Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem 2026 ustavilo obdelavo priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Med prizadetimi državami so med drugim Pakistan, Rusija, Iran, Brazilija, Somalija in Afganistan. Ukrep temelji na prepričanju administracije, da priseljenci iz teh držav prekomerno uporabljajo ameriški socialni sistem, kar naj bi predstavljalo nedopustno breme za ameriške davkoplačevalce. Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Marco Rubio, je sporočilo, da bo zamrznitev ostala v veljavi, dokler ne bodo vzpostavljeni mehanizmi, ki bodo zagotovili, da novi priseljenci ne bodo postali breme javnih financ. Odločitev se nanaša na vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi in zaposlovalnimi vizumi ter loterijo zelene karte. Ukrep ne velja za obstoječe imetnike vizumov ali za prosilce za nepriseljenske vizume, kot sta turistični in poslovni vizum. Uradniki so poudarili, da gre za izvajanje politike "Amerika na prvem mestu" in strožje uveljavljanje določb o t.i. javnem bremenu (public charge). Kritiki opozarjajo na morebitne širše diplomatske in gospodarske posledice, medtem ko vlada vztraja, da želi zaščititi ameriško bogastvo pred zlorabami. Seznam držav vključuje raznolike regije od Pacifika do Afrike in Azije, pri čemer je na primer Fidži edina prizadeta država v pacifiški regiji.

Več kot polovica odraslih prebivalcev Združenih držav Amerike meni, da je predsednik Donald Trump pri uporabi ameriške vojske za posredovanje v drugih državah prekoračil sprejemljive meje. Glede na izsledke javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedel center AP-NORC, kar 56 odstotkov vprašanih ocenjuje, da so Trumpovi vojaški ukrepi v tujini pretirani. Anketa je bila objavljena v času poostrenih napetosti po januarski operaciji v Venezueli, kjer so ameriške sile ujele predsednika Nicolása Madura. Rezultati raziskave kažejo na precejšen razkorak med agresivno zunanjo politiko trenutne administracije in pričakovanji javnosti. Medtem ko se predsednik sooča z bližajočimi se vmesnimi volitvami, kritike glede njegovega »zunanjepolitičnega nastopaštva« prihajajo tudi iz vrst tistih, ki sicer podpirajo njegovo gospodarsko politiko. Le 35 odstotkov anketirancev je menilo, da so njegova posredovanja ustrezna, kar poudarja vse večjo politično tveganost vojaških operacij, kot je bila tista v Venezueli. Kritika javnosti se ne omejuje zgolj na Latinsko Ameriko, temveč odraža širše nezadovoljstvo z uporabo vojaške sile kot orodja diplomacije. Analitiki opozarjajo, da bi takšni trendi javnega mnenja lahko vplivali na prihodnje odločitve Bele hiše glede strateških prioritet, vključno z napovedanimi namerami glede Grenlandije in obnovo venezuelske naftne industrije pod ameriškim nadzorom. Trumpova administracija bo morala v prihodnje tehtati med svojo doktrino nacionalne varnosti in upadajočo podporo domačih volivcev.

Zvezni sodnik je v sredo v Washingtonu obravnaval zahtevo norveškega podjetja Equinor za preklic odredbe administracije predsednika Donalda Trumpa, ki je ustavila gradnjo velikega polja vetrnih elektrarn na morju pred obalo New Yorka. Projekt Empire Wind, ki je že 60-odstotno dokončan, bi po navedbah razvijalca lahko propadel, če sodišče ne bo odpravilo zamrznitve del v zveznih vodah. Gre za del širše politike nove ameriške administracije, ki je ustavila številne projekte na področju obnovljivih virov energije. Poleg podjetja Equinor se je v pravni spor vključila tudi generalna tožilka države New York Letitia James, ki toži Trumpovo administracijo zaradi zaustavitve dveh projektov vetrnih elektrarn. Jamesova trdi, da si prebivalci New Yorka zaslužijo čisto in zanesljivo energijo ter nova delovna mesta, obenem pa poudarja, da mora vlada ravnati v skladu z zakonodajo. Tožba izpostavlja napetosti med zvezno oblastjo in zveznimi državami glede energetske politike. Sodni postopek vodi sodnik, ki ga je v svojem prvem mandatu imenoval prav Donald Trump, kar v javnosti vzbuja dodatno pozornost glede neodvisnosti odločanja. Razvijalci projekta poudarjajo, da bi bila dokončna ustavitev del gospodarsko škodljiva in bi ogrozila cilje države New York glede prehoda na zeleno energijo. Odločitev sodišča bo ključna za prihodnost celotne industrije vetrnih elektrarn na morju v Združenih državah Amerike.

Združene države Amerike so v letu 2025 zabeležile negativno neto migracijo, kar se je zgodilo prvič v zadnjih petdesetih letih. Po podatkih študije inštituta Brookings se je število prebivalcev zaradi selitev zmanjšalo za približno 295.000 oseb, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Čeprav so se okrepila prizadevanja za deportacije, strokovnjaki ugotavljajo, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov v državo. Administracija je v preteklem letu preklicala več kot 100.000 vizumov, s čimer je ciljala predvsem na študente, tuje delavce in rezidente. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je potrdilo, da gre za rekordno število razveljavitev, odkar se je Trump vrnil v Belo hišo. Ukrepi vključujejo poostrene pogoje za odobritev vizumov in podaljšanje postopkov obdelave vlog, kar močno vpliva na strokovnjake in študente iz držav, kot je Indija, ki sicer predstavljajo ključen del ameriškega tehnološkega sektorja. Ekonomisti opozarjajo, da bo takšen trend negativno vplival na ameriško gospodarstvo, zlasti na področjih tehnologije, zdravstva in visokega šolstva. Zaradi velike negotovosti glede prihodnje politike in nadaljevanja strogih ukrepov se predvideva, da se bo upad neto migracij nadaljeval tudi v letu 2026. Manjše število kvalificirane delovne sile bi lahko dolgoročno upočasnilo gospodarsko rast in zmanjšalo konkurenčnost ameriških podjetij na svetovnem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v okviru obiska v Detroitu napovedal skorajšnjo objavo novega načrta za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev, s čimer se odziva na vztrajno nezadovoljstvo volivcev nad visokimi življenjskimi stroški. Obisk v Michiganu predstavlja del širše gospodarske turneje, na kateri predsednik izpostavlja cenovno dostopnost kot ključno prioriteto svoje administracije, kljub temu da so se cene goriva v zadnjem obdobju nekoliko znižale. Istočasno se je administracija znašla pod pritiskom v zvezni državi Minnesota, kjer so izkušeni zvezni tožilci podali odstopne izjave. Razlog za njihov odstop naj bi bili pritiski vodstva ministrstva za pravosodje glede preiskave vdove ženske, ki jo je ubil agent urada za priseljevanje in carine (ICE). Dogodek je sprožil nove očitke o političnem vmešavanju v delo neodvisnih pravosodnih organov, kar dodatno zaostruje odnose med zveznimi in lokalnimi oblastmi. Na političnem prizorišču so rezultati nadomestnih volitev prinesli mešane uspehe za obe vodilni stranki, saj sta si republikanska in demokratska stran razdelili zmagi. Pomembno pravno zmago pa so zabeležili demokrati v Kaliforniji, kjer je sodišče dovolilo izvedbo novega načrta za prerazporeditev volilnih okrajev. Ta poteza bi lahko demokratom prinesla pet dodatnih sedežev v predstavniškem domu in služila kot protiutež podobnim republikanskim prizadevanjem v drugih zveznih državah.

Ameriška služba za priseljevanje in carino (ICE) je v ponedeljek v okrožju Nassau pridržala uslužbenca mestnega sveta New Yorka Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, kar je sprožilo oster spor med mestnimi oblastmi in zvezno vlado. Bohorquez, ki je v mestnem svetu deloval kot podatkovni analitik, je bil pridržan med rutinskim sestankom glede njegovega imigracijskega statusa. Župan New Yorka Zohran Mamdani je dejanje označil za nedopusten poseg v demokracijo in mestne vrednote ter pozval k takojšnji izpustitvi uslužbenca. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je aretacijo utemeljilo s trditvijo, da je Bohorquez venezuelski državljan, ki v Združenih državah Amerike biva nezakonito od leta 2017, ko mu je potekel turistični vizum. Po navedbah zveznih oblasti ima pridržani tudi kazensko zgodovino, ki vključuje aretacijo zaradi napada, česar pa predstavniki mesta niso potrdili. Predsednica mestnega sveta Julie Menin je poudarila, da je imel uslužbenec vsa potrebna delovna dovoljenja in da ni storil ničesar napačnega. Dogodek je sprožil proteste pred pridržalnim centrom na Manhattnu, kjer podporniki in mestni uradniki opozarjajo na zaostrovanje imigracijske politike pod administracijo predsednika Trumpa. Incident odraža globoke napetosti med New Yorkom, ki ohranja status mesta zatočišča, in zveznimi organi, ki krepijo prizadevanja za deportacijo oseb brez urejenega statusa, tudi tistih, ki so zaposlene v javni upravi.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v novem sodnem dokumentu ostro napadlo zveznega sodnika Davida J. Novaka, potem ko je ta podvomil o avtoriteti Lindsey Halligan, ki jo je predsednik Donald Trump imenoval za začasno zvezno tožilko. Pravosodna ministrica Pam Bondi in njen namestnik Todd Blanche sta sodnikovo zahtevo po pojasnilu označila za "inkvizicijo" in "hudo zlorabo oblasti". Spor se je zaostril, ker Halligan še naprej uporablja naziv zvezne tožilke, čeprav je drugo sodišče pred tem razsodilo, da je bilo njeno imenovanje nezakonito. Ministrstvo v 11-stranskem odgovoru trdi, da prejšnja odločitev sodnice Cameron McGowan Currie, ki je izločila Halliganovo in razveljavila njene obtožnice proti Jamesu Comeyju in Letitii James, ni zavezujoča. Pri tem so se sklicevali na primer posebnega tožilca Jacka Smitha in odločitve sodnice Aileen Cannon, s čimer so poskušali utemeljiti legitimnost njenega položaja kljub pomanjkanju potrditve v senatu. Dokumentacija razkriva globok razkol med izvršilno vejo oblasti pod Trumpovo administracijo in zveznim sodstvom v Virginiji. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med ministrstvom za pravosodje in sodniki, ki preverjajo zakonitost imenovanj zvestih zaveznikov Donalda Trumpa na ključne položaje. Ker so bile obtožnice Halliganove proti vidnim kritikom predsednika že enkrat zavržene zaradi njene sporne funkcije, odločitev sodnika Novaka v tem primeru nosi velik pomen za nadaljnje delovanje tožilstva v vzhodnem okrožju Virginije.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan mesta New York Zohran Mamdani sta kljub preteklim političnim sporom in ostrim medsebojnim kritikam vzpostavila presenetljivo tesen in neformalen odnos. Poročila navajajo, da si voditelja od srečanja v Beli hiši lanskega novembra redno izmenjujeta zasebna sporočila SMS, kar se dogaja vsaj dvakrat tedensko. Ta razvoj dogodkov predstavlja velik zasuk v njunem odnosu, saj sta v preteklosti veljala za ostra politična nasprotnika z nasprotnih polov ameriškega političnega prostora. Vsebina njunih sporočil naj bi bila po navedbah virov, ki so blizu obema stranema, prijateljska in vljudna, kar je nenavadno glede na dejstvo, da Mamdani pripada skrajno levemu krilu demokratske stranke, Trump pa republikanskemu taboru. Kljub temu nekateri viri, predvsem iz turških medijev, opozarjajo, da so odnosi še vedno napeti zaradi vprašanj zunanje politike, zlasti glede Venezuele, kjer naj bi Mamdani v preteklosti izrazil kritike na račun Trumpovih ukrepov. Nova dinamika med predsednikom države in županom največjega ameriškega mesta bi lahko pomembno vplivala na sodelovanje med zvezno vlado in mestno upravo New Yorka. Analitiki poudarjajo, da bi lahko ta neposredni kanal komunikacije pomagal pri reševanju lokalnih vprašanj, čeprav ostaja vprašanje, kako bo to vplivalo na njuno politično verodostojnost pri volilcih, ki pričakujejo strogo nasprotovanje ideološkim nasprotnikom.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal uvedbo pohitrenih sodnih postopkov in izvajanje usmrtitev za osebe, pridržane med obsežnimi protivladnimi protesti, ki so zajeli državo. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij in mednarodnih medijev v brutalnem zatiranju demonstracij po nekaterih navedbah ubile že več kot 2500 ljudi. Kljub opozorilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti vojaškega posredovanja v primeru nadaljnjega pobijanja miroljubnih protestnikov, teheranski režim stopnjuje represijo. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025, so se iz prvotnega nezadovoljstva nad gospodarsko krizo razširili v vsesplošen upor proti teokratski oblasti. Varnostne sile proti demonstrantom uporabljajo pravo strelivo, kar potrjujejo poročila agencije HRANA in drugih opazovalnih skupin. Mednarodna skupnost, vključno z organizacijami, kot je ADL, ostro obsoja nasilje in zahteva spoštovanje temeljnih človekovih pravic iranskega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo kritične, saj režim z množičnimi samovoljnimi aretacijami in grožnjami s smrtno kaznijo poskuša zadušiti odpor. Iranske oblasti so v preteklosti že uporabljale podobne metode za utišanje opozicije, vendar trenutni obseg nasilja in število žrtev presegata prejšnje valove nemirov. Napovedana hitra sojenja nakazujejo na namero države, da brez spoštovanja pravnih standardov obračuna z nasprotniki sistema.

Ameriški imigracijski organi (ICE) so na Long Islandu med rednim sestankom glede ureditve statusa pridržali Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka. Pridržanje je sprožilo oster odziv lokalnih oblasti in proteste pred pridržalnim centrom na Manhattnu, saj mestni uradniki dogodek označujejo za nedopusten poseg zvezne oblasti v lokalno samoupravo. Župan Zohran Mamdani je dejanje označil za napad na demokracijo in mestne vrednote ter zahteval takojšnjo izpustitev uslužbenca. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je aretacijo opravičilo z navedbami, da Rubio Bohorquez v državi biva nezakonito že od leta 2017, ko mu je potekel turistični vizum. Po besedah pomočnice sekretarja DHS Tricie McLaughlin gre za venezuelskega državljana z domnevno kriminalno preteklostjo, ki vključuje aretacijo zaradi napada, čeprav podrobnosti o tem incidentu niso bile razkrite. Zagovorniki pridržanega medtem trdijo, da gre za prosilca za azil in da so obtožbe o kriminalni dejavnosti del širšega političnega pritiska zvezne vlade. Dogodek predstavlja zaostritev sporov med administracijo predsednika Trumpa in mestom New York, ki vztraja pri svojem statusu mesta zatočišča (sanctuary city). Trenja so se stopnjevala že od julija 2025, ko je zvezna vlada vložila več tožb proti mestu zaradi zakonov, ki ščitijo priseljence brez dokumentov pred deportacijo. Trenutna aretacija uslužbenca javne uprave kaže na novo stopnjo agresivnosti zveznih organov pri izvajanju imigracijske politike v jurisdikcijah, ki nasprotujejo navodilom Washingtona.

Iranske oblasti so po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij za sredo napovedale usmrtitev 26-letnega Erfana Soltanija, ki je bil aretiran med nedavnimi protivladnimi protesti v mestu Karadž. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil pridržan prejšnji četrtek, obsodba na smrtno kazen pa je bila izrečena v izjemno hitrem postopku, kar je sprožilo val kritik glede pravičnosti sojenja. Družina obsojenega je v negotovosti čakala na novice o njegovi usodi, saj uradne potrditve o izvršitvi kazni po preteku roka še ni bilo. Napetosti so se dodatno zaostrile po posredovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je iranski režim pozval, naj ustavi usmrtitve. Kljub njegovim grožnjam so oblasti v Teheranu napovedale pospešitev postopkov proti več kot 18.000 pridržanim demonstrantom. Nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem na Norveškem opozarja, da bi Soltani lahko postal prvi usmrčeni protestnik v tem valu nemirov, kar bi pomenilo nevaren precedens za tisoče drugih ujetnikov. Dogajanje v Iranu odraža globoko politično krizo, ki se je iz gospodarskega nezadovoljstva prelevila v neposreden upor proti teokratski ureditvi. Medtem ko družine protestnikov pozivajo k mednarodni pomoči, iranski režim s silo in hitrimi sodnimi procesi poskuša zatreti vsakršen upor. Mednarodna skupnost pozorno spremlja situacijo, saj bi množične usmrtitve lahko povzročile še večjo destabilizacijo regije in zaostrovanje odnosov med Zahodom in Iranom.

V središču Detroita se je v torek zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Demonstracije so potekale pred igralnico MotorCity Casino, kjer je predsednik nagovoril člane detroitskega gospodarskega kluba. Protestniki so med pohodom po mestnih ulicah zahtevali ustavno obtožbo predsednika ter ukinitev oziroma umik zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) iz zvezne države Michigan. Med dogodkom je prišlo do napetosti, ko so se protestniki srečali s podporniki predsednika Trumpa in močnimi policijskimi silami. Detroitska policija je zaradi neupoštevanja ukazov pridržala dve osebi, ki sta bili po izdaji plačilnih nalogov kasneje izpuščeni. Županova pisarna je na prizorišče napotila dodatne enote, da bi preprečile morebitne fizične obračune med nasprotnimi tabori. Udeleženci protestov so v svojih nagovorih opozarjali na nevarnost oligarhije in izražali zaskrbljenost nad trenutno gospodarsko ter migracijsko politiko administracije. Predsednik Trump je obisk v Michiganu sicer izkoristil tudi za ogled Fordove tovarne avtomobilov, kjer je izpostavil dosežke svoje vlade na področju gospodarske rasti, medtem ko so nasprotniki pred prizoriščem opominjali na družbene razkole.

Združene države Amerike so v letalski bazi Al Udeid v Katarju odprle novo koordinacijsko celico za zračno in protiraketno obremo. Ukrep so izvedli sredi naraščajočih napetosti z Iranom, kjer se tamkajšnji režim sooča z valom notranjih protestov. Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je pojasnilo, da bo nova enota, sestavljena iz ameriškega in zavezniškega osebja, služila izboljšanju integrirane obrambe, hitrejši izmenjavi informacij in skupnemu odzivanju na grožnje. Izrael, ključni regionalni tekmec Teherana, se je medtem odločil za zadržano držo in opazovanje razmer. Kljub ranljivosti iranskega režima se izraelske oblasti ne vmešavajo neposredno v nemire, temveč čakajo na nadaljnje zunanjepolitične korake ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je že javno podprl protestnike v Iranu in zagrozil z novimi povračilnimi ukrepi proti islamski republiki. Dogajanje v bazi Al Udeid, kjer je nastanjenih približno 10.000 ameriških vojakov, spremljajo neobičajni premiki osebja. Po poročanju agencije Reuters so nekaterim uslužbencem svetovali, naj bazo začasno zapustijo. Podobni previdnostni ukrepi so bili zabeleženi že lani poleti, neposredno pred ameriškimi zračnimi napadi na iranske jedrske zmogljivosti, kar krepi ugibanja o morebitni vojaški eskalaciji v regiji.

Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je uvedla nove, 25-odstotne carine na države, ki trgovinsko sodelujejo z Iranom, s čimer Washington stopnjuje gospodarski pritisk na Teheran. Odločitev sovpada s poročili o naraščajočem številu žrtev in aretacij med protivladnimi protestniki v Iranu, kjer aktivisti opozarjajo na silovito zatiranje civilnega prebivalstva s strani državnih organov. Ukrep je namenjen nadaljnji osamitvi iranskega režima in omejevanju njegovih finančnih virov. Združene države Amerike so s to potezo neposredno ciljale na tuje entitete, ki kljub sankcijam ohranjajo gospodarske stike z islamsko republiko. Washington s tem pošilja jasno sporočilo mednarodni skupnosti, da bo sodelovanje z Iranom prineslo resne finančne posledice za trgovinske partnerice. Medtem ko se v Iranu število ubitih protestnikov povečuje, ameriška politika uporablja zunanjetrgovinske vzvode kot orodje za uveljavljanje zunanjepolitičnih ciljev in odziv na kršitve človekovih pravic. Analitiki ocenjujejo, da bodo carine najbolj prizadele države v razvoju in nekatere evropske zaveznice, ki so si prizadevale za ohranitev jedrskega sporazuma. Napetosti med Washingtonom in Teheranom se s tem dodatno zaostrujejo, kar povečuje tveganje za destabilizacijo celotne regije Bližnjega vzhoda. Svetovna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko stopnjevanje sankcij privedlo do povračilnih ukrepov Irana na strateških pomorskih poteh.

Organizatorji Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) so v torek uradno potrdili, da se bo ameriški predsednik Donald Trump udeležil srečanja v Davosu leta 2026. Trump se bo vrhu pridružil z obsežno delegacijo, kar potrjuje pomen dogodka za zunanjo politiko Združenih držav Amerike v njegovem mandatu. Novica o njegovem prihodu sledi tednom ugibanj v mednarodni javnosti glede njegove prisotnosti na tem prestižnem gospodarskem srečanju v švicarskem kantonu Graubünden. Poleg ameriškega predsednika so svojo udeležbo potrdili tudi drugi ključni svetovni voditelji, med njimi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter argentinski predsednik Javier Milei. Prisotnost Zelenskega v Davosu ob boku Trumpa vzbuja pozornost predvsem zaradi predhodnih Trumpovih napovedi o hitrem reševanju konflikta v Ukrajini in njegovih zahtev do ruskega predsednika Vladimirja Putina glede mirovnih pogajanj. Srečanje bo potekalo v času zaostrenih mednarodnih trgovinskih odnosov, ki so jih zaznamovale Trumpove napovedi o povišanju carin in novih priseljenskih omejitvah. Pričakovati je, da bodo pogovori v Davosu osredotočeni na prihodnost transatlantskega sodelovanja, energetske varnosti in globalne gospodarske stabilnosti, pri čemer bo Trumpova delegacija verjetno zastopala protekcionistična stališča, ki jih je predsednik napovedoval v preteklih mesecih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal odločno vojaško ukrepanje proti iranskemu režimu, potem ko so iz države prišla poročila o brutalnem zatiranju protivladnih protestov in več kot 2500 smrtnih žrtvah. Iranske oblasti so kljub mednarodnim opozorilom napovedale hitra sodišča in usmrtitve za pridržane protestnike, pri čemer je bila prva smrtna obsodba že izrečena proti 26-letnemu Erfanu Soltaniju. Trump je pred tem jasno začrtal t.i. rdečo linijo, ki prepoveduje nadaljnje nasilje nad civilisti. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj režim še naprej ohranja skoraj popolno blokado spleta, da bi preprečil širjenje informacij o pokolih in aretacijah. Gre za enega največjih izzivov klerikalni oblasti po islamski revoluciji leta 1979. Trumpova administracija zdaj preučuje različne možnosti posredovanja, medtem ko svetovna javnost svari pred humanitarno katastrofo in stopnjevanjem napetosti na Bližnjem vzhodu. Zatiranje protestov se je stopnjevalo v času, ko je Iran neposredno zagrozil ameriškemu predsedniku z atentatom, kar je dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Trump je napovedal, da Združene države Amerike ne bodo mirno opazovale pobojev, iransko pravosodje pa pod vodstvom režima vztraja pri najstrožjih kaznih za vse, ki so sodelovali pri protivladnih nemirih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši ponovno potrdil, da Združene države Amerike ne odstopajo od namere po prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Kljub jasnemu nasprotovanju Danske je Trump poudaril, da bi bila ameriška prisotnost na otoku boljša rešitev za dansko državo kot pa morebitna širitev ruskega ali kitajskega vpliva na tem območju. Predsednik je izpostavil, da ZDA ohranjajo dobre odnose z Dansko, vendar strateški varnostni interesi ostajajo prednostna naloga. Trumpova administracija vidi Grenlandijo kot ključno točko za zagotavljanje varnosti v Arktični regiji, kjer se interesi svetovnih velesil vse pogosteje križajo. Po njegovih besedah bi ameriška zasedba oziroma prevzem otoka preprečila geopolitično prevlado Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese za naravne vire in plovne poti v regiji. Danska vlada je predloge o prodaji ali prevzemu otoka že večkrat zavrnila kot nesmiselne, vendar Trump vztraja pri svoji retoriki. Analitiki ocenjujejo, da so predsednikove izjave del širše strategije krepitve ameriške prisotnosti na severu. Čeprav Danska poudarja suverenost nad otokom, Trumpova ekipa meni, da so ozemeljske spremembe nujne za dolgoročno stabilnost zahodnega zavezništva. Ponovitev teh zahtev po januarskih napovedih kaže na to, da Washington vprašanja Grenlandije ne namerava umakniti z dnevnega reda.

Ameriški urad za proračun (CBO) je objavil oceno, po kateri bi uveljavitev izvršnega ukaza predsednika Donalda Trumpa o preimenovanju ministrstva za obrambo v ministrstvo za vojno lahko stala med 10 in 125 milijoni ameriških dolarjev. Analiza, ki jo je javnosti posredoval novinar Scott MacFarlane, predvideva različne stroškovne scenarije glede na število zaposlenih in organizacijskih enot, ki jih bo sprememba neposredno zadevala. Napovedani stroški so sprožili val kritik med ameriškimi politiki in javnostjo. Demokratska senatorka Tammy Duckworth, sicer upokojena podpolkovnica ameriške vojske, je opozorila, da bi omenjena sredstva lahko porabili za prehrano 55.000 ogroženih veteranov. Kritiki administraciji očitajo nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja za simbolne spremembe, medtem ko bi bila sredstva lahko usmerjena v konkretne socialne programe. Kljub predsednikovemu ukazu preimenovanje še ni uradno potrjeno, saj bi za polno uveljavitev spremembe po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov in veteranov bila potrebna potrditev v kongresu. Vprašanje preimenovanja tako ostaja predmet političnih razprav, kjer se spopadata predsednikova vizija o vrnitvi k zgodovinskemu poimenovanju in proračunska vzdržnost države.

Kitajska je v preteklem letu dosegla zgodovinski mejnik s trgovinskim presežkom v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja največji tovrstni presežek v svetovni zgodovini. Rast je bila predvsem posledica pospešenega izvoza na trge v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Podatki so bili objavljeni ob začetku obiska Marka Carneya v Pekingu, kar dodatno poudarja pomen kitajske gospodarske prevlade v globalnem okviru. Kitajske oblasti za takšen razkorak v trgovinski menjavi krivijo gospodarsko politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Evropa spopada z vse glasnejšimi opozorili zaradi neravnovesja na trgu. Že v začetku decembra so poročila nakazovala, da bo presežek presegel mejo enega bilijona dolarjev, končni podatki pa so te napovedi še utrdili. Velikanski izvozni pritisk kitajskega gospodarstva povzroča nemir med zahodnimi trgovinskimi partnericami. Objava teh podatkov sovpada z naraščajočimi napetostmi v mednarodni trgovini, saj številne države razmišljajo o uvedbi dodatnih carin ali zaščitnih ukrepov za zaščito lastne industrije pred poceni kitajskimi izdelki. Peking kljub kritikam nadaljuje s strategijo širitve na trge v razvoju, kar mu omogoča ohranjanje visoke stopnje gospodarske rasti kljub trenjem z Zahodom.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Zvezni agenti so v sredo zvečer v severnem delu Minneapolisa med izvajanjem operacije za uveljavljanje priseljenske zakonodaje ustrelili moškega. Incident se je zgodil okoli 19.30 po lokalnem času na območju stanovanjske četrti, ko so agenti po poročanju lokalnih medijev zasledovali osumljenca. Moški je bil ustreljen v nogo in se trenutno zdravi zaradi poškodb, ki niso smrtno nevarne. Po navedbah nekaterih virov naj bi do streljanja prišlo po domnevnem napadu z lopato na uradne osebe. Lokalne policijske sile pri incidentu niso sodelovale, specifična zvezna agencija, ki je vpletena, pa sprva ni bila uradno potrjena, čeprav poročila nakazujejo na pripadnike imigracijske in carinske službe (ICE). Na prizorišču dogodka se je kmalu po streljanju zbrala skupina protestnikov, kar je privedlo do napetosti in zastoja med civilisti ter organi pregona. Dogodek dodatno stopnjuje nezadovoljstvo lokalne skupnosti nad delovanjem zveznih organov v mestu. Najnovejši incident se je zgodil le teden dni po tem, ko je agent službe ICE Jonathan Ross smrtno ranil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da je žrtev poskušala povoziti agente, objavljeni videoposnetki nakazujejo, da je žrtev tik pred streli volan obračala stran od uradnih oseb. Ponovitev nasilnih interakcij v kratkem času je sprožila ostre razprave o zakonitosti in sorazmernosti uporabe sile pri zveznih operacijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v izjavi iz Ovalne pisarne Bele hiše sporočil, da je prejel informacije o prenehanju pobijanja in napovedanih usmrtitev protivladnih protestnikov v Iranu. S temi navedbami je predsednik Združenih držav Amerike pomiril mednarodno javnost in znižal pričakovanja o takojšnjem ameriškem vojaškem napadu na to državo. Trump je pojasnil, da so ga o umiritvi razmer obvestili pomembni viri, vendar je poudaril, da bodo ameriške oblasti te trditve še podrobno preverile. Šele po potrditvi informacij se bo Washington dokončno odpovedal načrtom za napad na islamsko republiko, ki je bil predviden kot odgovor na morebitne usmrtitve. Napetosti med državama so se v zadnjih tednih močno zaostrile zaradi nasilnega odziva iranskega režima na množične proteste. Po navedbah nevladnih organizacij je v zadnjih tednih umrlo več tisoč ljudi, Teheran pa je sam priznal smrt več kot 2.000 oseb. V zadnjih dveh tednih so iranske oblasti aretirale več kot 10.000 ljudi, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti in grožnje z intervencijo. Kljub poročilom o prekinitvi usmrtitev, ki jih uradni Teheran sprva ni potrdil, Trump še vedno ne izključuje možnosti posredovanja, če bi se nasilje nadaljevalo. Aktualni dogodki kažejo na krhko premirje v retoriki med Washingtonom in režimom ajatol, medtem ko svetovna javnost svari pred morebitno eskalacijo konflikta na Bližnjem vzhodu.

Republikanska večina v zgornjem domu ameriškega kongresa je v sredo preprečila sprejetje resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje vojaških napadov na Venezuelo in druge države. Odločitev je bila sprejeta po intenzivnem pritisku Bele hiše na skupino petih republikanskih senatorjev, ki so sprva načrtovali podporo demokratskemu predlogu za omejitev izvršilne oblasti. Na koncu sta dva senatorja pod pritiskom spremenila svoje mnenje, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance. Glasovanje odraža trenutno politično dinamiko v Washingtonu, kjer si predsednik Trump prizadeva ohraniti čim širša pooblastila pri vodenju zunanje politike in uporabi vojaške sile. Nasprotniki resolucije so trdili, da bi kakršno koli omejevanje spodkopalo verodostojnost ameriške vojaške grožnje in oslabilo pogajalska izhodišča države v mednarodnih sporih. Na drugi strani so predlagatelji opozarjali na ustavno vlogo kongresa, ki ima po njihovem mnenju edini pravico do razglasitve vojne. S tem rezultatom je predsednik Trump utrdil svojo avtoriteto nad republikanskimi vrstami v senatu, hkrati pa si je zagotovil proste roke pri morebitnih prihodnjih vojaških posredovanjih. Politični analitiki opozarjajo, da bi takšna koncentracija moči lahko privedla do novih napetosti v Latinski Ameriki, zlasti v odnosu do Venezuele, ki ostaja osrednja točka ameriških zunanjepolitičnih pritiskov v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ekskluzivnem intervjuju za agencijo Reuters izjavil, da zaustavitev mirovnega procesa v Ukrajini povzroča Kijev in ne Moskva. Po Trumpovih besedah je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na sklenitev dogovora o končanju konflikta, medtem ko naj bi bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski tisti, ki sporazum zavira. Trump je poudaril, da je Ukrajina po njegovem mnenju manj pripravljena na kompromis kot ruska stran, kar po njegovem prepričanju ovira hitro rešitev vojne. Predsednik ZDA je v pogovoru prav tako zanikal informacije o morebitnem skorajšnjem obisku svojih svetovalcev, specialnega odposlanca Stevena Witkoffa in Jareda Kushnerja, v Moskvi. Kljub temu so se v diplomatskih krogih pojavila ugibanja o tovrstnih stikih, zlasti po tem, ko je ruski zunanji minister Sergej Lavrov potrdil, da je Rusija odprta za neposredne stike z ameriškimi predstavniki. Trumpova retorika nakazuje premik v ameriški zunanji politiki, ki krivdo za nadaljevanje sovražnosti vse bolj pripisuje pomanjkanju prilagodljivosti ukrajinske strani. Analitiki ocenjujejo, da takšne izjave stopnjujejo pritisk na Kijev, naj sprejme pogoje za premirje, ki bi lahko vključevali ozemeljske koncesije ali nevtralni status. Trumpov pristop se močno razlikuje od politike prejšnje administracije, saj se osredotoča na hitro sklenitev posla (\"deal\"), pri čemer uporablja javno retoriko kot sredstvo za diplomatski pritisk na zaveznike, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo dovolj aktivno pri končanju spopadov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za četrtek, 15. januarja, sklical nujno sejo sveta za nacionalno obrambo, na kateri bodo obravnavali naraščajoče napetosti v zvezi z Iranom in Grenlandijo. Srečanje v Elizejski palači je bilo sklicano po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno nakazal možnost vojaških napadov na Iran in omenil morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Francoski državni vrh bo analiziral varnostna tveganja, ki jih te izjave predstavljajo za evropsko in svetovno stabilnost. Posebno pozornost bodo namenili razmeram v Iranu, kjer so se okrepili protesti proti režimu mul, ter napetostim po srečanju med danskimi oblastmi in predstavniki ZDA glede usode arktičnega ozemlja. Francija kot ključna članica Evropske unije in stalna članica Varnostnega sveta ZN poskuša uskladiti odgovor na nepredvidljive poteze ameriške administracije. Svet za obrambo bo ocenil vpliv teh dogodkov na francoske strateške interese in varnost v regiji. Diplomatski viri poudarjajo, da je nujni sklic odraz resnosti razmer v mednarodni skupnosti. Pariz si prizadeva za umiritev razmer v Perzijskem zalivu, hkrati pa odločno zavrača kakršne koli poskuse spreminjanja suverenosti Grenlandije, ki je pod dansko krono. Odločitve s seje bodo podlaga za nadaljnje francosko delovanje v okviru zavezništva NATO in evropske diplomacije.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanju visokih diplomatov v Washingtonu sporočil, da med Dansko in Združenimi državami Amerike ostajajo temeljna nesoglasja glede statusa in prihodnosti Grenlandije. Do diplomatskih napetosti je prišlo po napovedih o morebitnem ameriškem prevzemu otoka, kar je danska stran označila za popolnoma nepotrebno in nesprejemljivo. Kljub neuspehu pri doseganju skupnega stališča glede suverenosti sta se strani dogovorili za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni, ki se bo ukvarjala z vprašanji ozemlja. Grenlandske oblasti so ob koncu neuspešnega vrha v Washingtonu odločno zavrnile ambicije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in poudarile, da otoka ni mogoče kupiti ali si ga lastiti. Diplomatski spor je povzročil tudi širše varnostne premike v Evropi, saj je Nemčija napovedala napotitev svojih vojaških enot na Grenlandijo kot odziv na nejasne razmere in zaostrovanje odnosov med ključnimi zaveznicami v zvezi NATO. Neuspeh pogajanj v ameriški prestolnici kaže na globok razkol v transatlantskih odnosih, kjer vprašanje arktične varnosti in ozemeljske celovitosti danskega kraljestva postaja točka velikih trenj. Danska vztraja pri ohranitvi trenutnega statusa quo, medtem ko pritiski Washingtona po večjem nadzoru nad strateško pomembnim otokom ne popuščajo.

Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki sta jo izvedla AP in NORC Center za raziskovanje javnih zadev, kaže, da več kot polovica odraslih prebivalcev Združenih držav Amerike meni, da je predsednik Donald Trump pri uporabi vojaške sile v tujini prekoračil dopustne meje. Po podatkih ankete se 56 odstotkov vprašanih ne strinja z obsegom in načinom ameriških vojaških intervencij pod trenutnim vodstvom. Nasprotno pa le 35 odstotkov anketirancev podpira predsednikovo zunanjo politiko na področju vojaških operacij oziroma meni, da so njegovi ukrepi primerni. Raziskava osvetljuje naraščajočo zaskrbljenost ameriške javnosti glede vloge države v mednarodnih konfliktih in uporabe oboroženih sil za doseganje zunanjepolitičnih ciljev brez zadostne diplomacije ali mednarodnega soglasja. Rezultati odražajo globoko polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj nacionalne varnosti in obrambe. Kritičen odnos večine prebivalstva do vojaškega posredovanja v tujini bi lahko vplival na prihodnje strateške odločitve Bele hiše, zlasti v času povečanih napetosti v različnih delih sveta, kjer so ameriške enote aktivno prisotne.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je prejel informacije iz zanesljivih virov, po katerih naj bi se načrtovane usmrtitve in poboji protestnikov v Iranu ustavili. Kljub napetostim med Washingtonom in Teheranom je Trump poudaril, da po njegovih podatkih trenutno ni načrtov za izvedbo obsežnih usmrtitev, čeprav so iranske oblasti pred tem napovedovale hitra sojenja in stroge kazni za udeležence ljudskih protestov. Izjave so bile podane v času povečanih trenj, ko so poročila iz Irana sprva kazala na silovito zatiranje protestnega gibanja. Trump v svojih navedbah ni podal podrobnih dokazov ali specifičnih virov, vendar je vztrajal, da se je intenzivnost represije, ki je vključevala smrtne žrtve, v zadnjih urah zmanjšala. Njegove besede prihajajo kot odziv na mednarodno zaskrbljenost glede usode aretiranih protestnikov. Iranska stran teh navedb še ni uradno potrdila, prav tako pa ostaja nejasno, ali gre za trajno spremembo politike Teherana ali zgolj za začasno umiritev razmer. Odnosi med državama ostajajo zaostreni, saj Združene države Amerike pozorno spremljajo ravnanje iranskih varnostnih sil in spoštovanje človekovih pravic v državi.

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinski trgovinski presežek, ki je po uradnih podatkih znašal skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev. Kljub občutnemu upadu izvoza na trg Združenih držav Amerike, ki je bil posledica uvedbe novih carinskih omejitev pod vodstvom predsednika Trumpa, je država uspela nadomestiti izpad s povečano prodajo na druge svetovne trge. Podatki kažejo, da se je kitajsko gospodarstvo hitro prilagodilo spremenjenim trgovinskim razmeram s preusmeritvijo svoje izvozne strategije. Ključni dejavnik za dosego rekordnega rezultata je bila izjemna rast izvoza v Afriko, ki se je povečala za 25,8 odstotka, ter okrepljeno trgovanje z drugimi regijami, ki niso neposredno vključene v trgovinski spor z ZDA. Ta premik kaže na rastočo odvisnost nekaterih trgov v razvoju od kitajskih izdelkov in tehnologij. Peking je s tem utrdil svoj položaj vodilne svetovne izvoznice, hkrati pa zmanjšal svojo neposredno izpostavljenost ameriškemu gospodarskemu pritisku. Analitiki opozarjajo, da bi tako visok presežek lahko povzročil nove napetosti v mednarodni trgovini, saj bi se lahko tudi druge države odločile za zaščitne ukrepe po zgledu Washingtona. Kljub temu Kitajska za zdaj uspešno krmari med geopolitičnimi izzivi in ohranja visoko stopnjo gospodarske aktivnosti na globalni ravni. Rekordni presežek odraža tudi notranjo dinamiko kitajskega gospodarstva, ki še vedno močno stavi na izvozno usmerjen model rasti.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, v okviru preiskave o odtekanju zaupnih podatkov. Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sporočilo, da je bila preiskava v mestu Alexandria v Virginiji povezana s pogodbenikom Pentagona, ki je obtožen kraje in neustreznega ravnanja z obrambnimi skrivnostmi. Med preiskavo so agenti zasegli elektronske naprave, vključno s telefoni, prenosnimi računalniki in pametno uro. Novinarka Hannah Natanson je v zadnjem obdobju obširno poročala o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje zvezne uprave in odpuščanju javnih uslužbencev. Časnik Washington Post je ob tem navedel, da so preiskovalci novinarki pojasnili, da sama ni osrednji predmet preiskave, temveč se postopek osredotoča na sistemskega administratorja iz Marylanda. Kljub tem zagotovilom so se v javnosti pojavili številni pomisleki glede zaščite svobode tiska in virov informacij. Demokratski politiki in skupine za zaščito svobode medijev so ostro obsodili potezo FBI ter jo označili za nevarno stopnjevanje pritiska na novinarstvo. Po njihovem mnenju takšni ukrepi pošiljajo srhljivo sporočilo vsem preiskovalnim novinarjem, ki spremljajo delovanje oblasti. Kritiki izpostavljajo, da zaseg opreme novinarke, ki vzdržuje stike z več kot tisoč viri znotraj zvezne birokracije, predstavlja resno grožnjo ustavno zagotovljeni svobodi govora.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal zakon o polnomastnem mleku za zdrave otroke (Whole Milk for Healthy Kids Act), s katerim se v šolske jedilnice po več kot desetletju vračajo možnosti z višjo vsebnostjo maščob. S tem ukrepom so bile odpravljene omejitve iz obdobja predsednika Obame, ki so v okviru nacionalnega programa šolskih kosil dovoljevale le brezmaščobno mleko ali mleko z nizko vsebnostjo maščob. Šole bodo odslej lahko poleg omenjenih možnosti spet stregle tudi polnomastno mleko in mleko z dvema odstotkoma maščobe. Nova zakonodaja, ki jo je kongres potrdil že jeseni, ne vpliva le na mlečne izdelke, temveč odpira pot tudi za širšo ponudbo drugih napitkov. V prihodnjih mesecih se pričakuje, da bodo na šolske jedilnike uvrstili tudi obogatene rastlinske napitke, kot je sojino mleko. Zagovorniki zakona poudarjajo pomen večje izbire za učence in spodbujanje uživanja mlečnih izdelkov, ki so ključni vir hranil v obdobju odraščanja. Sprejetje zakona predstavlja pomemben odmik od prehranskih smernic, ki jih je leta 2012 uvedla administracija Baracka Obame s ciljem zmanjšanja debelosti pri otrocih. Kritiki prejšnjega sistema so trdili, da so omejitve povzročile upad zanimanja za šolska kosila, medtem ko nova pravila uživajo močno podporo kmetijskega sektorja in proizvajalcev mleka, ki v tem vidijo priložnost za povečanje prodaje na domačem trgu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je nenadoma in obsežno zmanjšala financiranje programov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc ter za duševno zdravje po celotnih Združenih državah Amerike. Agencija za storitve na področju zlorabe substanc in duševnega zdravja (SAMHSA) je v torek zvečer preklicala približno 2000 nepovratnih sredstev, kar skupno znaša skoraj dve milijardi ameriških dolarjev. Ta poteza po mnenju zagovornikov javnega zdravja neposredno ogroža življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva, saj ukinja približno četrtino celotnega proračuna agencije. Rezultati teh rezov se bodo najbolj odražali v programih, ki zagotavljajo neposredne storitve za duševno zdravje, zdravljenje odvisnosti od opioidov, vire za preprečevanje uporabe drog ter podporo brezdomcem. Ukrep sledi širšemu trendu krčenja sredstev na Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA, kjer so že pred tem ukinili tisoče delovnih mest ter zamrznili ali preklicali milijarde dolarjev za znanstvene raziskave. Lokalni uradniki, med drugim v zvezni državi Arkansas, so že potrdili, da bodo ti zvezni rezi močno vplivali na njihove lokalne oddelke za socialne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeni omejiti dostop do ključnih terapevtskih programov. Yngvild Olsen, nekdanja direktorica centra SAMHSA in svetovalka pri Manatt Health, je izpostavila, da bodo ljudje brez tega financiranja izgubili dostop do storitev, ki rešujejo življenja. Odločitev je bila sprejeta brez predhodnega obvestila, kar je povzročilo precejšnjo negotovost med lokalnimi skupnostmi, ki se spopadajo z epidemijo odvisnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike uvedle 25-odstotne carine na uvoz naprednih računalniških čipov in povezanih izdelkov. Ukrep, ki je začel veljati 15. januarja ob 00.01 po vzhodnoameriškem času, je Bela hiša označila za nujnega in primernega za zaščito nacionalnih interesov. Nova dajatev se obračunava po vrednosti blaga in cilja predvsem na uvoz polprevodnikov, ki so ključni za sodobno tehnološko industrijo. Predsednik Trump je ob podpisu dokumenta poudaril, da ZDA trenutno proizvedejo le približno 10 odstotkov polprevodnikov, ki jih država potrebuje za svojo porabo, kar predstavlja strateško ranljivost. Namen novih carin je spodbuditi domačo proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od tujih dobaviteljev. Iz Bele hiše so sporočili, da se bodo s temi ukrepi spopadali z neravnovesji na trgu, ki škodujejo ameriškemu gospodarstvu. Najnovejša odločitev sledi Trumpovim napovedim iz preteklega poletja, ko je omenjal možnost uvedbe celo 100-odstotnih carin za tuje proizvajalce čipov. Čeprav so trenutne stopnje nižje od takratnih napovedi, ukrep še vedno predstavlja močan pritisk na mednarodne dobavne verige. Iz dajatve so izvzeta podjetja, ki svoje čipe proizvajajo na ozemlju Združenih držav Amerike, kar neposredno spodbuja selitev proizvodnih obratov v državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaključila prvo prodajo venezuelske nafte v vrednosti 500 milijonov ameriških dolarjev. Po navedbah uradnika ameriške administracije gre za prvi tovrsten posel po vojaškem posegu v Venezueli, v katerem so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. V prihodnjih dneh in tednih se pričakujejo dodatne prodaje surove nafte, ki so jo Združene države Amerike zasegle v okviru svojih operacij v regiji. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti in neposreden prehod od gospodarskih sankcij k neposredni razpolagi z naravnimi viri tuje države. Prodaja nafte sledi nedavnim poročilom o zajetju Madura, ki se je pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu. Ameriška stran z izkupičkom od prodaje utrjuje svoj vpliv na energetskem trgu, hkrati pa s tem dejanjem formalizira nadzor nad venezuelsko naftno infrastrukturo. Kljub temu da je ameriški senat pred kratkim sprejel resolucijo o omejitvi vojaških pooblastil predsednika Trumpa v Venezueli, se zdi, da izvršilna oblast nadaljuje z agresivno naftno politiko. Razkritja o povezavah med imperialističnimi načrti in interesi velikih naftnih podjetij so v javnosti že sprožila burne razprave, vendar administracija vztraja pri prodaji zaplenjenih energentov kot delu širše strategije pritiska na latinskoameriško državo.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo popolno zaustavitev obdelave priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Administracija predsednika Donalda Trumpa je ukrep utemeljila z oceno, da bi priseljenci iz teh držav lahko postali breme za javna sredstva oziroma prejemniki socialne pomoči. Odločitev, ki začne veljati 21. januarja, vpliva na skoraj 40 odstotkov držav po svetu, vključno z Afganistanom, Iranom, Rusijo, Somalijo in več karibskimi državami. Državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da želi administracija s tem korakom preprečiti izkoriščanje ameriškega sistema socialnega varstva. Zamrznitev postopkov bo veljala, dokler ministrstvo ne opravi ponovne ocene varnostnih in preveritvenih protokolov. Ukrep se ne nanaša na nepriseljenske vizume, kot sta turistični ali poslovni vizum, kar je ključno zaradi prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu leta 2026 in olimpijskih iger leta 2028. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tommy Pigott je dejal, da se s tem končuje obdobje zlorab ameriškega priseljenskega sistema. Medtem ko se seznam držav razširja, so med prizadetimi tudi nekatere države, ki so tradicionalno vzdrževale prijateljske odnose z ZDA, denimo Brazilija. Kritiki opozarjajo, da gre za enega najobsežnejših posegov v legalne poti priseljevanja v zgodovini ZDA.

Fundacija Heritage je v novem poročilu izpostavila tezo, da kubanski komunistični režim deluje kot osrednji akter pri destabilizaciji Latinske Amerike in spodbujanju socialnih nemirov znotraj Združenih držav Amerike. Poročilo, ki ga je pripravil višji sodelavec Mike Gonzalez, trdi, da Havana prek venezuelanskih in drugih zavezniških mrež načrtno uporablja trgovino z mamili in politično motivirane ulične proteste kot orodje za spodkopavanje ameriške stabilnosti. Avtorji poročila se opirajo na pisma dveh visokih venezuelanskih uradnikov, ki sta trenutno v zaporu v ZDA zaradi vpletenosti v narko-teroristične zarote. Ta pričevanja naj bi potrjevala, da je Caracas pod neposrednim vplivom Havane oblikoval strategijo za vplivanje na ameriško notranjo politiko. Analiza prihaja v času, ko administracija pod vodstvom Donalda Trumpa krepi pritisk na levičarske vlade v regiji, od Mehike do Kolumbije. Kljub resnosti obtožb kritiki opozarjajo na pomanjkanje neposrednih dokazov in morebitno politično motiviranost poročila, ki obuja retoriko iz obdobja hladne vojne. Dokument poudarja, da je bila nedavna aretacija Nicolása Madura le del širše slike, v kateri naj bi Kuba igrala vlogo idejnega vodje operacij za širjenje avtoritarizma in povzročanje uličnega kaosa v ameriških mestih po letu 2020.

Zgornji dom ameriškega kongresa je zavrnil predlog resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila možnosti predsednika Donalda Trumpa za izvajanje nadaljnjih vojaških operacij v Venezueli. Resolucija, ki jo je predlagal demokrat Tim Kaine, ni prejela zadostne podpore, kljub temu da sta dva republikanska senatorja prestopila na stran demokratov, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik JD Vance, ki je prekinil neodločen izid. Istočasno z dogajanjem v Washingtonu je nova javnomnenjska raziskava v Aljaski povzročila precejšnje vznemirjenje v republikanskih krogih. Anketa agencije Alaska Survey Research kaže, da nekdanja demokratska kongresnica Mary Peltola vodi pred sedanjim republikanskim senatorjem Danom Sullivanom s 48 proti 46,4 odstotka glasov. Raziskava razkriva, da ima Peltola znatno višjo stopnjo javne priljubljenosti kot Sullivan, čigar delo odobrava le 36 odstotkov vprašanih. Ti politični premiki nakazujejo, da bi Aljaska, ki velja za tradicionalno republikansko državo, v novembrskem volilnem ciklu lahko postala ključno bojišče za nadzor nad senatom. Mary Peltola je v prvih 24 urah kampanje zbrala že 1,5 milijona dolarjev sredstev, medtem ko Sullivan ostaja optimističen glede svoje ponovne izvolitve leta 2026. Politični analitiki opozarjajo, da bi lahko ti rezultati resno ogrozili trenutno republikansko večino v senatu.

Skupina skoraj 70 demokratov v ameriškem predstavniškem domu je pod vodstvom poslanke Robin Kelly vložila tri točke ustavne obtožbe (impeachment) proti ministrici za domovinsko varnost Kristi Noem. Pobuda je sledila incidentu v Minneapolisu 7. januarja 2026, ko je zvezni agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med izvajanjem poostrenega nadzora ustrelil in ubil 37-letno aktivistko Renee Nicole Good. Predstavniki demokratske stranke ministrici očitajo odgovornost za domnevno samovoljno ravnanje zveznih agentov, kršitve ustavnih pravic ameriških državljanov in oviranje kongresnega nadzora. Sočasno s postopkom ustavne obtožbe se administracija predsednika Trumpa spopada s pravnimi pritiski na zveznem sodišču. Sodnica Jia Cobb je izdala opozorilo, da bi preprečevanje nenapovedanih nadzornih obiskov kongresnikov v prostorih urada ICE lahko pomenilo kršitev sodne odredbe. Več demokratskih poslancev iz Minnesote je namreč poročalo, da jim je bil po strelskem incidentu onemogočen vstop v prostore zvezne stavbe Bishop Henry Whipple, kar je v nasprotju z zakonodajo iz leta 2019, ki dovoljuje nenapovedane obiske. Dogajanje je v Združenih državah Amerike sprožilo val protestov in poglobilo politično razpravo o migracijski politiki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Medtem ko radikalni aktivisti zahtevajo ukinitev urada ICE, zmernejši krogi znotraj demokratske stranke opozarjajo, da bi lahko uporaba skrajne retorike škodovala njihovim volilnim obetom. Na drugi strani kritiki poudarjajo, da je bila pokojna Renee Good aktivna udeleženka protesta, ki je poskušala preprečiti uradno dejanje policistov, kar odpira vprašanja o naravi civilne nepokorščine in uporabi sile.

Združene države Amerike so pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa uradno naznanile začetek druge faze mirovnega načrta v 20 točkah, ki je namenjen končanju vojne v Gazi. Posebni odposlanec ZDA Steven Witkoff je pojasnil, da se operacija sedaj premika od prekinitve ognja k demilitarizaciji območja, vzpostavitvi tehnokratskega upravljanja in začetku obsežne obnove uničene infrastrukture. Ta faza velja za ključen korak pri dolgoročni stabilizaciji palestinsko-izraelskega konflikta po Trumpovem predlogu. Načrt predvideva prenos oblasti na nevtralno upravo, ki bi jo sestavljali strokovnjaki, namesto političnih ali militantnih frakcij, kar bi omogočilo nemoteno razdeljevanje humanitarne pomoči in začetek gospodarskega okrevanja. Demilitarizacija vključuje razorožitev preostalih militantnih skupin na območju Gaze, kar naj bi zagotovilo varnostne pogoje za tuje investicije v obnovo. Witkoff je poudaril, da je cilj druge faze vzpostaviti trajen mir, ki bo preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Objava prihaja v času povečanih prizadevanj Washingtona za vzpostavitev nove varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu. Čeprav so podrobnosti o sodelovanju lokalnih akterjev še predmet pogajanj, ameriška stran poudarja, da je prehod v drugo fazo rezultat uspešnih začetnih diplomatskih korakov. Mednarodna javnost z zanimanjem spremlja, kako se bodo na te korake odzvale države v regiji in ali bo tehnokratsko vodenje dejansko prineslo stabilnost na terenu.

Nemčija je v četrtek na Grenlandijo napotila izvidniško skupino trinajstih vojakov, ki se bodo pridružili širši misiji več evropskih držav na tem strateško pomembnem arktičnem otoku. Napotitev, ki poteka na povabilo Danske, je odziv na zaostreno retoriko in ozemeljske težnje Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Transportno letalo Airbus A400M je pripadnike Bundeswehra prepeljalo v grenlandsko prestolnico Nuuk. Militarna prisotnost evropskih zaveznic, vključno s Švedsko in Norveško, predstavlja jasen signal nasprotovanja ameriškim zahtevam po prevzemu nadzora nad otokom. Nemško ministrstvo za obrambo je poudarilo, da gre za skupna prizadevanja NATO zaveznic za utrjevanje varnosti v Arktiki. Misija se osredotoča na preučevanje terena in logističnih možnosti v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti. Operacija odraža širšo strategijo Evropske unije in njenih članic pri zaščiti suverenosti Danske ter ohranjanju stabilnosti v regiji, ki postaja vse bolj sporna zaradi naravnih virov in strateških poti. Zvezna vlada v Berlinu je s tem korakom potrdila svojo zavezo h kolektivni obrambi in preprečevanju enostranskih geopolitičnih premikov na skrajnem severu.

Francoska in nemška vojska sta v sredo napovedali sodelovanje v novi evropski varnostni misiji na Grenlandiji, ki je odziv na obnovljene grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja. Misija, v kateri bo sodelovalo več evropskih držav, je namenjena zagotavljanju suverenosti in varnosti otoka pred zunanjimi pritiski. Francosko ministrstvo za obrambo je poudarilo, da je cilj operacije podpora ozemlju, ki se sooča z geopolitičnimi apetiti Združenih držav Amerike. Napotitev vojakov predstavlja neposreden diplomatski in vojaški signal Washingtonu, da Evropska unija in njene članice Grenlandijo obravnavajo kot ključno strateško območje pod evropsko zaščito. Odločitev za vojaško prisotnost na otoku sledi stopnjevanju retorike Donalda Trumpa, ki je ponovil svoje zamisli o nakupu ali priključitvi otoka Združenim državam Amerike. Evropski zavezniki s to potezo krepijo svojo prisotnost na Arktiki, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in možnosti za izkoriščanje naravnih virov.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v torek med ustno obravnavo dveh prelomnih primerov iz Idaha in Zahodne Virginije nakazalo, da bo verjetno potrdilo zakone, ki transspolnim dekletom in ženskam prepovedujejo sodelovanje v ženskih športnih ekipah. Konservativna večina sodnikov se je osredotočila na vprašanje biološkega spola in vprašanje domnevnih konkurenčnih prednosti. Primeri vključujejo Lindsay Hecox z univerze Boise State in srednješolko Becky Pepper-Jackson, ki trdita, da zakoni temeljijo na širokih posploševanjih o bioloških prednostih, ki ne veljajo za njun specifičen položaj, saj sta bili podvrženi hormonski terapiji. Med obravnavo so sodniki, vključno s Samuelom Alitom, od zagovornikov zahtevali natančno ustavnopravno definicijo spola. Zagovorniki transspolnih študentov so poudarili, da gre za vprašanje enakih možnosti v javnem življenju, medtem ko so predstavniki zveznih držav vztrajali, da je biološki spol ključen dejavnik za zagotavljanje pravičnosti v športu. Čeprav so nekateri sodniki priznali obstoj znanstvenih razhajanj glede konkurenčnih prednosti, je splošni vtis razprav kazal na naklonjenost stališčem zveznih držav. Odločitev sodišča bi lahko imela daljnosežne posledice za pravice transspolnih oseb po vsej državi, saj bi potrditev takšnih prepovedi dala pravno podlago številnim drugim zveznim državam za uvedbo podobnih omejitev. Gre za eno najpomembnejših vprašanj s področja državljanskih pravic, ki ga obravnava trenutna sestava vrhovnega sodišča, s poudarkom na razlagi enakega varstva pravic v kontekstu bioloških in identitetnih razlik.

Vrhovno sodišče ZDA je ponovno oživilo tožbo republikanca iz Illinoisa, ki izpodbija zakon, ki dovoljuje štetje glasovnic po pošti, ki prispejo pozneje. Odločitev omogoča političnim kandidatom po vsej državi lažje izpodbijanje volilnih pravil.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tajvanske oblasti so v sklepni fazi pogajanj o novem trgovinskem sporazumu, ki predvideva znižanje ameriških carin na uvoz s Tajvana z 20 na 15 odstotkov. V zameno za ugodnejše carinske pogoje se je podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) zavezalo h koreniti širitvi svoje proizvodne prisotnosti v Arizoni. Načrt vključuje gradnjo petih novih tovarn za proizvodnjo polprevodnikov in dveh obratov za napredno pakiranje čipov, s čimer bi se skupna investicija podjetja v Združenih državah Amerike lahko povzpela na 465 milijard ameriških dolarjev. Projekt v Arizoni predstavlja enega največjih neposrednih tujih naložbenih ciklov v zgodovini ZDA, pri čemer bi se gradnja novih zmogljivosti nadaljevala globoko v trideseta leta 21. stoletja. Po poročanju agencije Reuters in časnika New York Times so pogajanja v zadnji fazi, vendar ostajajo nekatera vprašanja odprta. Kitajska stran je prek Urada za zadeve Tajvana že izrazila kritiko, češ da gre za neenakopravno menjavo, s katero naj bi Tajvan žrtvoval svoje tehnološke prednosti v zameno za kratkoročne carinske olajšave. Analitiki poudarjajo, da je ta poteza del širše strategije Trumpove administracije za zagotovitev stabilne oskrbe s kritičnimi tehnološkimi komponentami in zmanjšanje odvisnosti od dobavnih verig v neposredni bližini celinske Kitajske. TSMC, ki velja za ključnega igralca na svetovnem trgu polprevodnikov, bi z razširitvijo v ZDA utrdil svojo vlogo strateškega partnerja Washingtona, medtem ko bi Tajvan s tem pridobil določeno stopnjo gospodarske zaščite v času zaostrenih geopolitičnih razmer v indopacifiški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da bodo Združene države Amerike našle rešitev glede statusa Grenlandije, ki jo je označil za ključno za ameriško nacionalno varnost. Njegove izjave so sledile po srečanju danskega zunanjega ministra in njegove grenlandske kolegice z ameriškim podpredsednikom v Beli hiši, kjer so strani ugotovile, da med njimi še vedno obstajajo temeljna razhajanja. Trump je ob tem poudaril strateški pomen otoka in namignil, da bi moralo prizadevanja za pridobitev nadzora nad ozemljem voditi zavezništvo Nato. Predsednik Trump je situacijo primerjal s preteklimi ameriškimi zunanjepolitičnimi ukrepi, pri čemer je izpostavil nedavno delovanje v Venezueli kot dokaz odločnosti svoje administracije. Po njegovih besedah bi moralo zavezništvo Nato od Danske zahtevati, da z otoka nemudoma odstrani ruske in kitajske vplive. Bela hiša naj bi Grenlandijo postavila pred dilemo glede izbire med partnerstvom z ZDA ali ohranjanjem stikov z Rusijo in Kitajsko, kar stopnjuje geopolitične napetosti v arktični regiji. Diplomatski pritisk se stopnjuje po tem, ko sta Grenlandija in Danska že v začetku januarja zahtevali nujne pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Razlog za nujnost so bile prav ponavljajoče se Trumpove izjave o morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike, kar v Københavnu in Nuuku vztrajno zavračajo kot nesprejemljivo poseganje v suverenost.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Republikanska stranka se v Wisconsinu sooča z resnimi izzivi pred volitvami za sedež na vrhovnem sodišču države. Konservativna kandidatka Maria Lazar je od oktobra zbrala približno 200.000 dolarjev, kar je manj kot desetina zneska, ki ga je zbrala njena liberalna tekmica Chris Taylor. Slednja je v drugi polovici leta 2025 v kampanjo privabila kar 2 milijona dolarjev. Ta finančni primanjkljaj postavlja republikance v negotov položaj v ključni državi, kjer so liberalci že leta 2023 prekinili dolgoletno konservativno prevlado na sodišču, predvsem zaradi odpora javnosti do omejevanja pravice do splava. Istočasno se novoizvoljeni predsednik Donald Trump sooča s kritikami, da zapravlja zgodovinske pridobitve, ki jih je leta 2024 dosegel med Latinoameričani. Čeprav je na zadnjih volitvah prejel 48 odstotkov glasov te populacije, kar je bil velik skok v primerjavi s prejšnjimi cikli, politični analitiki opozarjajo, da bi njegove trenutne zunanjepolitične poteze v Latinski Ameriki in Venezueli lahko odtujile te volivce. Demokrati so po drugem strani v letu 2024 zabeležili razočaranje, saj je Kamala Harris prejela le 51 odstotkov glasov Latinoameričanov, kar je precej manj od 65 odstotkov, ki jih je leta 2020 dobil Joe Biden. Politična dinamika v ZDA ostaja napeta, saj se vplivi preteklih odločitev o prerazporeditvi volilnih okrajev in pravosodnih bitk prepleta z aktualnimi kampanjami. Medtem ko se liberalni blok na vrhovnem sodišču Wisconsina trudi odpraviti 176 let staro prepoved splava in razveljaviti agresivno gerrymandering republikancev, se na zvezni ravni bije boj za dolgoročno zvestobo hitro rastočih demografskih skupin, ki bodo odločale o prihodnjih zmagovalcih v ključnih nihajnih zveznih državah.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Ameriška televizijska mreža MSNBC je v oddaji Morning Joe sprožila burno razpravo o metodah dela ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), potem ko so javnost pretresli posnetki brutalnih aretacij v Minnesoti. Voditelj Joe Scarborough je med predvajanjem posnetkov, ki prikazujejo agente pri razbijanju avtomobilskih stekel in nasilnem vlečenju ljudi na cesto, ravnanje zveznih agentov neposredno primerjal s policijskimi državami, kot sta Rusija pod Vladimirjem Putinom in nekdanja Sovjetska zveza. Razprava se je osredotočila na ustavnopravne vidike takšnih posegov in vprašanje legitimnosti uporabe sile proti posameznikom na javnih mestih. Kritiki takšnega poročanja poudarjajo, da so bili nekateri posnetki uporabljeni brez celovitega konteksta, saj naj bi agenti v določenih primerih izvajali le preverjanje statusa tujih državljanov, ki so zavračali sodelovanje. Kljub temu so prizori nasilja, vključno z incidentom, v katerem je bil ustrelijen 37-letni Renee Good, sprožili široko politično razpravo o prihodnosti ameriške migracijske politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Scarborough je poudaril, da takšni prizori, kjer zamaskirani agenti zahtevajo dokumente in uporabljajo fizično silo proti protestnikom ali osumljencem, ne odražajo ameriških ustavnih vrednot. Dogajanje v Minnesoti in odzivi medijev kažejo na globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge varnostnih organov pri nadzoru meja in notranje varnosti. Medtem ko svetovalec Stephen Miller in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata strožje ukrepe, del javnosti opozarja na kršenje človekovih pravic in preobrazbo države v represivni aparat, ki spominja na avtokratske režime.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da je prejel zanesljive informacije o ustavitvi usmrtitev in pobojev v Iranu. Navedbe temeljijo na informacijah neimenovanih virov, ki naj bi bili blizu iranskim oblastem, vendar Trump podrobnejših dokazov za svoje trditve ni podal. Predsednik je izrazil upanje, da so prejete novice točne, saj bi to pomenilo zmanjšanje napetosti v regiji. Izjave so sledile torkovi napovedi ameriškega predsednika, v kateri je Iranu zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi oblasti v Teheranu začele z obešanjem protestnikov. Kljub Trumpovim zadnjim pomirljivim izjavam se v mednarodni javnosti nadaljujejo ugibanja o morebitnem napadu Združenih držav Amerike na Iran v prihodnjih 24 urah. Trumpova administracija sicer uradno še ni potrdila sprememb v vojaški pripravljenosti. Dogajanje predstavlja vrhunec večdnevnega stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Teheranom, ki ga je sprožilo nasilno zatiranje miroljubnih protestov v Iranu. Medtem ko Trump poudarja pripravljenost na uporabo sile za zaščito človekovih pravic, so iranske oblasti njegove grožnje označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države in o tem obvestile Združene narode.