Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli obsežno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega ameriškega dnevnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v Virginiji je bila del širše kriminalistične preiskave o nezakonitem odtekanju zaupnih vladnih dokumentov in deljenju informacij o nacionalni varnosti. Po razpoložljivih podatkih so agenti zasegli več elektronskih naprav, vključno s telefonom, prenosnimi računalniki in pametno uro, medtem ko naj bi preiskavo osebno odobrili najvišji predstavniki ministrstva za pravosodje. Novinarka Hannah Natanson v zadnjem obdobju intenzivno poroča o preoblikovanju zvezne uprave pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, vključno z načrti za množična odpuščanja javnih uslužbencev. Čeprav so preiskovalci pojasnili, da novinarka sama ni neposredna tarča preiskave, temveč se ta osredotoča na Aurelia Pereza-Lugonesa, sistemskega administratorja z dostopom do strogo tajnih podatkov, so organizacije za svobodo tiska izrazile resno zaskrbljenost. Poudarjajo, da takšni agresivni ukrepi zoper novinarje ustvarjajo vzdušje strahu in ogrožajo svobodo govora. Uredništvo Washington Posta je potrdilo, da so se s preiskavo seznanili in situacijo pozorno spremljajo. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pame Bondi trdi, da so bili ukrepi nujni zaradi zavarovanja državnih skrivnosti, ki so bile domnevno odtujene iz prostorov Pentagona. Primer sproža burne razprave o mejah med nacionalno varnostjo in pravico javnosti do obveščenosti, zlasti v luči razkritij o tajnih operacijah na ameriških mejah, ki jih je vzporedno objavil neodvisni novinar Ken Klippenstein.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy ml. je v sredo v Beli hiši razkril nove zvezne prehranske smernice, ki jih ministrstvi za zdravje in kmetijstvo osvežita vsakih pet let. Nova navodila spodbujajo uživanje beljakovin in zdravih maščob, medtem ko močno omejujejo predelano hrano in dodan sladkor. Kennedy je ob tem napovedal konec t. i. vojne proti beljakovinam in nasičenim maščobam, nove smernice pa bodo služile kot osnova za prehranske programe v šolah in vojaških objektih. Ob robu uradne predstavitve je Kennedy v podkastu Katie Miller vzbudil pozornost s kritičnimi, a hkrati občudujočimi opombami o prehranjevalnih navadah predsednika Donalda Trumpa. Kennedy je izjavil, da predsednik uživa izjemno nezdravo hrano, predvsem iz restavracij s hitro prehrano, kot je McDonald's, ter pije velike količine dietne kokakole. Kljub temu je Kennedy Trumpovo telesno odpornost opisal kot božansko, saj mu uspeva ohranjati energijo ob stalnem vnosu po njegovih besedah strupenih snovi. Kennedy je pojasnil, da Trumpova izbira hitre hrane izvira iz njegovega strahu pred zastrupitvijo, saj bolj zaupa standardiziranim procesom velikih korporacij kot nepreverjenim virom na terenu. V Beli hiši in svojem letovišču Mar-a-Lago pa naj bi predsednik kljub vsemu užival kakovostnejše obroke. Predstavitev novih smernic sicer predstavlja uresničitev napovedane reforme, ki v ospredje postavlja naravna živila in odmik od tradicionalne prehranske piramide.

Skupina kongresnikov iz vrst demokratov in republikancev je v predstavniškem domu in senatu Združenih držav Amerike vložila zakonski predlog, ki bi prepovedal porabo zveznih sredstev za morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji. Ukrep so pripravili v odziv na zaostrovanje retorike predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovil svoje težnje po priključitvi tega avtonomnega ozemlja Kraljevine Danske. Zakonodajalci želijo s tem preprečiti enostranske vojaške poteze, ki bi lahko resno ogrozile odnose znotraj zveze NATO in mednarodno stabilnost. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah Trumpovega komisarja za Arktiko Thomasa Dansa, ki je namignil, da bi ZDA lahko Grenlandijo priključile v nekaj tednih ali mesecih. V Washingtonu je za sredo predvideno srečanje danskega zunanjega ministra Larsa Løkkeja Rasmussena in grenlandske zunanje ministrice Vivian Motzfeldt z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Čeprav Trumpova administracija dogodek označuje kot pogajanja o poslu, danska in grenlandska stran vztrajata pri zavračanju kakršne koli prodaje ozemlja. Diplomatski strokovnjaki in nekdanji predstavniki ZDA pri zvezi NATO opozarjajo, da bi vsakršen poskus nasilnega prevzema Grenlandije pomenil konec severnoatlantskega zavezništva v sedanji obliki. Ker je Grenlandija del Danske, ki je ustanovna članica Nata, bi ameriška agresija sprožila nepredstavljivo krizo znotraj zahodnega obrambnega bloka. Evropski zavezniki dogajanje spremljajo z veliko zaskrbljenostjo, saj Trumpove grožnje tokrat ocenjujejo kot realno nevarnost in ne le kot retorično sredstvo.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v uradni vlogi ostro kritiziralo zveznega sodnika Davida J. Novaka, potem ko je ta podvomil v pooblastila Lindsey Halligan, ki jo je predsednik Donald Trump imenoval za začasno zvezno tožilko. Generalna tožilka Pam Bondi, namestnik Todd Blanche in Halliganova so v 11 strani dolgem dokumentu sodnikovo poizvedbo označili za "inkvizicijo". Spor je nastal, ker se Halliganova v uradnih dokumentih še vedno podpisuje kot zvezna tožilka za vzhodno okrožje Virginije, čeprav je drugo sodišče že novembra razsodilo, da je bilo njeno imenovanje nezakonito. Zaplet se je poglobil, ko je sodnik Novak prejšnji teden zahteval pojasnila, zakaj Halliganova še naprej uporablja naziv zvezne tožilke, kljub temu da so bile obtožnice, ki jih je vložila proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in njujorški generalni tožilki Letitii James, razveljavljene. Ministrstvo v svojem odgovoru trdi, da je sodnik Novak, ki ga je sicer prav tako imenoval Trump, storil "hudo zlorabo oblasti" in da so njegove trditve napačne. Pri tem so se sklicevali na primer nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha kot dokaz, da prejšnja sodna odločitev o njeni nezakoniti funkciji ni zavezujoča. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med izvršilno vejo oblasti pod vodstvom Donalda Trumpa in zveznim sodstvom v Virginiji. Pravosodno ministrstvo zdaj neposredno izpodbija avtoriteto sodnikov, ki poskušajo omejiti delovanje tožilcev, katerih imenovanja niso bila potrjena v senatu ali s strani zveznega sodstva. Primer Halligan ostaja v središču pravnih sporov glede legitimnosti Trumpovih kadrovskih potez v pravosodju.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki od konca decembra 2025 pretresajo državo. Napoved prihaja kljub ostrim opozorilom mednarodne skupnosti in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega ubijanja mirnih demonstrantov. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij uporabile pravo strelivo, število smrtnih žrtev v zatiranju protestov pa je po zadnjih podatkih preseglo 2500 oseb. Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila nasilno ukrepanje islamske republike in pozvala svetovne voditelje k zaščiti temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Čeprav so se protesti sprva začeli zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti riala, so se hitro sprevrgli v upor proti desetletja trajajoči vladni represiji in teokratski ureditvi. Poleg velikega števila ubitih poročila navajajo tudi množične samovoljne aretacije po vsej državi. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iranske oblasti vztrajajo pri uporabi najstrožjih kazni za utišanje opozicije. Humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj režim kljub mednarodnim pritiskom ne kaže znakov popuščanja, temveč stopnjuje uporabo nasilja in pravosodnega sistema kot orodja za politično zatiranje. Razmere v državi ostajajo nestabilne, usoda tisočev zaprtih protestnikov pa negotova.

Ameriški predsednik Donald Trump bo vodil doslej največjo in najvišjo delegacijo Združenih držav Amerike na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Trumpov prihod, ki je predviden za 19. januar, pomeni njegovo prvo osebno udeležbo na tem srečanju po šestih letih. Po navedbah organizatorjev bo predsednik v središče razprav, ki letos potekajo pod geslom Duh dialoga, prinesel svojo agendo Amerika na prvem mestu, kar predstavlja neposreden izziv uveljavljenim konceptom multilateralizma, odprtih meja in absolutne prostotrgovinske politike. Napovedani obisk v Švici sovpada z obdobjem povečanih napetosti med Trumpovo administracijo in mednarodnimi institucijami. Izvršni direktor foruma Borge Brende je potrdil, da bodo predsednika spremljali ključni predstavniki njegove vlade, vključno z državnim sekretarjem. Analitiki ocenjujejo, da bo Trump srečanje izkoristil za utrjevanje nacionalne suverenosti in neposreden nagovor svetovni eliti, ki jo pogosto označuje za odgovorno za spodkopavanje ameriških gospodarskih interesov. Dogodek v Davosu sledi le nekaj dni po radikalni potezi Bele hiše, ko so Združene države Amerike uradno napovedale izstop iz številnih mednarodnih organizacij. Trumpova prisotnost na forumu, ki ga njegovi privrženci vidijo kot utrdbo globalizma, nakazuje na strategijo neposrednega soočanja z mednarodno javnostjo kljub izolacionističnim težnjam na področju formalnega institucionalnega sodelovanja. Pričakuje se, da bo obisk močno vplival na prihodnje razprave o mednarodnem sodelovanju in globalnem upravljanju.

V Iranu potekajo najhujši nemiri v zadnjih letih, protesti proti režimu ajatole Khameneija so se sprevrgli v nasilne obračune. V bolnišnicah v Teheranu so zdravniki preobremenjeni z zdravljenjem stotin poškodb oči zaradi streljanja. Predsednik Trump je dejal, da bodo ZDA sprejele "odločne ukrepe", če bo Iran usmrtil protestnike. Reuters poroča, da Trump razmišlja o vojaškem posredovanju v naslednjih 24 urah. Elon Musk ponuja brezplačen dostop do Starlinka iranskim protestnikom, saj država omejuje dostop do interneta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu, ki so po nekaterih poročilih terjali že več kot 2.500 življenj, Teheranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je iranske protestnike pozval, naj nadaljujejo z upori in prevzamejo državne institucije, ob tem pa jim je obljubil, da je pomoč na poti. V nizu izjav je iranskemu režimu napovedal ostre ukrepe, če bodo oblasti začele z usmrtitvami pridržanih demonstrantov, kar je privedlo do resnih ugibanj o neposrednem napadu, ki naj bi se po nekaterih navedbah obetal v roku 24 ur. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko so Združene države Amerike začele umikati svoje osebje iz ključne letalske baze Al Udeid v Katarju, Iran pa je v odgovor zaprl svoj zračni prostor in zagrozil s povračilnimi napadi na ameriška oporišča v regiji. Vrhovni voditelj Ali Hamenej in iransko sodstvo sta prvotno napovedala hitra sojenja in usmrtitve, a so se kasneje, po Trumpovih grožnjah, začeli pojavljati signali o deeskalaciji. Trump je nato sporočil, da je s strani pomembnih virov prejel zagotovila, da so se poboji in načrtovane usmrtitve ustavili, zaradi česar je morebitne vojaške napade za zdaj odložil. Kljub začasni pomiritvi vojaške retorike so ZDA uvedle nove sankcije proti petim visokim iranskim uradnikom, ki so odgovorni za zatiranje demonstracij. Trumpova administracija je prav tako napovedala 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki še naprej trgujejo z Iranom, kar predstavlja dodaten gospodarski pritisk na režim. Medtem ko Washington še naprej opazuje razvoj dogodkov, iranske oblasti Trumpa obtožujejo vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nasilja, zaradi česar so vložile pritožbo na Združene narode.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Iranske oblasti so odložile načrtovano usmrtitev Erfana Soltanija, ki je bil zaprt zaradi sodelovanja na protestih, so sporočili člani njegove družine. Do preložitve prihaja v času povečanega diplomatskega pritiska s strani Združenih držav Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem javno izjavil, da je prejel zagotovila iranske strani o prekinitvi usmrtitev zaprtih nasprotnikov režima. Družina Soltanija je preložitev usmrtitve neposredno pripisala mednarodnemu pritisku, zlasti vplivu nove ameriške administracije. Erfan Soltani je eden izmed številnih protestnikov, ki so bili obsojeni na smrtno kazen po množičnih demonstracijah v državi. Čeprav uradni Teheran ni podal uradne izjave o spremembi politike, so poročila o ustavitvi usmrtitev vzbudila upanje pri sorodnikih drugih zapornikov. Dogajanje kaže na morebiten premik v odnosih med Teheranom in Washingtonom pod vodstvom predsednika Trumpa. Medtem ko so človekoljubne organizacije pozdravile novico o preložitvi, opozarjajo, da usoda Soltanija in drugih obsojenih ostaja negotova, dokler smrtne obsodbe niso formalno preklicane. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja ravnanje iranskega pravosodja glede vprašanj človekovih pravic.

Predsednik Trump je predstavil dolgo pričakovani načrt za zdravstveno varstvo, imenovan "Veliki zdravstveni načrt", ki naj bi znižal cene zdravil na recept in premije zavarovanj. Načrt vključuje tudi neposredna plačila Američanom za nakup zdravstvenega zavarovanja, večjo transparentnost cen in večjo odgovornost zavarovalnic. Predsednik poziva kongres, da sprejme načrt.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodna situacija slabša in da svet postaja vse bolj nevaren. Kljub temu ni komentiral dogajanja v Venezueli in Iranu, vključno z možnostjo ameriške vojaške invazije na Venezuelo in grožnjami Donalda Trumpa Grenlandiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act) v zvezni državi Minnesota, če tamkajšnje oblasti ne bodo ustavile napadov na agente urada za priseljevanje in carine (ICE). Trump je protestnike označil za poklicne agitatorje in upornike, ki ovirajo delo zveznih uslužbencev, ter poudaril, da bo z uporabo vojske ali zvezne nacionalne garde končal trenutne razmere v državi. Grožnja prihaja v času zaostrenih napetosti med zvezno vlado in demokratskim vodstvom Minnesote glede izvajanja migracijske politike. Zakon o vstaji, ki izhaja iz leta 1807, predsedniku omogoča napotitev ameriške vojske za domače kazensko pregajanje, kar je v ameriški zgodovini izjemno redek ukrep. Čeprav je Trump trdil, da so nekateri predhodniki ta zakon uporabili več desetkrat, zgodovinski zapisi kažejo, da je bil v celotni zgodovini Združenih držav Amerike uporabljen približno tridesetkrat. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste v Minnesoti prav tako označil za upor, kar služi kot pravna podlaga za morebitno predsednikovo ukrepanje. Odzivi na Trumpove napovedi so razdeljeni; medtem ko nekateri medijski komentatorji podpirajo odločen odziv za zaščito zveznih institucij, kritiki opozarjajo na nevarnost militarizacije civilnega prostora. Razmere v Minnesoti so se dodatno zaostrile po protestih, ki so sledili smrti ženske v Minneapolisu, kar je sprožilo širši val nezadovoljstva nad delovanjem organov pregona in urada ICE. Politični konflikt med Washingtonom in Minnesoto se tako seli na področje ustavnih pooblastil in uporabe vojaške sile na domačih tleh.

Francija in Nemčija sta v četrtek na Grenlandijo napotili vojaško osebje, medtem ko Danska s svojimi zaveznicami pripravlja vojaške vaje za zaščito otoka pred ambicijami ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Premik sil se je zgodil neposredno po srečanju uradnikov Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije, na katerem so obravnavali Trumpove zahteve po nadzoru nad tem strateškim avtonomnim ozemljem. Kljub diplomatskim pogovorom so napetosti narasle, saj je ameriški predsednik izjavil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje nacionalne varnosti, bodisi s sporazumom bodisi na drug način. Grenlandski predsednik vlade Jens-Frederik Nielsen je na skupni tiskovni konferenci odločno zavrnil možnost ameriške nadvlade in poudaril, da otok ostaja povezan z Dansko. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je potrdil, da imata državi povsem različna stališča od Washingtona, medtem ko je Trump v svojih izjavah stopnjeval retoriko in napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor "na tak ali drugačen način". V prestolnici Nuuk je med prebivalci čutiti precejšen strah pred morebitno ameriško agresijo. Evropske zaveznice z napotitvijo vojske pošiljajo jasno sporočilo o nepripravljenosti na spreminjanje meja na Arktiki. Danska, ki še vedno upravlja zunanjo in varnostno politiko Grenlandije, se spopada z največjim diplomatskim in varnostnim izzivom v sodobni zgodovini, saj Trumpova administracija otok obravnava kot ključno prioriteto za nacionalno varnost ZDA. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na popuščanje glede suverenosti otoka.

Dvostrankarska skupina ameriških zakonodajalcev je v Washingtonu predlagala ustanovitev nove zvezne agencije, ki bi razpolagala z 2,5 milijarde dolarjev sredstev za spodbujanje domače proizvodnje redkih zemelj in drugih kritičnih mineralov. Predlog zakona je nastal kot neposreden odgovor na prevladujoč položaj Kitajske na svetovnem trgu teh surovin, ki so ključnega pomena za visokotehnološko industrijo, vključno s proizvodnjo pametnih telefonov in vojaške opreme. Administracija predsednika Donalda Trumpa je že pred tem začela izvajati ostrejše ukrepe, s katerimi želi zmanjšati odvisnost države od uvoza iz azijske velesile. Nova agencija bi se osredotočila na celotno dobavno verigo, od rudarjenja do predelave in končne uporabe materialov v industriji. Pobudniki izpostavljajo, da trenutna odvisnost od kitajskih virov predstavlja tveganje za nacionalno varnost in gospodarsko stabilnost Združenih držav Amerike. S predvidenimi sredstvi naj bi spodbudili zasebne naložbe in pospešili razvoj tehnologij za ekstrakcijo mineralov na ameriških tleh. Zakonodajna pobuda odraža naraščajoče soglasje v ameriški politiki glede potrebe po večji suverenosti na področju strateških surovin. Čeprav so podrobnosti o delovanju agencije še predmet usklajevanj, predlog predstavlja enega najobsežnejših finančnih načrtov za prestrukturiranje mineralne politike v zadnjih desetletjih. Uspeh pobude bi lahko pomembno vplival na svetovne trgovinske tokove in cene surovin na mednarodnih trgih.

Nova anketa AP-NORC je pokazala, da večina Američanov meni, da je predsednik Donald Trump "šel predaleč" z uporabo ameriške vojske za posredovanje v drugih državah, pri čemer 57 % vprašanih ne odobrava njegovega ravnanja v Venezueli. Trump je pozval tudi NATO, naj izključi Rusijo in Kitajsko iz Grenlandije.

Hamas je izrazil podporo prihajajočemu "tehnokratskemu odboru", ki naj bi upravljal Gazo, in poudaril, da bo to okrepilo premirje. Po poročanju egiptovske vlade je bil dosežen konsenz o tem odboru, ki bi prevzel upravljanje nad območjem, če bi ameriški načrt uspel. Washington si prizadeva za prihodnost Gaze brez Hamasa in predvideva novo tri-stopenjsko upravljanje, ki izključuje Hamas. Za vodjo prehodne uprave v Gazi je bil imenovan Ali Shaath, inženir in uradnik Palestinske oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o uporu za razporeditev vojaških sil v zvezni državi Minnesota, da bi zatrl nasilne proteste. Odločitev sledi večdnevnim nemirom, ki jih je sprožila smrt domačinke med posredovanjem zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE). Trump je lokalne politike obtožil korupcije in nesposobnosti pri obvladovanju razmer ter poudaril, da bodo zvezne oblasti posredovale, če zvezna država ne bo zaščitila svojih uslužbencev. Predsednik je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so protestniki, ki jih je označil za profesionalne agitatorje in podstrešnike, napadli uslužbence imigracijske službe. Napovedana uporaba zakona o uporu iz leta 1807 bi predsedniku omogočila razporeditev aktivnih vojaških sil znotraj meja Združenih držav Amerike za namene vzpostavitve javnega reda, kar bi pomenilo močno zaostritev odziva na civilne nemire. Razmere v Minneapolisu ostajajo napete, saj se protesti proti metodam dela zvezne migracijske policije nadaljujejo. Kritiki Trumpovi napovedi očitajo prekomerno uporabo moči in stopnjevanje napetosti, medtem ko Bela hiša vztraja pri stališču, da je zagotavljanje varnosti zveznih uslužbencev in premoženja prednostna naloga, ki opravičuje uporabo izrednih pooblastil.

Iran je v četrtek uradno sporočil, da se bo branil pred kakršno koli tujo grožnjo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da pozorno spremlja dogajanje in dopušča možnost vojaškega ukrepanja zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Kljub zaostreni retoriki se zdi, da se je Teheran vsaj začasno izognil neposredni vojaški konfrontaciji z Združenimi državami Amerike. Do umiritve je prišlo po tem, ko je iranski režim nakazal, da ne bo nadaljeval z usmrtitvami protestnikov, kar je bil ključni pogoj po javnih opozorilih iz Washingtona. Napetosti na terenu sicer ostajajo visoke, saj so se na teheranski univerzi zbrali protestniki, ki so po poročanju državnih medijev vzklikali gesla proti ZDA. V javnosti so se pojavili transparenti in fotografije, ki so neposredno pozivali k atentatu na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Incidenti so še dodatno zaostrili že tako krhke odnose med državama, ki so se v zadnjih tednih nevarno približali točki odprtega spopada. Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa vztraja pri politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje tako ekonomske sankcije kot grožnje s silo. Čeprav je Trump izjavil, da bo Iranu morda ponudil priložnost za deeskalacijo, Washington poudarja, da so vse možnosti še vedno na mizi, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Iran po drugi strani obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nemirov v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojaških sil v Minneapolisu za zatrtje stopnjujočih se protestov. Nemiri v mestu so izbruhnili po streljanju uslužbenca zvezne uprave za priseljevanje in carine (ICE), ki je povzročilo smrt ženske in sprožilo val ogorčenja zaradi zveznih priseljenskih politik. Trump je prek družbenih omrežij kritiziral lokalne politike in napovedal, da bo zvezna vlada prevzela nadzor, če zvezna država Minnesota ne bo uspela vzpostaviti reda. Guverner Minnesote Tim Walz se je na grožnje odzval s pozivom k umiritvi napetosti in poudaril, da bi uporaba vojaške sile razmere le še poslabšala. Walz je predsednika neposredno pozval, naj preneha s kampanjo ustrahovanja in se namesto tega osredotoči na deeskalacijo konflikta. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega vala protestov proti priseljenski ofenzivi Trumpove administracije, podobni incidenti in grožnje z vojaškim posredovanjem pa so se v preteklosti že zvrstili v Portlandu in Los Angelesu. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj so se protesti po novih incidentih z zveznimi uslužbenci dodatno razširili. Trumpova retorika o uporabi vojske proti lastnim državljanom sproža burne ustavne razprave o mejah predsedniških pooblastil in uporabi zakona, ki je bil zgodovinsko namenjen izrednim stanjem. Medtem ko administracija vztraja pri potrebi po redu in miru, kritiki opozarjajo na militarizacijo odgovora na civilno nezadovoljstvo.

Napetosti v Minneapolisu so se povečale, ko so zvezni agenti ustrelili že drugo osebo. Do streljanja je prišlo po tem, ko je uradnik za priseljevanje ustrelil Venezuelca, ki je 14. januarja bežal s prometne kontrole. Donald Trump je ponovil grožnjo z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za zatrtje protestov proti priseljevanju v mestu.

Glede na najnovejšo raziskavo javnega mnenja, ki jo je za CNN izvedel inštitut SSRS, tri četrtine Američanov nasprotujejo prizadevanjem predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Rezultati kažejo, da se načrt za razširitev ameriškega ozemlja sooča z močnim odporom javnosti, saj je le 25 odstotkov vprašanih podprlo takšno potezo. Predsednik Trump je kljub temu vztrajal pri svojem stališču in dejal, da je karkoli drugega kot ameriški nadzor nad tem strateškim otokom nesprejemljivo. Nasprotovanje javnosti prihaja v času, ko se Trumpova administracija sooča s širšimi diplomatskimi in notranjepolitičnimi izzivi. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, je postala predmet ameriškega zanimanja zaradi naravnih virov in strateške lege na Arktiki. Vendar pa je danska vlada idejo o prodaji otoka že večkrat odločno zavrnila, kar je privedlo do odpovedi načrtovanih državniških obiskov in ohladitve odnosov med zaveznicama. Anketa dodatno osvetljuje razkorak med predsednikovimi zunanjepolitičnimi ambicijami in pričakovanji ameriških volivcev. Medtem ko Trump poskuša uveljaviti transakcijski pristop k mednarodni politiki, javnost ostaja skeptična do vpletanja v teritorialne spore te vrste. Odpor do prevzema Grenlandije se pridružuje splošnemu nezadovoljstvu z nekaterimi drugimi gospodarskimi in institucionalnimi potezami trenutne administracije, ki so bile izpostavljene v preteklih tednih.

Administracija Donalda Trumpa je uvedla nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, ki naj bi bili odgovorni za nasilno zatiranje protestov. Sankcije ciljajo na posameznike, ki so povezani s pomorskim prometom, trgovanjem in energetskimi podjetji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil obsežen politični in finančni pritisk na več frontah, kar je povzročilo ohladitev odnosov z Wall Streetom in vodstvom Federalnih rezerv (Fed). Trump je napovedal, da bo 1. februarja ustavil zvezno financiranje vsem mestom in zveznim državam, ki nudijo zatočišče nezakonitim priseljencem, pri čemer je poudaril, da takšne politike spodbujajo kriminal. Hkrati je v Detroitu pozval k omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice na 10 odstotkov, kar je naletelo na odpor celo znotraj njegove lastne stranke. Posebno pozornost zbuja stopnjevanje spora s predsednikom Feda Jeromom Powellom, ki se je znašel pod kazensko preiskavo Ministrstva za pravosodje zaradi domnevnega krivega pričanja in nepravilnosti pri prenovi sedeža centralne banke. Powell je v video sporočilu javnosti preiskavo označil za politično motivirano ustrahovanje, ki ogroža neodvisnost denarne politike. Republikanski senator Kevin Cramer je javno predlagal, da bi se Trump lahko odpovedal preiskavi, če bi Powell nepreklicno odstopil, kar so kritiki označili za koruptivno dejanje. Notranjepolitične napetosti dopolnjujejo poročila o Trumpovem pritisku na republikanske senatorje, ki ne podpirajo njegove agende, ter zamude pri njegovih zasebnih projektih v Beli hiši. Medtem ko administracija promovira zakonodajo o kriptovalutah (GENIUS Act), gospodarski kazalniki kažejo na vztrajno inflacijo, ki bi lahko najbolj prizadela prav Trumpove volivce z nizkimi prihodki. Analitiki opozarjajo, da bi predsednikovi poskusi neposrednega upravljanja z obrestnimi merami namesto strokovnega modeliranja lahko povzročili dolgoročno gospodarsko nestabilnost.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Donald Trump naj bi kritiziral ameriške tožilce zaradi domnevnega pomanjkanja prizadevanj pri pregonu njegovih političnih nasprotnikov. Hkrati so se ga v zakulisju posmehovali vplivni republikanci zaradi njegovih lažnih trditev o ukradenih volitvah leta 2020. Joe Rogan je ostro kritiziral Trumpove racije ICE, kar bi lahko demokrati izkoristili.

Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da za zdaj ne bo uvedel carin na uvoz redkih zemelj, litija in drugih kritičnih mineralov. Namesto tega je z uporabo 232. člena zakona o širitvi trgovine odredil pogajanja z mednarodnimi trgovinskimi partnerji za prilagoditev uvoza teh surovin. Bela hiša je s to potezo odložila odločitev o dajatvah, ki bi lahko dodatno obremenile ameriško gospodarstvo, medtem ko vrhovno sodišče še odloča o zakonitosti predsednikovih carinskih ukrepov. Trump je ministru za trgovino Howardu Lutnicku in trgovinskemu predstavniku Jamiesonu Greerju naročil, naj dosežeta dogovore, ki ne bodo ogrožali nacionalne varnosti, s čimer je priznal trenutno odvisnost države od tujih virov. Analiza kaže, da se Trumpove obljube iz aprilske deklaracije o »dnevu osvoboditve«, v kateri je napovedal razcvet proizvodnje zaradi carin, niso uresničile. Podatki kažejo, da so ameriške tovarne od takrat izgubile približno 72.000 delovnih mest, trenutno pa zaposlujejo 12,7 milijona delavcev. Večina ekonomistov opozarja, da so prav trgovinski ukrepi ovirali rast sektorja, saj so podjetja naletela na višje stroške in nižje povpraševanje. Michael Hicks z univerze Ball State je opozoril, da so trenutne izgube le začetek širšega upada, ki se bo v naslednjih četrtletjih še stopnjeval. Odločitev o mineralih je pomembna predvsem zaradi dejstva, da Združene države Amerike nimajo zadostnih zmogljivosti za predelavo surovin, čeprav bi lahko povečale rudarjenje. Domači rudarski sektor bi lahko bil nad odločitvijo o odložitvi carin razočaran, vendar pa predelava in nadaljnji procesi ostajajo ozko grlo ameriške industrije. Razmere dodatno zapleta negotovost glede proračunskih prihodkov od carin, saj bi lahko morebitna neugodna sodba vrhovnega sodišča v prihodnjih dneh izničila pravno podlago za številne že uvedene ukrepe.

Pripadniki mornariške pehote in mornarice Združenih držav Amerike so v Karibskem morju davi brez incidentov zasegli tanker Veronica, ki je povezan z Venezuelo. Gre za šesti tovrsten poseg ameriških sil v zadnjih nekaj tednih, s čimer Washington stopnjuje pritisk na Caracas v okviru kampanje za nadzor nad uvozom in izvozom venezuelske nafte. Operacijo je v zgodnjih jutranjih urah izvedlo južno poveljstvo ameriške vojske. Zaseg ladje se je zgodil neposredno pred napovedanim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Ameriška vojska je potrdila, da so marinci na tanker vstopili pred zoro v usklajeni akciji, ki je bila del širšega prizadevanja za omejevanje naftnih prihodkov režima v Venezueli. Ta poteza potrjuje odločenost ZDA pri izvajanju sankcij in blokad, ki so bile napovedane v preteklih mesecih. Najnovejši dogodek sledi vrsti podobnih operacij, ki kažejo na vse večjo militarizacijo nadzora nad trgovskimi potmi v regiji. Odločitev o zadržanju plovil in napovedi o krepitvi ameriške mornariške flote dodatno zaostrujejo diplomatske odnose v latinskoameriški regiji, medtem ko ZDA ohranjajo nadzor nad zaseženim premoženjem kot vzvod za politične spremembe v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil Mario Corino Machado, voditeljico venezuelske opozicije, s katero sta razpravljala o prihodnosti države po nedavni odstavitvi Nicolása Madura. Srečanje, ki se je odvilo 15. januarja, predstavlja ključni diplomatski korak nove ameriške administracije pri vzpostavljanju odnosov z novimi političnimi silami v Venezueli. Trump je pred srečanjem izrazil naklonjenost Machadovi in poudaril pomen stabilizacije regije. Administracija je hkrati potrdila prvo prodajo venezuelske nafte pod ameriškim skrbništvom, ki je ocenjena na 500 milijonov ameriških dolarjev. Ta korak označuje začetek gospodarske prenove države po enajstih dneh od padca Madurovega režima. Združene države Amerike s tem prevzemajo aktivno vlogo pri upravljanju energetskih virov Venezuele, kar vključuje tudi načrte za obnovo tamkajšnje kritične infrastrukture s pomočjo ameriških korporacij. Dogodek sledi Trumpovim napovedim o subvencioniranju ameriških naftnih velikanov, kot sta ExxonMobil in Chevron, za posodobitev uničenega venezuelskega energetskega sektorja. Cilj teh prizadevanj je v osemnajstih mesecih revitalizirati proizvodnjo nafte, kar bi zagotovilo dolgoročno stabilnost nove oblasti v Caracasu in hkrati zavarovalo ameriške strateške interese v Južni Ameriki.

Savdska Arabija, Katar in Oman so prepričali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne izvede vojaškega napada na Iran. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da vlada ne načrtuje usmrtitev protestnikov. Trump je dejal, da je Reza Pahlavi "zelo prijazen", vendar dvomi o njegovi podpori v Iranu.

Predsednik Donald Trump je zagrozil z 'zelo močnim odzivom', če bo Iran začel obešati protivladne protestnike. Opozorilo je prišlo v času enega najsmrtonosnejših valov nemirov v državi, pri čemer se je Trump posvetoval s svojo ekipo za nacionalno varnost o nadaljnjih korakih in si prizadeval bolje razumeti število žrtev med iranskimi državljani.

Tajvanski gigant na področju polprevodnikov TSMC je v zadnjem četrtletju lanskega leta zabeležil 35-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 16 milijard ameriških dolarjev. Podjetje, ki oskrbuje tehnološka velikana Nvidia in Apple, je obenem znatno zvišalo načrte za kapitalske naložbe v letu 2026, in sicer na razpon med 52 in 56 milijardami dolarjev. Ta napoved je presegla pričakovanja analitikov in utrdila zaupanje v dolgoročno vzdržnost povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence. Objava poslovnih rezultatov je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah, kjer so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske tehnološke delnice močno pridobile. Nizozemski proizvajalec opreme za polprevodnike ASML je dosegel rekordno vrednost, medtem ko so se v predtrgovanju v ZDA podražile delnice družb Nvidia, Amazon in Microsoft. Finančni strokovnjaki pri banki Goldman Sachs so ob tem opozorili, da bodo vlagatelji, ki čakajo na večji popravek cen navzdol, verjetno razočarani zaradi močnih temeljev sektorja. Kljub optimizmu v tehnološkem sektorju so se surovine, kot sta nafta in srebro, pocenile. Na tržno dinamiko so vplivali tudi geopolitični dejavniki, saj so Združene države Amerike zadržale morebitne napade na Iran in se vzdržale uvedbe uvoznih carin na kritične minerale. Finančni trgi prav tako pozorno spremljajo notranjepolitično dogajanje v Iranu in izjave Donalda Trumpa glede prihodnosti vodstva ameriške centralne banke.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v četrtek zjutraj zagrozil z napotitvijo zvezne vojske v Minnesoto, da bi zatrl nasilne proteste v Minneapolisu. Trump je v izjavi ostro kritiziral lokalne oblasti in jih opozoril, da bo v primeru neuspešnega obvladovanja razmer uporabil zakon o uporu (Insurrection Act). Po njegovih navedbah naj bi proteste vodili poklicni agitatovji in uporniki, ki napadajo zvezne policiste. Napetosti med Belo hišo in zvezno državo Minnesota so se stopnjevale po ponovnih spopadih med demonstranti in zveznimi agenti. Predsednik vztraja, da morajo lokalni uradniki takoj ustaviti spodbujanje nemirov, sicer bodo ameriške čete prevzele nadzor nad redom in mirom na ulicah. Ukrep bi pomenil neposredno vmešavanje zvezne oblasti v lokalno pristojnost, kar bi dodatno poglobilo politični razkorak v državi. Napovedana uporaba vojaške sile prihaja v času, ko so odnosi med Trumpovo administracijo in vodstvom Minnesote že močno načeti zaradi preteklih pravnih sporov glede zveznih operacij. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske proti civilnemu prebivalstvu lahko sprožila ustavno krizo in še povečala stopnjo nasilja na obeh straneh.

ZDA so napovedale začasno ukinitev obravnave priseljenskih vizumov za Pakistan in še 74 drugih držav, ki bo začela veljati 21. januarja. Kot razlog navajajo zaskrbljenost, da se priseljenci iz teh držav pogosto zanašajo na ameriško socialno pomoč. Fidži je edina pacifiška država, ki jo ta ukrep prizadene. Trumpova administracija je s tem ukrepom želela preprečiti izkoriščanje ameriške socialne pomoči s strani migrantov iz tretjega sveta.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da bi morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo politično katastrofo in konec trenutne svetovne ureditve. Po njegovih besedah bi morebiten konflikt ali poskus zavzetja ozemlja države članice zveze Nato s strani druge zaveznice uničil varnostne temelje, ki so desetletja zagotavljali stabilnost. Tusk je ob tem poudaril, da so glede na dosedanje ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa možni vsi scenariji. Poljska na Grenlandijo ne bo napotila svojih vojakov, je v izjavi za javnost zatrdil šéf poljske vlade. Njegov odziv sledi novicam o povečani vojaški prisotnosti evropskih sil na tem območju, saj je Nemčija danes tja poslala 13 vojakov v okviru izvidniške misije. Napetosti v arktični regiji se stopnjujejo zaradi strateškega pomena Grenlandije in interesov administracije ZDA po prevzemu nadzora nad tem otokom. Premier Tusk je izrazil globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo Severoatlantskega zavezništva v primeru enostranskih potez Washingtona. Grenlandija, ki je pod suverenostjo Danske, postaja osrednja točka geopolitičnih trenj, kar po mnenju poljskega voditelja zahteva previdnost in enotnost evropskih zaveznic pri ohranjanju mednarodnega prava.

Skupina držav BRICS stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja, kar bi lahko povzročilo obsežen strukturni pretres v svetovnem finančnem redu. Po ocenah analitikov se ameriška hegemonija, ki temelji na t. i. petrodolarju in nenehnem zadolževanju za financiranje vojaških operacij, sooča z neizogibno izbiro med ohranjanjem statusa rezervne valute in financiranjem naraščajočih stroškov obrambe. Sistem, ki je desetletja omogočal recikliranje sredstev v ameriške državne obveznice, je zdaj pod pritiskom zaradi novih geopolitičnih realnosti in sankcij, ki jih Washington uporablja proti državam, ki želijo diverzificirati svoje devizne rezerve. Gospodarska stabilnost Združenih držav Amerike je bila dolgo odvisna od sposobnosti tiskanja denarja za pokrivanje astronomskih proračunskih primanjkljajev, vendar bi lahko vzpon alternativnih plačilnih sistemov znotraj bloka BRICS to dinamiko trajno spremenil. Predlagani vojaški proračuni, ki dosegajo vrednost 1,5 bilijona dolarjev, dodatno obremenjujejo finančni sistem, kar po mnenju kritikov sili ameriško administracijo v opustitev nekaterih zunanjepolitičnih prednostnih nalog. V tem kontekstu se pojavljajo teze, da postajajo določeni konflikti, kot je vojna v Ukrajini, finančno nevzdržni in strateško manj pomembni od ohranitve globalne finančne prevlade. Analiza kaže, da proces dedolarizacije ni več le teoretična možnost, temveč aktivna strategija ključnih svetovnih akterjev za zaščito pred zamrznitvijo premoženja in drugimi enostranskimi ukrepi. Medtem ko se geopolitična napetost stopnjuje, države BRICS krepijo lastne finančne instrumente, ki naj bi služili kot obramba pred imperialnim finančnim omejevanjem tekmecev. Uspeh teh pobud bi pomenil konec obdobja, ko je dolar služil kot edino univerzalno sredstvo za mednarodno menjavo in financiranje dolga.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh zaznale povečano aktivnost in poskuse vstopa oboroženih kurdskih separatističnih skupin iz Iraka na iransko ozemlje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so milice skušale izkoristiti trenutne nemire v državi za stopnjevanje nasilja in destabilizacijo regije. Turške obveščevalne službe naj bi ob tem iransko revolucionarno gardo (IRGC) vnaprej opozorile na premike borcev čez mejo, kar je privedlo do prvih neposrednih spopadov. Iranska vojska je v odziv na grožnjo na obmejna območja poslala dodatne enote in oklepna vozila. Viri blizu Reutersa potrjujejo, da separatistom ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v notranjosti države, vendar razmere ostajajo napete. Teheran obtožuje kurdske skupine, da delujejo pod tujim vplivom in skušajo zanetiti širšo državljansko vojno, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi nadaljujejo. Spopadi med iransko vojsko in oboroženimi skupinami so povzročili dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Kurdske milice, ki so že leta 2022 igrale opazno vlogo v nemirih, naj bi po navedbah lokalnih virov reorganizirale svoje vrste v iraškem Kurdistanu, preden so se podale na misije čez mejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakonodajo, ki v jedilnice javnih šol po celotni državi ponovno uvaja polnomastno mleko. S tem korakom je predsednik uradno razveljavil omejitve glede vsebnosti maščob v mlečnih izdelkih, ki so bile uveljavljene v času administracije Baracka Obame kot del širših prizadevanj za zmanjšanje debelosti med mladimi. Zakonodajni premik predstavlja zmago za mlečno industrijo, ki si je dolga leta prizadevala za ponovno vključitev polnomastnih izdelkov v šolske obroke. Podporniki zakona trdijo, da bodo imeli učenci tako na voljo bolj hranljive in okusne možnosti, kar bi lahko spodbudilo večjo konzumacijo mleka med šolajočo mladino. Na drugi strani nekateri strokovnjaki za prehrano izražajo zaskrbljenost zaradi ponovnega povečanja vnosa nasičenih maščob. Nova pravila bodo šolskim oblastem omogočila večjo fleksibilnost pri načrtovanju jedilnikov, kar je bila ena izmed osrednjih obljub Trumpove administracije na področju deregulacije prehranskih standardov v izobraževalnih ustanovah. Odločitev odraža širši politični trend odmika od strožjih zveznih predpisov o zdravi prehrani, ki so bili značilni za prejšnje obdobje.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes uvedel 25-odstotne carine na izvoz specifičnih polprevodniških čipov tehnoloških velikanov Nvidia in AMD. Ukrep predstavlja oster zasuk v ameriški trgovinski politiki do Kitajske, saj neposredno obdavčuje ključne komponente za razvoj umetne inteligence. V nepričakovanem odzivu je kitajska stran že včeraj svojim carinskim organom ukazala popolno ustavitev uvoza omenjenih ameriških izdelkov, kar kaže na zaostrovanje tehnološkega spora med velesilama. Ta poteza je presenetljiva predvsem zaradi dejstva, da so Združene države Amerike še pred kratkim iskale načine za nadaljevanje prodaje teh izdelkov na kitajski trg pod posebnimi pogoji. Trumpova administracija je s temi carinami dejansko prekinila obdobje relativne stabilnosti, ki ga je zaznamovalo iskanje kompromisov med nacionalno varnostjo in interesi ameriške industrije polprevodnikov. Kitajska zavrnitev uvoza pa namiguje na to, da si Peking prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ameriške tehnologije. Dogajanje močno vpliva na globalne dobavne verige in vrednost delnic tehnoloških podjetij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi povzročili dolgoročno škodo ameriškemu izvoznemu sektorju, hkrati pa pospešili razvoj lastnih kitajskih zmogljivosti na področju čipov. Trenutna situacija nakazuje konec premirja v trgovinski vojni, ki je bilo vzpostavljeno v začetku leta.

Kremlj je ponovil, da se strinja z Donaldom Trumpom, da je Volodimir Zelenski glavna ovira za rešitev konflikta v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira mirovna prizadevanja, medtem ko je Trump izjavil, da je Putin pripravljen končati vojno. Poljski premier Donald Tusk je kritiziral Trumpovo izjavo. Rusija si želi novega srečanja in upa na prihod Američanov v Moskvo, da bi razpravljali o vojni v Ukrajini.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaključila prvo prodajo benezuelske nafte v vrednosti približno 500 milijonov dolarjev oziroma 429 milijonov evrov. Kot je v sredo potrdil visoki predstavnik ameriške vlade, gre za prvo tovrstno transakcijo, odkar so Združene države Amerike uvedle stroge ukrepe glede benezuelskih energentov. Prodaja predstavlja ključen korak v strategiji Washingtona, ki želi s finančnim pritiskom vplivati na politične razmere v tej južnoameriški državi. Čeprav so podrobnosti o kupcih in končni destinaciji nafte ostale delno nerazkrite, so uradniki potrdili, da je bila transakcija izvedena pod strogim nadzorom ameriških finančnih institucij. Sredstva, pridobljena s prodajo, bodo po navedbah ameriških virov namenjena posebnim računom, s čimer želi Bela hiša preprečiti, da bi kapital neposredno koristil režimu v Caracasu. Gre za nadaljevanje gospodarske izolacije Venezuele, ki jo ZDA izvajajo s ciljem vzpostavitve nove prehodne vlade.

Poljski premier Donald Tusk je javno kritiziral Donalda Trumpa zaradi izjave, da je Volodimir Zelenski ovira za mir v Ukrajini. Tusk je poudaril, da je Rusija tista, ki je zavrnila mirovni načrt in nadaljevala z napadi.

Vodstvo Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan je suspendiralo zaposlenega, ki je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa slednjemu namenil ostre kritike. Delavec je predsednika Trumpa v javnem nagovoru označil za zaščitnika pedofilov, na kar se je Trump odzval z neprimerno kretnjo sredinca. Incident je sprožil buren odziv v javnosti, podjetje pa se je odločilo za disciplinski ukrep začasnega umika delavca z delovnega mesta. Kljub suspenzu se je na strani zaposlenega hitro zbrala podpora spletne skupnosti. Prek platform za množično financiranje so donatorji zanj zbrali že več kot 200.000 ameriških dolarjev denarne pomoči, kar kaže na močno polarizacijo javnega mnenja glede dogodka. Vodstvo podjetja Ford za zdaj podrobnejših informacij o trajanju suspenza ali morebitni odpovedi delovnega razmerja ni podalo. Dogodek v Michiganu dodatno stopnjuje napetosti med administracijo predsednika Trumpa in delom industrijskih delavcev, ki so bili v preteklosti ključni del njegove volilne baze. Kritike na račun predsednika iz ust delavcev v proizvodnji so razmeroma redke, vendar v tem primeru odražajo globlje družbene razkole, ki se odražajo tudi v zasebnih podjetjih.

Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Norveško in Švedsko, so napotile vojaško osebje na Grenlandijo, da bi poudarile evropsko enotnost in zagotovile varnost otoka. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z ZDA o prihodnosti Grenlandije, kar odraža nesoglasja glede prevzema otoka. Rusija je izkoristila zanimanje predsednika Trumpa za Grenlandijo, obtožila Zahod militarizacije Arktike in izzvala Evropo.

Starši natakarice, ki je umrla v Kran Montani, so zanikali trditve lastnikov bara, da so jo obravnavali kot hči. ZDA so še naprej izkazovale zanimanje za Grenlandijo, kar je sprožilo diplomatsko krizo in vključitev Evrope v širšo geopolitično tekmo za Arktiko. Izraelski bombni napadi v Gazi so zahtevali najmanj šest življenj, med njimi tudi poveljnika oboroženega krila Hamasa.

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje. Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida. Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.