Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več desetletjih zabeležile negativen neto migracijski saldo, kar je neposredna posledica poostrene priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih poročila instituta Brookings se ocene neto migracij za preteklo leto gibljejo med ničlo in upadom za približno 295.000 oseb. Čeprav se je število deportacij povečalo, strokovnjaki ugotavljajo, da je glavni razlog za ta trend drastično zmanjšanje števila novih prihodov. To vključuje oteženo pridobivanje vizumov in podaljšane postopke obravnave, kar močno vpliva na tuje študente in visokokvalificirano delovno silo, zlasti iz Indije. Gospodarski vplivi teh sprememb so že opazni v ključnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo, kjer bi pomanjkanje strokovnjakov lahko upočasnilo nadaljnjo rast. Študija napoveduje, da se bo trend zmanjševanja števila priseljencev verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Hkrati se v političnem prostoru pojavljajo trditve, da agresivno omejevanje priseljevanja in deportacije prispevata k večji dostopnosti stanovanj. Republikanska stranka izpostavlja, da se je v 14 od 20 večjih mestnih območij z največjim deležem nezakonitih priseljencev decembra lani znižala oglaševana cena nepremičnin, kar povezujejo z zmanjšanim povpraševanjem po stanovanjih. Kljub poročilom o nižjih stroških bivanja ostaja vprašanje vzročnosti med deportacijami in cenami nepremičnin predmet razprav, saj na trg vplivajo številni drugi dejavniki. Trumpova administracija svojo politiko zagovarja kot ključno za izboljšanje življenjskega standarda ameriških državljanov, medtem ko kritiki opozarjajo na dolgoročno škodo za ameriški inovacijski sistem in demografsko podobo države. Negotovost glede prihodnje migracijske politike ostaja visoka, kar vpliva na strateško načrtovanje podjetij in izobraževalnih ustanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil nove podatke raziskovalnega inštituta Brookings, ki kažejo, da je neto migracija v Združene države Amerike leta 2025 prvič po petdesetih letih postala negativna. Po navedbah poročila je število ljudi, ki so državo zapustili, preseglo število prihodov, k čemur so prispevale strožje politike deportacij in zmanjšano število novih vstopov v državo. Bela hiša je rezultate označila za zgodovinski uspeh pri varovanju meja, medtem ko avtorji študije napovedujejo, da se bo trend nadaljeval tudi v letu 2026. Obenem se je predsednik Trump med pogovorom za mrežo CBS odzval na vprašanja o vztrajni inflaciji, pri čemer se je zapletel v besedni spor z novinarjem Tonyjem Dokoupilom. Trump je trdil, da je inflacijo znižal na najnižjo raven v zadnjih devetih letih, in zavrnil novinarjeve navedbe o visokih cenah živil z izjavo, da so gospodarski kazalniki v resnici ugodni. Med srečanjem je predsednik novinarja celo opomnil na okoliščine njegove zaposlitve, kar odraža napete odnose med administracijo in osrednjimi medijskimi hišami. Širši kontekst dogajanja vključuje tudi osebna pričevanja o naraščajoči polarizaciji v ameriški politiki in medijih. Poročila iz Oregona opisujejo primere, ko so republikanski poslanci z bojkotom sej preprečevali sprejetje zakonodaje, kar je sprožilo ostre odzive aktivističnih novinarjev in grožnje z uporabo državne policije. Ti dogodki poudarjajo globoke delitve v ameriški družbi, kjer se politični boj vse pogosteje seli na področje medijske objektivnosti in ustavnih procedur.

Napetosti v Minneapolisu so se povečale, ko so zvezni agenti ustrelili že drugo osebo. Do streljanja je prišlo po tem, ko je uradnik za priseljevanje ustrelil Venezuelca, ki je 14. januarja bežal s prometne kontrole. Donald Trump je ponovil grožnjo z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za zatrtje protestov proti priseljevanju v mestu.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da ne bo uvedlo preiskave proti agentu službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathanu Rossu, ki je v Minneapolisu ubil 37-letno Renee Good. Odločitev sledi incidentu iz prejšnjega tedna, ko je agent med zvezno operacijo streljal na žensko, kar je sprožilo val množičnih protestov po celotni državi. Administracija predsednika Trumpa je agentovo dejanje stopila v bran s trditvijo, da je Ross ravnal v samoobrambi, ker naj bi pokojna ovirala izvajanje zveznih pooblastil. Zaradi odločitve o opustitvi pregona so v znak protesta odstopili zvezni tožilci, kar je povzročilo nov val političnih pretresov znotraj pravosodnega ministrstva. Tožilci trdijo, da je bila preiskava ustavljena pod političnim pritiskom, kar dodatno zaostruje odnose med kariernimi uslužbenci ministrstva in politično nastavljenim vodstvom. Dogodek je postal osrednja točka kritik glede ostrih metod priseljevalne politike sedanje ameriške vlade. Napetosti v Minneapolisu in drugih ameriških mestih se po tej odločitvi stopnjujejo, saj aktivisti za človekove pravice opozarjajo na pomanjkanje odgovornosti zveznih uslužbencev. Incident je bil neposreden povod za proteste, ki so se razširili iz Minneapolisa v ostala večja mesta, kjer protestniki zahtevajo reformo agencije ICE in večjo transparentnost pri uporabi smrtonosne sile.

V Minneapolisu so v sredo zvečer izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in zveznimi agenti, potem ko je pripadnik službe za priseljevanje in carine (ICE) med poskusom aretacije ustrelil venezuelskega državljana. Incident se je zgodil le teden dni po tem, ko so zvezni agenti v istem mestu ubili ameriško državljanko Renee Nicole Good, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) je agent streljal v samoobrambi, potem ko so ga tri osebe napadle z lopato in držalom za metlo. Lokalne oblasti, vključno z županom Jacobom Freyem, so ostro kritizirale ravnanje zveznih organov in zahtevale takojšen umik sil ICE iz mesta. Župan je dejanje označil za nevzdržno in pozval prebivalce k mirnosti, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje kaosa. Medtem so se protestniki, ki so se zbrali na prizorišču streljanja, spopadli s policijo in zveznimi agenti v opremi za obvladovanje nredov, ki so uporabili solzivec, šok granate in gumijaste naboje. Napetosti so se razširile tudi v Kalifornijo, kjer je bil na protestih v Santa Ani 21-letni Kaden Rummler trajno oslepljen, potem ko ga je zvezni agent od blizu ustrelil v obraz z neubojnim sredstvom. Zdravniki so poročali o hudih poškodbah lobanje in tujkih v obraznem tkivu. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa kljub kritikam napoveduje stopnjevanje ukrepov, vključno z morebitno uporabo vojske za zajezitev nemirov, ki jih v Washingtonu označujejo za vstajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike s 1. februarjem ukinile vsa zvezna sredstva za mesta in države, ki izvajajo politiko t. i. varno-zatočiščnih mest (sanctuary cities). Trump trdi, da te jurisdikcije ovirajo delo zveznih agentov za priseljevanje in ščitijo kriminalce na škodo ameriških državljanov. Napoved je sprožila ostre odzive, saj Ministrstvo za pravosodje že pripravlja seznam 12 zveznih držav, vključno s Kalifornijo, New Yorkom in Illinoisom, ki naj bi izgubile financiranje zaradi domnevnega zavračanja sodelovanja s službo ICE. Obenem je Trump zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) v Minnesoti, kjer se zvezne oblasti spopadajo z množičnimi protesti po usodnem streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Predsednik je protestnike označil za poklicne agitatorje in napovedal, da bo z uporabo vojaške moči hitro končal nemire, če lokalni politiki ne bodo vzpostavili reda. Kritiki opozarjajo, da takšne grožnje resno ogrožajo civilne svoboščine in pomenijo nevaren premik k avtoritarnemu vladanju. Razmere so se dodatno zaostrile po Trumpovih izjavah o morebitni odpovedi vmesnih volitev v kongres. V pogovoru za Reuters je predsednik izrazil frustracijo nad zgodovinskim trendom, po katerem vladajoča stranka v drugem letu mandata izgublja večino, in dejal, da volitve morda niso potrebne. Poleg notranjepolitičnih napetosti Trumpa bremenijo še obtožbe o izvajanju vojaških pritiskov na Iran, zahtevah po pregonu političnih nasprotnikov in neustavnem poseganju v neodvisnost zveznih rezerv.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v letu 2025 utrpel možgansko kap na levi strani možganov, kar naj bi Bela hiša po besedah kliničnega profesorja medicine Bruca Davidsona prikrivala javnosti. Davidson, ki predava na Elson S. Floyd College of Medicine, je na podlagi analize javnih posnetkov izpostavil več telesnih in vedenjskih znakov, ki po njegovem mnenju kažejo na pretekli cerebrovaskularni dogodek. Med ključnimi dokazi je navedel Trumpovo spremenjeno hojo, težave z govorom, nenavadno držo desne roke ter pogosto dnevno zaspanost, kar je bilo opaziti na več javnih dogodkih. Profesor Davidson je poudaril, da Trump ne kaže znakov demence in ostaja funkcionalno sposoben, vendar je opozoril na nujnost preglednosti glede predsednikovega zdravstvenega stanja. Kot dodatno indicijo je izpostavil poročila o Trumpovi uporabi polnega odmerka aspirina in njegove lastne protislovne izjave o slikanju možganov. Bela hiša teh navedb še ni uradno komentirala, medtem ko strokovnjak vztraja, da se je dogodek zgodil pred približno šestimi meseci. Analiza zdravstvenega stanja 79-letnega predsednika prihaja v času povečanega nadzora nad njegovo sposobnostjo za opravljanje funkcije. Davidsonove trditve so sprožile nove razprave o pravici javnosti do obveščenosti o zdravju vrhovnega poveljnika, zlasti po obdobjih, ko je bil Trump opažen pri dremu v javnosti ali pri garbanju besed, kar se je po navedbah zdravnika v zadnjem času sicer nekoliko izboljšalo.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v uradni izjavi za javnost navedla, da so iranske oblasti ustavile 800 načrtovanih usmrtitev oseb, ki so bile obsojene zaradi sodelovanja na protestih. Po njenih besedah je ta odločitev Teherana neposredna posledica pritiska, ki ga izvaja ameriški predsednik Donald Trump. Leavittova je poudarila, da Washington pozorno spremlja razmere na Bližnjem vzhodu in da so vsi ukrepi ameriške administracije usmerjeni v zaščito človekovih pravic in preprečevanje nasilja nad civilisti. Kljub temu da je Iran po navedbah ameriške strani načrtovane usmrtitve začasno ustavil, v Beli hiši opozarjajo, da situacija ostaja napeta. Tiskovna predstavnica je izrecno poudarila, da ameriško vojaško posredovanje v regiji kljub tem premikom ostaja ena od možnosti na mizi. Administracija predsednika Trumpa namreč ne izključuje uporabe sile, če bi se razmere ponovno poslabšale ali če bi Iran nadaljeval z represivnimi ukrepi proti lastnemu prebivalstvu. Slovenija in preostala mednarodna skupnost dogajanje v Iranu spremljata z zaskrbljenostjo, saj morebitna eskalacija napetosti med Združenimi državami Amerike in Iranom neposredno vpliva na stabilnost svetovnih energetskih trgov in migracijske tokove. Navedbe Bele hiše sicer potrjujejo strategijo stopnjevanja pritiska, ki jo zagovarja trenutna ameriška vlada, vendar pa neodvisnih potrditev iz Teherana glede števila ustavljenih usmrtitev za zdaj še ni.

Evropska unija je pojasnila, da bi Danska v primeru zaostritve razmer glede Grenlandije lahko uveljavljala solidarnostno klavzulo EU, ki državam članicam zagotavlja pomoč v primeru napada. Odziv Bruslja sledi ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, pri čemer ni izključil možnosti uporabe vojaške sile. Čeprav Grenlandija uživa visoko stopnjo avtonomije, ostaja del danskega kraljestva, kar po mnenju pravnih strokovnjakov EU sproža obveznosti po 7. odstavku 42. člena Pogodbe o Evropski uniji. Napetosti so se stopnjevale po neuspešnih pogovorih med Združenimi državami Amerike in Dansko, ko je København odločno zavrnil ameriške težnje po nakupu ozemlja. Evropske države so v odzivu na Trumpove grožnje izrazile solidarnost z Dansko in poudarile pomen ozemeljske celovitosti znotraj povezave. Kljub temu da vojaški spopad med zaveznicami v okviru zveze NATO velja za malo verjetnega, je EU s tem korakom jasno začrtala svojo obrambno držo glede arktičnega območja. Analitiki opozarjajo, da vprašanje ostaja pravno kompleksno zaradi specifičnega statusa Grenlandije, ki ni del carinskega območja EU, a je preko Danske tesno povezana z evropskimi varnostnimi strukturami. Diplomatski pritisk Washingtona je povzročil nelagodje v evropskih prestolnicah, kar je spodbudilo Bruselj k uradni potrditvi obrambnih jamstev za svojo članico.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v četrtek uvedla nove sankcije proti Iranu, ki so usmerjene proti petim visokim uradnikom, enajstim posameznikom, trem gospodarskim sektorjem ter enemu zapornemu objektu. Washington obtožuje iranske uradnike sodelovanja pri nasilnem zatiranju protestov in hkrati opozarja na dejavno spremljanje prenosov finančnih sredstev iranskih voditeljev v banke po vsem svetu. Te poteze so del širše strategije stopnjevanja pritiska na Teheran, ki vključuje tudi omejitve za podjetja s področja pomorskega prometa in trgovine. Novi ukrepi so odgovor na dejanja iranskega režima, ki po ocenah ameriškega finančnega ministrstva kršijo človekove pravice in destabilizirajo regijo. Poleg sankcioniranja posameznikov se ameriška administracija osredotoča na prekinitev finančnih tokov, ki omogočajo delovanje iranske elite, kar predstavlja neposredno nadaljevanje preteklih ukrepov za ekonomsko osamitev države. Gre za koordiniran pristop, ki želi omejiti iranske zmožnosti za mednarodno trgovanje in logistiko. Ameriški uradniki so poudarili, da bodo pozorno spremljali vsako transakcijo, povezano z iranskim političnim vrhom, kar nakazuje na še strožji nadzor v prihodnosti. Sankcije so neposredno povezane z napovedmi iz sredine novembra 2025, ko je ministrstvo za finance že naznanilo širitev seznama nezaželenih subjektov, kar potrjuje dolgoročno ameriško politiko maksimalnega pritiska na Iran.

V Minneapolisu so v sredo zvečer izbruhnili novi nasilni protesti, potem ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med poskusom aretacije ustrelil državljana Venezuele. Incident se je zgodil le teden dni po usodni ustrelitvi Američanke Renee Nicole Good, kar je v mestu dodatno razvnelo že tako napete odnose med prebivalci in zveznimi organi. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) je agent streljal v samoobrambi, ko so ga med pregonom domnevno napadle tri osebe z lopato in metlo. Zaradi stopnjevanja nasilja so na ulice poslali zvezne pravosodne policiste v opremi za obvladovanje izgredov, ki so blokirali mestne ulice. Protestniki so v policiste metali pirotehnična sredstva, kamenje in ledene sveče, poročali pa so tudi o vdorih v policijska vozila. Lokalni načelnik policije Brian O'Hara je pozval k miru, medtem ko je zvezna administracija pod vodstvom predsednika Trumpa nakazala možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act) za vzpostavitev reda. Politični odzivi na dogajanje so močno deljeni. Medtem ko vlada poudarja, da so agenti izpostavljeni nasilju s strani kriminalnih tujcev, lokalni uradniki, vključno z županom Jacobom Freyem, izražajo dvom o uradnih različicah dogodkov. Napetosti v mestu ostajajo na kritični ravni, saj se zvezni organi spopadajo z vedno večjim odporom v t.i. mestih zatočiščih (sanctuary cities).

Tri zalivske države, Saudova Arabija, Katar in Oman, so uspele prepričati predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, da odustane od načrtovanega vojaškega napada na Iran. Visoki savdski predstavniki so po poročanju tiskovne agencije AFP potrdili, da so Washington opozorili na nepredvidljive in hude posledice, ki bi jih takšna operacija prinesla celotni bližnjevzhodni regiji. Po diplomatskih prizadevanjih naj bi se ameriška administracija odločila Teheranu »dati priložnost«. Zalivske monarhije so od začetka januarja izvajale intenzivne diplomatske pritiske, saj so se bale neposrednega povračilnega ukrepa Irana na njihova ozemlja in ameriške interese v regiji. Strah pred popolnim regionalnim kaosom je tri države povezal v skupno iniciativo, kljub siceršnjim političnim razhajanjem. Po navedbah virov so Trumpa opozorili, da bi bombardiranje iranskih ciljev sprožilo verižno reakcijo nasilja, ki bi ogrozila globalno energetsko varnost in stabilnost zavezniških držav. Ta diplomatski premik prihaja v času izjemnih napetosti, ko je Trump predhodno že grozil z uničenjem iranskega jedrskega programa. Odločitev za začasno ustavitev vojaških operacij pomeni kratkoročno deeskalacijo, vendar situacija ostaja napeta, saj so ZDA v preteklih tednih že porabile znatne količine svojih obrambnih zalog v konfliktih med Izraelom in Iranom. Diplomatska prizadevanja Riada, Dohe in Muskata so bila tako ključna pri preprečevanju neposrednega spopada širokih razsežnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump bo vodil doslej največjo in najvišjo delegacijo Združenih držav Amerike na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Trumpov prihod, ki je predviden za 19. januar, pomeni njegovo prvo osebno udeležbo na tem srečanju po šestih letih. Po navedbah organizatorjev bo predsednik v središče razprav, ki letos potekajo pod geslom Duh dialoga, prinesel svojo agendo Amerika na prvem mestu, kar predstavlja neposreden izziv uveljavljenim konceptom multilateralizma, odprtih meja in absolutne prostotrgovinske politike. Napovedani obisk v Švici sovpada z obdobjem povečanih napetosti med Trumpovo administracijo in mednarodnimi institucijami. Izvršni direktor foruma Borge Brende je potrdil, da bodo predsednika spremljali ključni predstavniki njegove vlade, vključno z državnim sekretarjem. Analitiki ocenjujejo, da bo Trump srečanje izkoristil za utrjevanje nacionalne suverenosti in neposreden nagovor svetovni eliti, ki jo pogosto označuje za odgovorno za spodkopavanje ameriških gospodarskih interesov. Dogodek v Davosu sledi le nekaj dni po radikalni potezi Bele hiše, ko so Združene države Amerike uradno napovedale izstop iz številnih mednarodnih organizacij. Trumpova prisotnost na forumu, ki ga njegovi privrženci vidijo kot utrdbo globalizma, nakazuje na strategijo neposrednega soočanja z mednarodno javnostjo kljub izolacionističnim težnjam na področju formalnega institucionalnega sodelovanja. Pričakuje se, da bo obisk močno vplival na prihodnje razprave o mednarodnem sodelovanju in globalnem upravljanju.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodna situacija slabša in da svet postaja vse bolj nevaren. Kljub temu ni komentiral dogajanja v Venezueli in Iranu, vključno z možnostjo ameriške vojaške invazije na Venezuelo in grožnjami Donalda Trumpa Grenlandiji.

Dvostrankarska skupina ameriških zakonodajalcev je v Washingtonu predlagala ustanovitev nove zvezne agencije, ki bi razpolagala z 2,5 milijarde dolarjev sredstev za spodbujanje domače proizvodnje redkih zemelj in drugih kritičnih mineralov. Predlog zakona je nastal kot neposreden odgovor na prevladujoč položaj Kitajske na svetovnem trgu teh surovin, ki so ključnega pomena za visokotehnološko industrijo, vključno s proizvodnjo pametnih telefonov in vojaške opreme. Administracija predsednika Donalda Trumpa je že pred tem začela izvajati ostrejše ukrepe, s katerimi želi zmanjšati odvisnost države od uvoza iz azijske velesile. Nova agencija bi se osredotočila na celotno dobavno verigo, od rudarjenja do predelave in končne uporabe materialov v industriji. Pobudniki izpostavljajo, da trenutna odvisnost od kitajskih virov predstavlja tveganje za nacionalno varnost in gospodarsko stabilnost Združenih držav Amerike. S predvidenimi sredstvi naj bi spodbudili zasebne naložbe in pospešili razvoj tehnologij za ekstrakcijo mineralov na ameriških tleh. Zakonodajna pobuda odraža naraščajoče soglasje v ameriški politiki glede potrebe po večji suverenosti na področju strateških surovin. Čeprav so podrobnosti o delovanju agencije še predmet usklajevanj, predlog predstavlja enega najobsežnejših finančnih načrtov za prestrukturiranje mineralne politike v zadnjih desetletjih. Uspeh pobude bi lahko pomembno vplival na svetovne trgovinske tokove in cene surovin na mednarodnih trgih.

Hamas je izrazil podporo prihajajočemu "tehnokratskemu odboru", ki naj bi upravljal Gazo, in poudaril, da bo to okrepilo premirje. Po poročanju egiptovske vlade je bil dosežen konsenz o tem odboru, ki bi prevzel upravljanje nad območjem, če bi ameriški načrt uspel. Washington si prizadeva za prihodnost Gaze brez Hamasa in predvideva novo tri-stopenjsko upravljanje, ki izključuje Hamas. Za vodjo prehodne uprave v Gazi je bil imenovan Ali Shaath, inženir in uradnik Palestinske oblasti.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da za zdaj ne bo uvedel carin na uvoz redkih zemelj, litija in drugih kritičnih mineralov. Namesto tega je z uporabo 232. člena zakona o širitvi trgovine odredil pogajanja z mednarodnimi trgovinskimi partnerji za prilagoditev uvoza teh surovin. Bela hiša je s to potezo odložila odločitev o dajatvah, ki bi lahko dodatno obremenile ameriško gospodarstvo, medtem ko vrhovno sodišče še odloča o zakonitosti predsednikovih carinskih ukrepov. Trump je ministru za trgovino Howardu Lutnicku in trgovinskemu predstavniku Jamiesonu Greerju naročil, naj dosežeta dogovore, ki ne bodo ogrožali nacionalne varnosti, s čimer je priznal trenutno odvisnost države od tujih virov. Analiza kaže, da se Trumpove obljube iz aprilske deklaracije o »dnevu osvoboditve«, v kateri je napovedal razcvet proizvodnje zaradi carin, niso uresničile. Podatki kažejo, da so ameriške tovarne od takrat izgubile približno 72.000 delovnih mest, trenutno pa zaposlujejo 12,7 milijona delavcev. Večina ekonomistov opozarja, da so prav trgovinski ukrepi ovirali rast sektorja, saj so podjetja naletela na višje stroške in nižje povpraševanje. Michael Hicks z univerze Ball State je opozoril, da so trenutne izgube le začetek širšega upada, ki se bo v naslednjih četrtletjih še stopnjeval. Odločitev o mineralih je pomembna predvsem zaradi dejstva, da Združene države Amerike nimajo zadostnih zmogljivosti za predelavo surovin, čeprav bi lahko povečale rudarjenje. Domači rudarski sektor bi lahko bil nad odločitvijo o odložitvi carin razočaran, vendar pa predelava in nadaljnji procesi ostajajo ozko grlo ameriške industrije. Razmere dodatno zapleta negotovost glede proračunskih prihodkov od carin, saj bi lahko morebitna neugodna sodba vrhovnega sodišča v prihodnjih dneh izničila pravno podlago za številne že uvedene ukrepe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil Mario Corino Machado, voditeljico venezuelske opozicije, s katero sta razpravljala o prihodnosti države po nedavni odstavitvi Nicolása Madura. Srečanje, ki se je odvilo 15. januarja, predstavlja ključni diplomatski korak nove ameriške administracije pri vzpostavljanju odnosov z novimi političnimi silami v Venezueli. Trump je pred srečanjem izrazil naklonjenost Machadovi in poudaril pomen stabilizacije regije. Administracija je hkrati potrdila prvo prodajo venezuelske nafte pod ameriškim skrbništvom, ki je ocenjena na 500 milijonov ameriških dolarjev. Ta korak označuje začetek gospodarske prenove države po enajstih dneh od padca Madurovega režima. Združene države Amerike s tem prevzemajo aktivno vlogo pri upravljanju energetskih virov Venezuele, kar vključuje tudi načrte za obnovo tamkajšnje kritične infrastrukture s pomočjo ameriških korporacij. Dogodek sledi Trumpovim napovedim o subvencioniranju ameriških naftnih velikanov, kot sta ExxonMobil in Chevron, za posodobitev uničenega venezuelskega energetskega sektorja. Cilj teh prizadevanj je v osemnajstih mesecih revitalizirati proizvodnjo nafte, kar bi zagotovilo dolgoročno stabilnost nove oblasti v Caracasu in hkrati zavarovalo ameriške strateške interese v Južni Ameriki.

Pripadniki mornariške pehote in mornarice Združenih držav Amerike so v Karibskem morju davi brez incidentov zasegli tanker Veronica, ki je povezan z Venezuelo. Gre za šesti tovrsten poseg ameriških sil v zadnjih nekaj tednih, s čimer Washington stopnjuje pritisk na Caracas v okviru kampanje za nadzor nad uvozom in izvozom venezuelske nafte. Operacijo je v zgodnjih jutranjih urah izvedlo južno poveljstvo ameriške vojske. Zaseg ladje se je zgodil neposredno pred napovedanim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Ameriška vojska je potrdila, da so marinci na tanker vstopili pred zoro v usklajeni akciji, ki je bila del širšega prizadevanja za omejevanje naftnih prihodkov režima v Venezueli. Ta poteza potrjuje odločenost ZDA pri izvajanju sankcij in blokad, ki so bile napovedane v preteklih mesecih. Najnovejši dogodek sledi vrsti podobnih operacij, ki kažejo na vse večjo militarizacijo nadzora nad trgovskimi potmi v regiji. Odločitev o zadržanju plovil in napovedi o krepitvi ameriške mornariške flote dodatno zaostrujejo diplomatske odnose v latinskoameriški regiji, medtem ko ZDA ohranjajo nadzor nad zaseženim premoženjem kot vzvod za politične spremembe v Venezueli.

Savdska Arabija, Katar in Oman so prepričali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne izvede vojaškega napada na Iran. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da vlada ne načrtuje usmrtitev protestnikov. Trump je dejal, da je Reza Pahlavi "zelo prijazen", vendar dvomi o njegovi podpori v Iranu.

Tajvanski gigant na področju polprevodnikov TSMC je v zadnjem četrtletju lanskega leta zabeležil 35-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 16 milijard ameriških dolarjev. Podjetje, ki oskrbuje tehnološka velikana Nvidia in Apple, je obenem znatno zvišalo načrte za kapitalske naložbe v letu 2026, in sicer na razpon med 52 in 56 milijardami dolarjev. Ta napoved je presegla pričakovanja analitikov in utrdila zaupanje v dolgoročno vzdržnost povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence. Objava poslovnih rezultatov je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah, kjer so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske tehnološke delnice močno pridobile. Nizozemski proizvajalec opreme za polprevodnike ASML je dosegel rekordno vrednost, medtem ko so se v predtrgovanju v ZDA podražile delnice družb Nvidia, Amazon in Microsoft. Finančni strokovnjaki pri banki Goldman Sachs so ob tem opozorili, da bodo vlagatelji, ki čakajo na večji popravek cen navzdol, verjetno razočarani zaradi močnih temeljev sektorja. Kljub optimizmu v tehnološkem sektorju so se surovine, kot sta nafta in srebro, pocenile. Na tržno dinamiko so vplivali tudi geopolitični dejavniki, saj so Združene države Amerike zadržale morebitne napade na Iran in se vzdržale uvedbe uvoznih carin na kritične minerale. Finančni trgi prav tako pozorno spremljajo notranjepolitično dogajanje v Iranu in izjave Donalda Trumpa glede prihodnosti vodstva ameriške centralne banke.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v četrtek zjutraj zagrozil z napotitvijo zvezne vojske v Minnesoto, da bi zatrl nasilne proteste v Minneapolisu. Trump je v izjavi ostro kritiziral lokalne oblasti in jih opozoril, da bo v primeru neuspešnega obvladovanja razmer uporabil zakon o uporu (Insurrection Act). Po njegovih navedbah naj bi proteste vodili poklicni agitatovji in uporniki, ki napadajo zvezne policiste. Napetosti med Belo hišo in zvezno državo Minnesota so se stopnjevale po ponovnih spopadih med demonstranti in zveznimi agenti. Predsednik vztraja, da morajo lokalni uradniki takoj ustaviti spodbujanje nemirov, sicer bodo ameriške čete prevzele nadzor nad redom in mirom na ulicah. Ukrep bi pomenil neposredno vmešavanje zvezne oblasti v lokalno pristojnost, kar bi dodatno poglobilo politični razkorak v državi. Napovedana uporaba vojaške sile prihaja v času, ko so odnosi med Trumpovo administracijo in vodstvom Minnesote že močno načeti zaradi preteklih pravnih sporov glede zveznih operacij. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske proti civilnemu prebivalstvu lahko sprožila ustavno krizo in še povečala stopnjo nasilja na obeh straneh.

ZDA so napovedale začasno ukinitev obravnave priseljenskih vizumov za Pakistan in še 74 drugih držav, ki bo začela veljati 21. januarja. Kot razlog navajajo zaskrbljenost, da se priseljenci iz teh držav pogosto zanašajo na ameriško socialno pomoč. Fidži je edina pacifiška država, ki jo ta ukrep prizadene. Trumpova administracija je s tem ukrepom želela preprečiti izkoriščanje ameriške socialne pomoči s strani migrantov iz tretjega sveta.

HBO razvija novo nadaljevanje serije Igra prestolov, ki naj bi se osredotočilo na Aryo Stark. Poleg tega naj bi bil v pripravi film o Aegonovi osvojitvi, ki bi služil kot predzgodba serije. Prvotno načrtovana nadaljevanka o Jonu Snowu je bila odpovedana.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da bi morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo politično katastrofo in konec trenutne svetovne ureditve. Po njegovih besedah bi morebiten konflikt ali poskus zavzetja ozemlja države članice zveze Nato s strani druge zaveznice uničil varnostne temelje, ki so desetletja zagotavljali stabilnost. Tusk je ob tem poudaril, da so glede na dosedanje ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa možni vsi scenariji. Poljska na Grenlandijo ne bo napotila svojih vojakov, je v izjavi za javnost zatrdil šéf poljske vlade. Njegov odziv sledi novicam o povečani vojaški prisotnosti evropskih sil na tem območju, saj je Nemčija danes tja poslala 13 vojakov v okviru izvidniške misije. Napetosti v arktični regiji se stopnjujejo zaradi strateškega pomena Grenlandije in interesov administracije ZDA po prevzemu nadzora nad tem otokom. Premier Tusk je izrazil globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo Severoatlantskega zavezništva v primeru enostranskih potez Washingtona. Grenlandija, ki je pod suverenostjo Danske, postaja osrednja točka geopolitičnih trenj, kar po mnenju poljskega voditelja zahteva previdnost in enotnost evropskih zaveznic pri ohranjanju mednarodnega prava.

Skupina držav BRICS stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja, kar bi lahko povzročilo obsežen strukturni pretres v svetovnem finančnem redu. Po ocenah analitikov se ameriška hegemonija, ki temelji na t. i. petrodolarju in nenehnem zadolževanju za financiranje vojaških operacij, sooča z neizogibno izbiro med ohranjanjem statusa rezervne valute in financiranjem naraščajočih stroškov obrambe. Sistem, ki je desetletja omogočal recikliranje sredstev v ameriške državne obveznice, je zdaj pod pritiskom zaradi novih geopolitičnih realnosti in sankcij, ki jih Washington uporablja proti državam, ki želijo diverzificirati svoje devizne rezerve. Gospodarska stabilnost Združenih držav Amerike je bila dolgo odvisna od sposobnosti tiskanja denarja za pokrivanje astronomskih proračunskih primanjkljajev, vendar bi lahko vzpon alternativnih plačilnih sistemov znotraj bloka BRICS to dinamiko trajno spremenil. Predlagani vojaški proračuni, ki dosegajo vrednost 1,5 bilijona dolarjev, dodatno obremenjujejo finančni sistem, kar po mnenju kritikov sili ameriško administracijo v opustitev nekaterih zunanjepolitičnih prednostnih nalog. V tem kontekstu se pojavljajo teze, da postajajo določeni konflikti, kot je vojna v Ukrajini, finančno nevzdržni in strateško manj pomembni od ohranitve globalne finančne prevlade. Analiza kaže, da proces dedolarizacije ni več le teoretična možnost, temveč aktivna strategija ključnih svetovnih akterjev za zaščito pred zamrznitvijo premoženja in drugimi enostranskimi ukrepi. Medtem ko se geopolitična napetost stopnjuje, države BRICS krepijo lastne finančne instrumente, ki naj bi služili kot obramba pred imperialnim finančnim omejevanjem tekmecev. Uspeh teh pobud bi pomenil konec obdobja, ko je dolar služil kot edino univerzalno sredstvo za mednarodno menjavo in financiranje dolga.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh zaznale povečano aktivnost in poskuse vstopa oboroženih kurdskih separatističnih skupin iz Iraka na iransko ozemlje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so milice skušale izkoristiti trenutne nemire v državi za stopnjevanje nasilja in destabilizacijo regije. Turške obveščevalne službe naj bi ob tem iransko revolucionarno gardo (IRGC) vnaprej opozorile na premike borcev čez mejo, kar je privedlo do prvih neposrednih spopadov. Iranska vojska je v odziv na grožnjo na obmejna območja poslala dodatne enote in oklepna vozila. Viri blizu Reutersa potrjujejo, da separatistom ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v notranjosti države, vendar razmere ostajajo napete. Teheran obtožuje kurdske skupine, da delujejo pod tujim vplivom in skušajo zanetiti širšo državljansko vojno, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi nadaljujejo. Spopadi med iransko vojsko in oboroženimi skupinami so povzročili dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Kurdske milice, ki so že leta 2022 igrale opazno vlogo v nemirih, naj bi po navedbah lokalnih virov reorganizirale svoje vrste v iraškem Kurdistanu, preden so se podale na misije čez mejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakonodajo, ki v jedilnice javnih šol po celotni državi ponovno uvaja polnomastno mleko. S tem korakom je predsednik uradno razveljavil omejitve glede vsebnosti maščob v mlečnih izdelkih, ki so bile uveljavljene v času administracije Baracka Obame kot del širših prizadevanj za zmanjšanje debelosti med mladimi. Zakonodajni premik predstavlja zmago za mlečno industrijo, ki si je dolga leta prizadevala za ponovno vključitev polnomastnih izdelkov v šolske obroke. Podporniki zakona trdijo, da bodo imeli učenci tako na voljo bolj hranljive in okusne možnosti, kar bi lahko spodbudilo večjo konzumacijo mleka med šolajočo mladino. Na drugi strani nekateri strokovnjaki za prehrano izražajo zaskrbljenost zaradi ponovnega povečanja vnosa nasičenih maščob. Nova pravila bodo šolskim oblastem omogočila večjo fleksibilnost pri načrtovanju jedilnikov, kar je bila ena izmed osrednjih obljub Trumpove administracije na področju deregulacije prehranskih standardov v izobraževalnih ustanovah. Odločitev odraža širši politični trend odmika od strožjih zveznih predpisov o zdravi prehrani, ki so bili značilni za prejšnje obdobje.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes uvedel 25-odstotne carine na izvoz specifičnih polprevodniških čipov tehnoloških velikanov Nvidia in AMD. Ukrep predstavlja oster zasuk v ameriški trgovinski politiki do Kitajske, saj neposredno obdavčuje ključne komponente za razvoj umetne inteligence. V nepričakovanem odzivu je kitajska stran že včeraj svojim carinskim organom ukazala popolno ustavitev uvoza omenjenih ameriških izdelkov, kar kaže na zaostrovanje tehnološkega spora med velesilama. Ta poteza je presenetljiva predvsem zaradi dejstva, da so Združene države Amerike še pred kratkim iskale načine za nadaljevanje prodaje teh izdelkov na kitajski trg pod posebnimi pogoji. Trumpova administracija je s temi carinami dejansko prekinila obdobje relativne stabilnosti, ki ga je zaznamovalo iskanje kompromisov med nacionalno varnostjo in interesi ameriške industrije polprevodnikov. Kitajska zavrnitev uvoza pa namiguje na to, da si Peking prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ameriške tehnologije. Dogajanje močno vpliva na globalne dobavne verige in vrednost delnic tehnoloških podjetij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi povzročili dolgoročno škodo ameriškemu izvoznemu sektorju, hkrati pa pospešili razvoj lastnih kitajskih zmogljivosti na področju čipov. Trenutna situacija nakazuje konec premirja v trgovinski vojni, ki je bilo vzpostavljeno v začetku leta.

Kremlj je ponovil, da se strinja z Donaldom Trumpom, da je Volodimir Zelenski glavna ovira za rešitev konflikta v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira mirovna prizadevanja, medtem ko je Trump izjavil, da je Putin pripravljen končati vojno. Poljski premier Donald Tusk je kritiziral Trumpovo izjavo. Rusija si želi novega srečanja in upa na prihod Američanov v Moskvo, da bi razpravljali o vojni v Ukrajini.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaključila prvo prodajo benezuelske nafte v vrednosti približno 500 milijonov dolarjev oziroma 429 milijonov evrov. Kot je v sredo potrdil visoki predstavnik ameriške vlade, gre za prvo tovrstno transakcijo, odkar so Združene države Amerike uvedle stroge ukrepe glede benezuelskih energentov. Prodaja predstavlja ključen korak v strategiji Washingtona, ki želi s finančnim pritiskom vplivati na politične razmere v tej južnoameriški državi. Čeprav so podrobnosti o kupcih in končni destinaciji nafte ostale delno nerazkrite, so uradniki potrdili, da je bila transakcija izvedena pod strogim nadzorom ameriških finančnih institucij. Sredstva, pridobljena s prodajo, bodo po navedbah ameriških virov namenjena posebnim računom, s čimer želi Bela hiša preprečiti, da bi kapital neposredno koristil režimu v Caracasu. Gre za nadaljevanje gospodarske izolacije Venezuele, ki jo ZDA izvajajo s ciljem vzpostavitve nove prehodne vlade.

Vodstvo Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan je suspendiralo zaposlenega, ki je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa slednjemu namenil ostre kritike. Delavec je predsednika Trumpa v javnem nagovoru označil za zaščitnika pedofilov, na kar se je Trump odzval z neprimerno kretnjo sredinca. Incident je sprožil buren odziv v javnosti, podjetje pa se je odločilo za disciplinski ukrep začasnega umika delavca z delovnega mesta. Kljub suspenzu se je na strani zaposlenega hitro zbrala podpora spletne skupnosti. Prek platform za množično financiranje so donatorji zanj zbrali že več kot 200.000 ameriških dolarjev denarne pomoči, kar kaže na močno polarizacijo javnega mnenja glede dogodka. Vodstvo podjetja Ford za zdaj podrobnejših informacij o trajanju suspenza ali morebitni odpovedi delovnega razmerja ni podalo. Dogodek v Michiganu dodatno stopnjuje napetosti med administracijo predsednika Trumpa in delom industrijskih delavcev, ki so bili v preteklosti ključni del njegove volilne baze. Kritike na račun predsednika iz ust delavcev v proizvodnji so razmeroma redke, vendar v tem primeru odražajo globlje družbene razkole, ki se odražajo tudi v zasebnih podjetjih.

Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Norveško in Švedsko, so napotile vojaško osebje na Grenlandijo, da bi poudarile evropsko enotnost in zagotovile varnost otoka. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z ZDA o prihodnosti Grenlandije, kar odraža nesoglasja glede prevzema otoka. Rusija je izkoristila zanimanje predsednika Trumpa za Grenlandijo, obtožila Zahod militarizacije Arktike in izzvala Evropo.

Starši natakarice, ki je umrla v Kran Montani, so zanikali trditve lastnikov bara, da so jo obravnavali kot hči. ZDA so še naprej izkazovale zanimanje za Grenlandijo, kar je sprožilo diplomatsko krizo in vključitev Evrope v širšo geopolitično tekmo za Arktiko. Izraelski bombni napadi v Gazi so zahtevali najmanj šest življenj, med njimi tudi poveljnika oboroženega krila Hamasa.

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje. Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida. Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.

Donald Trump je v intervjuju za Reuters ponovil, da naj bi bil Volodimir Zelenski glavna ovira za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, medtem ko naj bi bil Vladimir Putin pripravljen na dogovor. Trumpove izjave so v nasprotju z dosedanjo retoriko o vojni.

ZDA so zaključile prvo prodajo zaplenjene venezuelske nafte v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Informacijo je za televizijo CBS potrdil neimenovani uradnik v vladi predsednika Donalda Trumpa.

Iranski ambasador v Pakistanu, Reza Amiri Moghadam, je izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump poslal sporočilo Teheranu, v katerem je zatrdil, da ne namerava napasti Irana, ter obenem pozval k zadržanosti. Trump je dejal, da je rešil veliko življenj v Iranu.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani, član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je ob začetku svojega mandata sprožil ostre odzive z napovedjo prehoda od individualizma h kolektivizmu. Mamdani je v svojem nastopnem govoru poudaril, da bo hladnost ameriškega individualizma zamenjal s toplino kolektivizma, kar so kritiki označili za radikalno odklon od ustaljenih ameriških vrednot. Njegovo politično delovanje v okviru Demokratske stranke mnogi opisujejo kot taktičen prevzem strankarske infrastrukture za uveljavljanje skrajnih socialističnih ciljev. Analitiki opozarjajo na vpliv radikalnih svetovalcev v ožjem krogu novega župana, ki naj bi načrtovali obsežne posege v lastninsko pravico in reformo policije. Kritiki trdijo, da DSA uporablja demokratsko etiketo le kot krinko za vstop v politični prostor, medtem ko v ozadju delujejo po navodilih notranjih delovnih skupin organizacije. Takšna oblika vodenja mesta po mnenju nasprotnikov spodkopava tradicionalni demokratični proces in povečuje ideološko polarizacijo v največjem ameriškem mestu. Dogajanje v New Yorku sovpada z mednarodnim razvojem dogodkov, vključno z aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti, kar je dodatno podžgalo razpravo o neuspehih socialističnih sistemov. Mamdanijeva retorika o kolektivizmu se v javnosti sooča z odporom, saj mnogi v njej vidijo odmeve avtoritarnih režimov, ki so se v zgodovini izkazali za neučinkovite in škodljive za osebne svoboščine državljanov.

Nigerijska vlada je najela ameriško lobistično podjetje z namenom utrditve odnosov s prihajajočo administracijo novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Glavni cilj sodelovanja je ohranitev ameriške podpore in učinkovitejše komuniciranje prizadevanj za zaščito krščanske manjšine v Nigeriji. Abuja se želi s to potezo odzvati na trditve, ki jih širijo določene krščanske evangeličanske skupine in drugi lobisti v ZDA. Nigerijske oblasti poudarjajo, da se v mednarodni javnosti pojavljajo napačne informacije, ki zmanjšujejo pomen vladnih ukrepov za zagotavljanje varnosti kristjanov. Država se že dlje časa spopada z versko pogojenim nasiljem in napadi oboroženih skupin, kar je v preteklosti sprožilo kritike mednarodnih humanitarnih organizacij in verskih združenj. Nova lobistična strategija naj bi zagotovila, da bo nigerijsko stališče v Washingtonu slišano in ustrezno upoštevano. Lokalni analitiki ocenjujejo, da je izbira trenutka neposredno povezana s politično tranzicijo v Združenih državah Amerike. Nigerija si prizadeva zaščititi svoje strateške interese in vojaško pomoč, ki jo prejema od ZDA za boj proti ekstremističnim skupinam, kot je Boko Haram. Z najemom strokovnjakov za odnose z javnostmi želi vlada v Abuji preprečiti morebitno ohladitev odnosov ali uvedbo sankcij zaradi domnevnih kršitev verskih svoboščin.

Cene nafte na svetovnih trgih so se danes znižale za tri odstotke, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podal izjave glede dogajanja v Iranu. Trump je v nagovoru dejal, da se je "ubijanje" v Iranu končalo, pri čemer pa ni podrobneje pojasnil, ali bodo Združene države Amerike proti tej državi sprožile kakršno koli vojaško dejanje. Ta negotovost glede neposredne vojaške eskalacije je umirila energetske trge, ki so bili v preteklih dneh pod velikim pritiskom. Cena za sod severnoameriške nafte vrste WTI se je okoli 4. ure po srednjeevropskem času spustila na 60,16 dolarja, kar predstavlja triodstotni padec. Podobno gibanje je bilo opaziti tudi pri nafti vrste Brent iz Severnega morja, ki se je pocenila za 2,87 odstotka in dosegla vrednost 64,61 dolarja za sod. Trgi so se na ta način odzvali na nekoliko manj bojevito retoriko iz Washingtona. Znižanje cen sledi obdobju strme rasti, ko so vrednosti črnega zlata poskočile zaradi stopnjevanja napetosti v odnosih med Washingtonom in Teheranom. Investitorji so sprva pričakovali ostrejši vojaški odgovor ZDA, vendar so Trumpove besede o koncu nasilja v Iranu vsaj začasno zmanjšale strah pred širitvijo konflikta, kar bi lahko resno ogrozilo dobavo nafte iz Perzijskega zaliva.

Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) je napovedal, da bo v prihodnjih dveh letih v svoje proizvodne obrate v Mehiki investiral milijardo ameriških dolarjev. Podjetje namerava s temi sredstvi okrepiti svojo lokalno proizvodno zmogljivost in posodobiti infrastrukturo v državi, ki ostaja ključno središče za njihovo globalno dobavno verigo. Napovedana naložba prihaja v času povečanih političnih pritiskov, saj so načrti podjetja v neposrednem nasprotju s pričakovanji nekaterih političnih akterjev v Združenih državah Amerike, vključno z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom. Strategija General Motorsa kljub temu ostaja osredotočena na izkoriščanje stroškovne učinkovitosti in logističnih prednosti, ki jih ponuja mehiški trg. Investicija, ki bo v celoti izvedena do leta 2026, potrjuje dolgoročno zavezo podjetja mehiškemu gospodarstvu. Predstavniki družbe so poudarili, da bo projekt ključen za ohranjanje konkurenčnosti na severnoameriškem trgu, kjer Mehika igra vlogo osrednjega proizvodnega vozlišča za številne modele vozil, namenjene izvozu.

Po poročilih o nasilnem zatrtju množičnih protestov s strani iranskih varnostnih sil v Iranu vlada napet mir. Iranski zunanji minister Abbas Araghtschi je napovedal začasno ustavitev usmrtitev v Iranu. Hkrati se zaradi groženj ameriškega predsednika Trumpa povečuje zaskrbljenost pred morebitnim napadom ZDA. Poročajo tudi o ukrepih ameriške vojske in zaprtju zračnega prostora.

Ameriški urad za proračun (CBO) je objavil oceno, po kateri bi uveljavitev izvršnega ukaza predsednika Donalda Trumpa o preimenovanju ministrstva za obrambo v ministrstvo za vojno lahko stala med 10 in 125 milijoni ameriških dolarjev. Analiza, ki jo je javnosti posredoval novinar Scott MacFarlane, predvideva različne stroškovne scenarije glede na število zaposlenih in organizacijskih enot, ki jih bo sprememba neposredno zadevala. Napovedani stroški so sprožili val kritik med ameriškimi politiki in javnostjo. Demokratska senatorka Tammy Duckworth, sicer upokojena podpolkovnica ameriške vojske, je opozorila, da bi omenjena sredstva lahko porabili za prehrano 55.000 ogroženih veteranov. Kritiki administraciji očitajo nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja za simbolne spremembe, medtem ko bi bila sredstva lahko usmerjena v konkretne socialne programe. Kljub predsednikovemu ukazu preimenovanje še ni uradno potrjeno, saj bi za polno uveljavitev spremembe po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov in veteranov bila potrebna potrditev v kongresu. Vprašanje preimenovanja tako ostaja predmet političnih razprav, kjer se spopadata predsednikova vizija o vrnitvi k zgodovinskemu poimenovanju in proračunska vzdržnost države.