konflikt med državama, ki se je stopnjeval po lanskem zasegu tankerja z iransko nafto.

Iranski predsednik je obtožil ZDA in Izrael vmešavanja v nemire v Iranu, pri čemer je poudaril, da imajo Iranci pravico do protestov, ne pa tudi teroristi, ki so prišli iz tujine. Iranski parlamentarni govornik je opozoril ZDA in Izrael pred morebitnim napadom na Iran, saj naj bi v tem primeru sledila odmazda. Po poročilih naj bi bilo v dveh tednih protestov ubitih že 192 ljudi.