Nekdanji namestnik litovskega zunanjega ministra Darius Jurgelavičius je v intervjuju za ukrajinski medij razkril, da ima zveza Nato pripravljene podrobne načrte za popolno blokado Kaliningrajske oblasti v primeru neposrednega vojaškega spopada z Rusijo. Po njegovih besedah predstavlja blokada te ruske eksklave enega izmed ključnih scenarijev v strateškem načrtovanju Severnoatlantskega zavezništva za obvladovanje morebitne ruske agresije. Jurgelavičius je poudaril, da so v strukturah Nata te možnosti že temeljito preučili in da blokada ni le teoretična možnost, temveč razdelan operativni načrt. Izpostavil je strateški pomen regije, ki bi bila v primeru vojne izolirana od preostalega ruskega ozemlja, kar bi zavezništvu omogočilo nadzor nad Baltskim morjem in omejilo ruske vojaške zmogljivosti na tem območju. Napovedi o morebitni blokadi prihajajo v času povečanih napetosti med Zahodom in Moskvo, kjer baltske države igrajo ključno vlogo pri opozarjanju na varnostna tveganja. Čeprav uradni Bruselj ali Washington teh specifičnih operativnih načrtov nista javno potrdila, izjave nekdanjega visokega diplomata odražajo resnost varnostnih priprav zavezništva na vzhodnem krilu.

Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in nekdanji italijanski premier Mario Draghi je v Aachnu prejel prestižno nagrado Karla Velikega za izjemne zasluge pri krepitvi evropske enotnosti. Draghi je ob prevzemu nagrade opozoril na zahtevne geopolitične razmere in poudaril, da se Evropska unija danes spopada s številnimi zunanjimi sovražniki, kot se morda ni še nikoli v svoji zgodovini. Njegov govor je odmeval kot poziv k tesnejšemu sodelovanju in reformam znotraj povezave. Nagrajenec je v svojem nagovoru izpostavil, da stabilnost Evrope ni več samoumevna, saj se vrstijo pritiski na področju gospodarstva, varnosti in demokratičnih vrednot. Po njegovem mnenju so notranja kohezija in močne institucije ključnega pomena za ohranitev evropskega vpliva na svetovnem odru. Draghi, ki je znan po svojem odločnem ukrepanju med dolžniško krizo v evroobmočju, ostaja eden najvplivnejših glasov glede prihodnje usmeritve Evropske unije. Nagrada Karla Velikega se podeljuje od leta 1950 osebam ali ustanovam, ki so prispevale k evropskemu povezovanju. Podelitev v Aachnu so pospremili številni evropski voditelji, ki so Draghija označili za ključno osebnost pri reševanju skupne valute in utrjevanju evropskega povezovanja v kriznih obdobjih. Njegove izjave o sovražnikih Evrope so razumljene kot neposredna kritika avtoritarnih režimov in populističnih gibanj, ki ogrožajo stabilnost celine.

Nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) in bivši italijanski premier Mario Draghi je bil imenovan za prejemnika prestižne mednarodne nagrade Karla Velikega za leto 2026. Odločitev o podelitvi nagrade temelji na Draghijevih izjemnih zaslugah za stabilnost evroobmočja in njegovem prispevku k prihodnosti Evropske unije. Po mnenju podeljevalcev je Draghi v ključnih trenutkih zaščitil skupno valuto ter s tem ohranil evropsko enotnost. Nagrada prihaja v času, ko so Draghijeva opozorila glede prihodnosti evropskega gospodarstva postala osrednja točka političnih razprav v Bruslju. Italijanski ekonomist je že leta 2024 izdal odmevno poročilo, v katerem je poudaril, da mora Evropska unija nujno povečati svojo inovativnost in konkurenčnost, če želi ohraniti svojo vlogo in vpliv na svetovnem odru. Njegova vizija vključuje korenite reforme in tesnejše gospodarsko sodelovanje med državami članicami. S podelitvijo tega priznanja so organizatorji v Aachnu želeli podčrtati pomen Draghijeve zapuščine, ki ne obsega le njegovega slovitega reševanja evra z izjavo, da bo storil 'vse, kar je potrebno', temveč tudi njegovo neumorno prizadevanje za politično stabilnost v Italiji. Draghi velja za enega najvplivnejših evropskih državnikov zadnjega desetletja, čigar strokovnost in avtoriteta sta uživali zaupanje na obeh straneh Atlantika.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Portugalsko ministrstvo za finance je uradno predlagalo nekdanjega guvernerja centralne banke in nekdanjega predsednika evroskupine Maria Centena za položaj podpredsednika Evropske centralne banke (ECB). S to nominacijo se je število kandidatov, ki se potegujejo za to prestižno funkcijo v frankfurtski instituciji, povečalo na šest. Med vidnejšimi tekmeci je tudi guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić, ki velja za močnega kandidata iz regije. Izbira novega podpredsednika je ključna za prihodnjo monetarno politiko evrskega območja, saj bo izbrani kandidat nasledil Španca Luisa de Guindosa, ki se mu osemletni mandat izteče v maju. Postopek izbire vključuje ocenjevanje strokovnosti in politične uravnoteženosti znotraj organov ECB, kjer se pogosto išče ravnovesje med severnimi in južnimi članicami ter med starimi in novimi članicami evrskega območja. Poleg Centena in Vujčića so na seznamu še štirje drugi kandidati, katerih imena dopolnjujejo nabor strokovnjakov za vodenje ene najpomembnejših finančnih institucij na svetu. Končna odločitev bo sprejeta po posvetovanjih v okviru Sveta EU in Evropskega parlamenta, pri čemer bodo države članice skušale doseči čim širši konsenz o prihodnji smeri centralne banke.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Avstralija je v Sydneyju premagala Anglijo in z zmago s 4:1 zaključila serijo Ashes. Po zmagi so se Avstralci takoj posvetili proslavljanju zmage. Vodstvo angleške ekipe je po porazu obljubilo nujne spremembe.

Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

V Argentini so se 6. januarja gibale cene različnih vrst dolarja, vključno z "dolar CCL", "dolar tarjeta", "dolar MEP", "dolar cripto" in neuradnim "dolar blue". Spremembe so bile opazne iz minute v minuto.

Romunski nacionalni inštitut za statistiko (INS) je poročal, da se je stopnja inflacije v Romuniji v letu 2025 znižala na 5,3 odstotka, kar predstavlja občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašala 7 odstotkov. Podatki temeljijo na indeksu cen življenjskih potrebščin in kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer v državi kljub prejšnjim nihanjem. Znižanje inflacijskih pritiskov v Romuniji prihaja po obdobju gospodarske negotovosti, ki jo je zaznamovala upočasnjena gospodarska rast v prvi polovici leta. Čeprav so se nekatere druge države v regiji in po svetu sredi leta še vedno spopadale z rastjo cen, zlasti na področju osnovnih dobrin, so romunski ukrepi za zajezitev rasti cen očitno prinesli rezultate do konca leta 2025. Ta trend predstavlja pomembno spremembo za romunsko gospodarstvo, ki je bilo predhodno pod močnim pritiskom visokih cen energije in hrane.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Trump obnovil pozive k prevzemu Grenlandije, Kube in Kolumbije. Hkrati je nova anketa pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju, ki je odstavilo Nicolása Madura. Trump je začel misijo spremembe režima in izkoriščanja energetskih virov.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde se je znašla v središču preiskave časnika Financial Times, ki razkriva, da so njeni dejanski prihodki v letu 2024 bistveno presegli uradno navedene zneske. Po analiziranih podatkih je Lagardova prejela skupni dohodek, ki je za približno 56 odstotkov višji od njene uradno deklarirane osnovne plače. Razkritje sproža vprašanja o transparentnosti finančnega poročanja najvišjih uradnikov Evropske unije. Čeprav so uradna poročila navajala nižje zneske, vključitev različnih dodatkov in ugodnosti kaže na to, da je Lagardova trenutno najbolje plačana uradnica v evropskih institucijah. Finančni strokovnjaki in mediji opozarjajo na morebitna korupcijska tveganja oziroma pomanjkljiv nadzor nad sistemom nagrajevanja v vrhu denarne oblasti evrskega območja. Institucija pod njenim vodstvom se bo morala spopasti s kritikami glede verodostojnosti svojih letnih poročil o stroških dela.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Angleška kriket zveza (ECB) je uradno objavila seznam dvanajstih igralcev, ki bodo zastopali Anglijo na petem in hkrati zadnjem testu serije Ashes proti Avstraliji. Tekma se bo pričela 4. januarja na prizorišču Sydney Cricket Ground. V moštvo sta bila ponovno vključena metalca Shoaib Bashir in Matthew Potts, s čimer želi angleška reprezentanca turnejo končati z uspešnim rezultatom na gostujočih tleh. Odločitev za vključitev Bashirja, ki igra na položaju 'off-spinner', nakazuje na pričakovane pogoje v Sydneyju, ki običajno bolj ustrezajo tovrstnim metalcem. Matthew Potts pa ekipi prinaša dodatno moč v hitrih metih. Izbor dvanajsterice pomeni, da bo končna postava enajstih igralcev določena tik pred začetkom srečanja, glede na stanje igrišča in taktiko, ki jo bo ubral strokovni štab pod vodstvom kapetana in trenerja.

Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko je svojo nacionalno valuto lev po več kot stoletju uporabe zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Zgodovinski korak, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo, je prinesel pomembne spremembe za prebivalstvo in gospodarstvo. Medtem ko je bančna in plačilna infrastruktura delovala razmeroma tekoče, so se prvi dan v maloprodaji pojavile določene težave pri prilagajanju na nov sistem. Poročila s terena kažejo, da so bili številni trgovci na prehod nepripravljeni. Kupci, ki so želeli plačati v evrih, so bili pogosto primorani uporabiti leve ali pa so vračilo denarja prejeli v stari nacionalni valuti. Kljub začetnim logističnim izzivom in zmedi pri izdaji drobiža so državljani že pred koncem prejšnjega leta lahko kupili začetne komplete evrskih kovancev, da bi se lažje privadili na nove nominalne vrednosti. Evropska centralna banka je vstop države v evrsko območje pozdravila kot ključen korak h globlji integraciji Bolgarije v evropske institucije.

Bolgarija je uradno prevzela evro in postala 21. članica evroobmočja, s čimer je opustila svojo nacionalno valuto lev. Kljub uradnim napovedim o gospodarski stabilnosti in rasti, ki jih zagovarjajo institucije, kot je Evropska centralna banka, vstop spremljajo številni pomisleki glede politične nestabilnosti in korupcije v državi. Kritiki poudarjajo, da bi lahko širitev denarne unije na države z nižjim gospodarskim standardom, kot je Bolgarija, povzročila dodatne pritiske na stabilnost celotnega evrskega območja. Prebivalstvo Bolgarije ostaja razdeljeno, saj skoraj polovica državljanov izraža skepticizem glede koristi nove valute. Glavni strahovi so povezani predvsem z morebitnim nenadzorovanim dvigom cen življenjskih potrebščin, kar bi lahko še dodatno otežilo položaj najrevnejših slojev prebivalstva. Čeprav so evropski voditelji vstop označili za uspeh, analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša vključevanje države s specifičnimi strukturnimi težavami v skupni denarni sistem.

Bolgarija je 1. januarja 2026 uradno sprejela evro kot svojo nacionalno valuto in s tem postala 21. članica evroobmočja. Ta zgodovinski korak, ki prihaja natanko 19 let po vstopu države v Evropsko unijo, predstavlja uresničitev dolgoletnih prizadevanj bolgarske politike za globljo integracijo v zahodnoevropske gospodarske tokove. Čeprav so ankete kazale na določeno stopnjo skepticizma med prebivalstvom, vlada in zagovorniki evra poudarjajo, da bo članstvo spodbudilo čezmejno trgovino, okrepilo tuje naložbe in izboljšalo življenjski standard državljanov. Predsednik Zveze demokratičnih sil (UDF) Rumen Hristov je ob tej priložnosti poudaril, da je Bolgarija s tem dejanjem končno postala polnopravna članica evropske družine. Izpostavil je, da pot do evra ni bila lahka, saj se je država spopadala z močnim odporom protievropskih sil in dezinformacijskimi kampanjami. Kljub političnim izzivom v preteklih letih je Bolgariji uspelo izpolniti maastrichtske kriterije in zagotoviti stabilnost, ki je bila potrebna za zamenjavo bolgarskega leva s skupno evropsko valuto.

Bolgarija je z novim letom uresničila dolgoletni cilj in se pridružila evroobmočju. Ta korak naj bi okrepil vezi z zahodno Evropo in prinesel koristi za potrošnike in podjetja. Vodja Zveze demokratičnih sil je dejal, da je Bolgarija s sprejetjem evra končno postala polnopravna članica EU. Grčija je Bolgariji čestitala za vstop v evroobmočje.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, s čimer je po skoraj dveh desetletjih od vstopa v Evropsko unijo prevzela skupno evropsko valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dogodek označila za močan simbol in Bolgarijo toplo pozdravila v evrski družini. Po njenih besedah bo ta korak državi prinesel dolgoročne gospodarske koristi in večjo stabilnost, čemur se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vstop označila za pomemben mejnik. Kljub optimizmu evropskih voditeljev pa med prebivalci Bolgarije vlada precejšnja nezaupljivost. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da kar 49 odstotkov Bolgarov nasprotuje uvedbi evra, saj se ljudje v najrevnejši državi Evropske unije bojijo predvsem nenadzorovane rasti cen in inflacije. Proces prevzema valute poteka v času precejšnje politične nestabilnosti v državi, ki se nahaja tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Z vstopom Bolgarije se je število Evropejcev, ki uporabljajo evro, povzpelo na več kot 350 milijonov.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Bolgarija je danes uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer se je pridružila skupini držav Evropske unije, ki uporabljajo skupno evropsko valuto. Za vstop v elitni denarni klub je morala država izpolniti stroge konvergenčne kriterije, ki jih določa Evropska centralna banka, vključno s stabilnostjo cen, vzdržnimi javnimi financami in stabilnostjo deviznega tečaja. Uvedba evra v Bolgariji predstavlja pomemben korak v njeni polni integraciji v evropske gospodarske in finančne tokove. Država je morala pred prevzemom valute več let izvajati zahtevne reforme in prilagajati svojo monetarno politiko standardom Frankfurtu sedeče centralne banke. Pričakuje se, da bo ta poteza zmanjšala transakcijske stroške za bolgarska podjetja in povečala privlačnost države za tuje investitorje.

Bolgarija je z novim letom uradno uvedla evro in postala 21. članica evroobmočja. Kljub temu je med prebivalstvom prisotna skepsa glede morebitnih podražitev in izgube kupne moči. Predsednik Radev je kritičen do uvedbe evra, čeprav naj bi ta olajšal plačevanje turistom. Bolgarija, ki je ena najrevnejših držav v Evropski uniji, se nadeja večje evropske integracije s prehodom na skupno valuto.

Bolgarija je z novim letom uradno postala 21. članica evroobmočja. Kljub pričakovanjem o večji finančni stabilnosti, prebivalstvo izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega dviga cen ob prehodu na novo valuto.

Bolgarija je 1. januarja uradno prevzela evro in s tem postala 21. članica evroobmočja. Za približno 6,4 milijona prebivalcev se je z novim letom poslovil bolgarski lev, ki je bil do sedaj nacionalna valuta. Ta korak pomeni pomembno integracijo države v ožje jedro Evropske unije, kar bo po pričakovanjih olajšalo poslovanje in potovanja, hkrati pa odpravilo stroške menjave valut. Kljub uradnemu prevzemu skupne evropske valute v državi ostaja opazen del prebivalstva, ki do spremembe goji določene zadržke. Skeptiki se spopadajo predvsem s strahom pred morebitnim dvigom cen in izgubo monetarne suverenosti. Evropska centralna banka pod vodstvom Christine Lagarde po drugi strani poudarja, da bo vstop v evroobmočje Bolgariji prinesel večjo gospodarsko stabilnost in spodbudil gospodarsko rast v regiji.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evroobmočja, ko je svojo nacionalno valuto lev zamenjala s skupno evropsko valuto evro. Vstop v denarno unijo, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po pridružitvi države Evropski uniji leta 2007, predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za globljo gospodarsko integracijo. Kljub zgodovinskemu koraku so v javnosti prisotni pomisleki glede morebitnega povišanja cen in vpliva na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči nedavnih političnih pretresov v državi. Premier v odstopu Rossen Jeliazkov je ob prehodu izpostavil stabilne gospodarske temelje države, ki je leto zaključila s triodstotno gospodarsko rastjo in bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov. Čeprav del prebivalstva s strahom zre v prihodnost zaradi inflacijskih tveganj, oblasti poudarjajo, da so vzroki za dvig cen povezani z rastjo kupne moči in ne s samo uvedbo nove valute. S tem korakom Bolgarija utrjuje svoje mesto v jedru evropskih institucij, medtem ko vlada upa na pospešitev tujih investicij in nižje stroške zadolževanja.

Bolgarija je uradno sprejela evro kot 21. članica evroobmočja, s čimer je bolgarski lev preteklost. Predsednica ECB Christine Lagarde vidi v tem močan simbol za Evropo. Medtem ko nekateri pričakujejo lažje plačevanje in gospodarske koristi, predsednik Radev izraža kritike, saj se prebivalstvo boji dviga cen.

Bolgarsko ministrstvo za finance je napovedalo, da bo Bolgarija 1. januarja 2026 postala 21. članica evroobmočja. Zgodovinski dogodek bodo v Sofiji obeležili s posebnim svetlobnim spektaklom z droni nad trgom kneza Aleksandra I. Battenberga. Organizatorji so ob tem opozorili, da je izvedba zračnega šova odvisna od ugodnih vremenskih razmer, dogodek pa bo mogoče spremljati tudi preko uradnih spletnih kanalov kampanje za uvedbo evra. Pridružitev Bolgarije skupni evropski valuti bo hkrati odmevala tudi v tujini, saj Evropska centralna banka načrtuje poseben svetlobni spektakel v Frankfurtu. Ta poteza simbolizira širitev denarne unije in tesnejšo integracijo države v evropski gospodarski prostor. Bolgarija si je za ta cilj prizadevala več let, s čimer želi zagotoviti večjo finančno stabilnost in izboljšati pogoje za tuje investicije v državi.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer je uvedla evro kot svojo uradno valuto. Prvi uspešen dvig evrov je bil zabeležen 20 sekund po polnoči na bankomatu v letovišču Sunny Beach. Predsednik, predsednica parlamenta in odhajajoči premier so v novoletnih sporočilih poudarili sprejetje evra.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer se je število ljudi, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povečalo na več kot 350 milijonov. Sprejem evra Bolgariji omogoča lažje potovanje, poslovanje in investicije ter prispeva k stabilnosti. Država z okoli 6,5 milijona prebivalcev je tako postala 21. država, ki je vstopila v območje evra.

Ob vstopu Bolgarije v evroobmočje je Evropska centralna banka (ECB) na svoji zgradbi v Frankfurtu prižgala svetlobno instalacijo z napisom "Dobrodošla, Bolgarija". Predsednica ECB Christine Lagarde je v objavi na Facebooku izrazila ponos ob sprejemu Bolgarije v evro družino.

Ameriški dolar je v Argentini v letu 2025 zabeležil strmo rast, pri čemer se je vrednost t. i. modrega dolarja na neformalnem trgu povečala za 300 pesov in leto sklenila pri 1530 pesih. Ta vrednost se približuje zgodovinskemu rekordu 1550 pesov, ki je bil zabeležen 22. oktobra. Medtem ko neformalni tečaj močno niha, uradni tečaj ostaja relativno stabilen, kar povečuje razkorak med različnimi tržnimi vrednostmi valute v državi. Na mednarodnih trgih je evro v predzadnjem trgovalnem dnevu leta rahlo pridobil na vrednosti in se ustalil pri 1,1756 dolarja, čeprav je v celotnem letu proti ameriški valuti izgubil 0,18 odstotka vrednosti. Trgi v Latinski Ameriki, zlasti v Mehiki in Peruju, so prav tako pozorno spremljali gibanje dolarja, ki je skozi leto pomembno vplivalo na lokalne ekonomije in kupno moč prebivalstva.

Bolgarija se pripravlja na uvedbo evra kot 21. članica evroobmočja. Kljub obljubam predsednice ECB Christine Lagarde o gospodarski rasti, je skoraj polovica Bolgarov skeptična glede koristi evra in se boji dviga cen. Vprašanje je tudi, kakšne posledice bo imela ta poteza za ostale članice evroobmočja.

Angleška zveza za kriket (ECB) preiskuje videoposnetek, ki naj bi prikazoval Bena Ducketta. Dogodek predstavlja novo težavo za angleško ekipo, ki se nahaja na katastrofalni turneji Ashes v Avstraliji. Podrobnosti o vsebini posnetka niso znane, vendar so sprožile preiskavo.

Azijske delnice so bile v četrtek, v času prazničnega trgovanja, mešane. Nikkei 225 v Tokiu je izgubil manj kot 0,1 %. iShares Silver Trust je v sredo dosegel novo 52-tedensko najvišjo vrednost, 65,52 dolarja.

Evropska centralna banka (ECB) napoveduje, da bodo nižje cene energije podpirale nadaljnje zniževanje inflacije v evroobmočju na 1,9 % do leta 2026, s 2,1 % v letošnjem letu. ECB pričakuje, da se bo povprečna cena nafte brent znižala na 62,5 dolarja za sod v letu 2026, s 69,2 dolarja v letu 2025, cena zemeljskega plina na trgu v Amsterdamu (TTF) pa naj bi padla na 29,6 evra na megavatno uro, s 36,5 evra v letu 2025.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o obsežnem brezobrestnem posojilu Ukrajini za prihodnji dve leti. Financiranje tega posojila bo države članice EU predvidoma stalo približno 3 milijarde evrov letno za nedoločen čas. Analitiki menijo, da bo to omogočilo Ukrajini nakup dodatnega orožja, medtem ko se v EU povečujejo socialni pritiski.

Evropska centralna banka (ECB) je po pričakovanjih obdržala svoje obrestne mere nespremenjene. Odločitev je posledica obvladovane inflacije in rahle revizije gospodarske rasti navzgor, vendar v zelo negotovem geopolitičnem kontekstu. Pojašnjeno je, kako so obrestne mere ECB ključne za evropsko gospodarstvo.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene. Ocenjujejo, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov. Banka je izboljšala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnja leta.

Angleška centralna banka je prvič po štirih mesecih znižala ključno obrestno mero s 4 % na 3,75 %, ker se vztrajno visoka inflacija umirja. Evropska centralna banka je obrestne mere pustila nespremenjene že četrtič zapored, saj gospodarstvo držav z evrom kaže znake rasti. V ZDA se je inflacija nepričakovano upočasnila na 2,7 % v primerjavi z lanskim letom.

Delnice na Wall Streetu so se v torek gibale neenotno, saj je stopnja brezposelnosti v ZDA dosegla najvišjo raven od leta 2021. Poročilo ameriškega ministrstva za delo je pokazalo, da je brezposelnost novembra narasla na 4,6 %, kar je najvišja raven v štirih letih. Ekonomski podatki so sprožili opozorila nekaterih analitikov, medtem ko je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt postala tarča kritik zaradi izjav o 'močnem' trgu dela, ki so bile označene za neresnične.

Kratek čas pred koncem leta se je indeks Dax umaknil in padel pod 24.000 točk. Zdi se, da nihče več ne želi tvegati. Zasedanje ECB v četrtek bi lahko prineslo novo dinamiko.

Svet Evropske centralne banke se ni odločil za spremembo obrestnih mer, vendar bo razpravljal o drugih pomembnih temah, vključno s kandidati za naslednika Christine Lagarde. Seja bo posvečena tudi denarni politiki. Poudarek bo tudi na naslednji seji leta 2025, ki jo bo vodila Isabel Schnabel.

Grčija je v letu 2024 izstopala na evropskem zemljevidu plačil, saj je po podatkih ECB zabeležila nižje stopnje goljufij od povprečja EU v skoraj vseh kategorijah transakcij. Znatno je izboljšala uspešnost v primerjavi z evropskim povprečjem glede varnosti plačil, razen pri transakcijah z elektronskim denarjem, kjer pa je bila finančna škoda v Grčiji izjemno nizka. Grčija je imela boljše rezultate od povprečja EU glede števila in finančne vrednosti goljufivih transakcij pri osnovnih plačilnih sredstvih, kot so kreditne transakcije, direktne obremenitve, plačilne kartice in dvigi gotovine.

Evropska centralna banka (ECB) bo izvedla nove stresne teste (reverse stress tests) za sistemske banke v evroobmočju, vključno z grškimi bankami Ethniki, Piraeus Bank, Eurobank in Alpha Bank. Cilj testov je preveriti, kako bi ekstremni geopolitični scenariji vplivali na njihove temeljne podatke. Glavne ugotovitve bodo objavljene poleti 2026.

Nemški mediji so obširno poročali o izvolitvi Kyriakosa Pierrakakisa za predsednika Eurogroup in izpostavili napredek Grčije od obdobja Varufakisa. Marios Papadopoulos, predsednik Gospodarske zbornice v Solunu, je izvolitev označil za dokaz pozitivne poti države. V parlamentu pa se je začela razprava o državnem proračunu za leto 2026, ki ga je N. Karathanasopoulos kritiziral zaradi nalaganja novih bremen ljudem v imenu vojne ekonomije in fiskalnih prioritet.

Britanski funt (GBP) se je okrepil proti ameriškemu dolarju (USD) po tem, ko so ZDA objavile šibke podatke o trgu dela, ki so pokazali na povečanje števila vlog za nadomestilo za brezposelnost. Poleg tega je ameriška centralna banka (Fed) znižala obrestne mere, kar je dodatno oslabilo dolar. Evro (EUR) se je prav tako okrepil proti dolarju, dosegel je najvišjo raven v zadnjih devetih tednih. Japonski jen (JPY) pa se je okrepil zaradi pričakovanj zvišanja obrestnih mer na Japonskem.