APDEJT.si

Grški finančni minister je ob obisku v Berlinu predstavil presenetljive podatke: grško gospodarstvo raste, država pa hitreje od pričakovanj odplačuje dolgove. Poudaril je tudi napredek na področju digitalizacije.

Ameriški kongresniki so izrazili močno podporo predsedniku Črne gore, Jakovu Milatoviću, in poudarili ključno vlogo njegovega vodenja pri krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike ter napredku države proti Evropski uniji. Predsednik Milatović se je v Washingtonu srečal s člani ameriškega Kongresa, s katerimi je razpravljal o strateškem partnerstvu med državama.

Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.

Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil resne pomisleke glede predlaganega posojila Evropske komisije Ukrajini v višini 135 milijard evrov. Opozoril je, da bodo stroške tega posojila na koncu nosili vnuki državljanov EU, kar bi lahko sprožilo tožbe in ogrozilo stabilnost evra.

Črnogorski premier Milojko Spajić se je v Tirani udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana, ki je bilo posvečeno izvajanju načrta rasti za regijo. Srečanje, ki ga je gostil albanski premier Edi Rama, je nadaljevanje niza regionalnih posvetovanj o izvajanju tega strateškega dokumenta. Na srečanju so sodelovali šefi držav in vlad ter predstavniki mednarodnih in regionalnih organizacij. Načrt rasti za Zahodni Balkan naj bi pospešil konvergenco regije in pripravljenost gospodarstev za integracijo v enotni trg Evropske unije.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Evropski parlament je objavil osnutek poročila o strategiji širitve Evropske unije, ki zajema države kandidatke in potencialne kandidatke, vključno z državami Zahodnega Balkana, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in Turčijo. Dokument vsebuje jasna merila, nove mehanizme spremljanja in poudarja, da je širitev ponovno visoko na evropski agendi.

Madžarski MOL in slovaški Slovnaft sta se obrnila na Evropsko komisijo (EK) zaradi zaskrbljenosti glede ravnanja hrvaškega naftovodnega podjetja Janaf. Po njunem mnenju Janafove prakse povečujejo negotovost glede zanesljivosti oskrbe z nafto preko naftovoda Adria, kar meče senco na oskrbo Evropske unije z nerusko nafto. Podjetji trdita, da Janaf enostransko spreminja pogoje.

Avstrijska vlada se je pritožila na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo njeno tožbo proti vključitvi jedrske energije in plina v seznam "trajnostnih naložb" EU taksonomije. Po natančni pravni presoji sodbe se je zvezna vlada odločila, da bo vložila pravno sredstvo, je sporočilo ministrstvo za okolje.

Kitajska je začasno ustavila obsežne izvozne omejitve redkih zemelj, kar je po besedah veleposlanika EU na Kitajskem Jorgeja Toleda prispevalo k novi stabilnosti v odnosih z Evropsko unijo. Toledo meni, da imata strani zdaj priložnost za izboljšanje odnosov, ki so bili napeti. Kljub temu je Toledo izrazil zaskrbljenost glede izzivov, povezanih z nadzorom izvoza in varnostjo dobavne verige, ter pozval k ponovnemu zagonu odnosov med EU in Kitajsko.

V ruskem napadu na ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 26 ljudi, 93 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je prejela nov mirovni predlog ZDA, ki med drugim zahteva, da Ukrajina odstopi ozemlja Rusiji in zmanjša svojo vojsko za polovico.

Evropski komisar za trajnostni transport in turizem Apostolos Cicikostas je med obiskom v Sloveniji izrazil zadovoljstvo z napredkom pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje. Poudaril je, da je ta projekt ključnega pomena za celotno evropsko omrežje.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

Države Evropske unije so septembra uvozile za 7,6 milijona evrov zdravil iz Rusije, kar je največ od decembra 2020. Največja kupca sta bili Slovenija s 6,5 milijona evrov in Madžarska s 951.000 evri. Izvoz zdravil iz Rusije v EU se je mesečno povečal za 7,2-krat, letno pa skoraj za petkrat.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodaje, namenjene zagotavljanju višjih pokojnin državljanom EU. Ključni element predloga je samodejna vključitev zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerega bi se posamezniki lahko izključili. Komisija si prizadeva tudi za boljši pregled nad vzdržnostjo nacionalnih pokojninskih sistemov.

Greenpeace je v neodvisnem laboratoriju testiral 56 oblačil iz ponudbe spletne platforme Shein in odkril "zastrašujoče" rezultate. Zlasti zunanje jakne so vsebovale PFAS, skupino kemikalij, ki so v EU že prepovedane. Ugotovljene so bile tudi prisotnosti svinca, kadmija in drugih mehčalcev. Nekateri izdelki bi bili v Evropi nezakoniti.

V javnost je prišel ameriški načrt za prekinitev spopadov v Ukrajini, ki predvideva, da bi Ukrajina odstopila preostanek regije Donbas Moskvi in prepolovila svojo vojsko. Ta predlog je v ZDA naletel na kritike, saj ga nekateri kongresniki označujejo kot nagrado za agresijo. Uradniki Donalda Trumpa naj bi prispeli v Ukrajino, da bi Zelenskega prisilili v sprejetje mirovnega sporazuma, ki je močno nagnjen v korist Rusije.

Agencija RS za varstvo konkurence je nenapovedano preiskala prostore Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja pri prodaji električne energije na debelo. Preiskava je bila izvedena na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj obstaja sum, da HSE krši zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, kar bi lahko vplivalo na trgovino med članicami Evropske unije.

Sodišče v Madridu je odločilo, da mora Meta plačati skoraj pol milijarde evrov španskim medijskim hišam zaradi nelojalne konkurenčne prednosti pri oglaševanju na Facebooku in Instagramu. S tem je Meta kršila evropske standarde za varstvo podatkov.

Hrvaška se sooča z velikim upadom v proizvodnji kravjega mleka, saj je lani proizvedla približno 477.000 ton, kar je manj kot leto prej. Posledično se je samozadostnost države zmanjšala na le 40 odstotkov, kar je najnižje v Evropski uniji. Hrvaška dnevno uvozi okoli 700.000 litrov mleka, celo Luksemburg proizvede več mleka kot Hrvaška.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Milojko Spajić je v čestitki ob dnevu občine Pljevlja poudaril nezamenljiv doprinos meščanov Pljevalj na poti k EU in izpostavil, da Pljevlja s skladnim prepletanjem različnih tradicij in običajev zavezujejo k odgovornemu delu. Spajić je dejal, da so reforma pravosodja, sodstva in tožilstva ter boj proti korupciji temelj za gradnjo države. Predsednik države, Jakov Milatović, je poudaril, da Pljevlja s ponosom negujejo in ščitijo multietnično harmonijo.

Romunska vlada bo sprejela nujni odlok o izvajanju uredbe EU o vzpostavitvi instrumenta »Akcija za varnost Evrope« (SAFE) za krepitev evropske obrambne industrije. Romunija ima na voljo 16,5 milijarde evrov za obrambo.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila zaskrbljenost, da skandinavske države nosijo nesorazmerno velik del finančnega bremena pri podpori Ukrajini znotraj zveze NATO. Poudarila je, da takšna situacija ni pravična in dolgoročno nevzdržna, saj naj bi skandinavske države zagotavljale tretjino vojaške pomoči znotraj NATO. Stenergardova je dodala, da ta situacija kaže na premajhno vključenost drugih držav članic.

Giorgos Xylouris, znan kot 'Frape', se je izognil zaslišanju pred preiskovalno komisijo OPEKEPE, pri čemer je izjavil, da bi njegovo pričanje lahko vplivalo na prihodnje postopke proti njemu. Poslanci SYRIZA-PS so izjavili, da je 'Frape' v dogovoru z Novo demokracijo pobegnil, da bi prikril njihov škandal. Zaposleni v EOPAE pa so obsodili obrekovanje pomembnega dela KETHEA.

Evropska unija ponuja vodilno vlogo pri ustanovitvi in usposabljanju policijske enote za Gazo, pri čemer naj bi usposobili do 13 ljudi.

Svetovni dan otrok je obeležen z objavo podatkov Statističnega urada RS, ki kažejo, da je v Sloveniji 12 odstotkov otrok izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. To je najmanj v Evropski uniji, kjer je povprečje 24 odstotkov. Največ socialno izključenih otrok je v Bolgariji.

V Bruslju so se sestali zunanji ministri držav članic EU, ki so razpravljali o vlogi Unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Ob robu srečanja je potekalo tudi prvo srečanje donatorske skupine za Palestino.

Predsednica Levice, Minja Koskela, je dejala, da bi bila morebitna uvrstitev Finske v nadzorno kategorijo Evropske unije neuspeh za vlado. Poudarila je, da bi bila Finska brez prizadevanj prejšnje vlade v veliko slabšem položaju.

Izraelski zračni napadi na Gazo so se nadaljevali, pri čemer je bilo ubitih več kot 30 Palestincev in s tem prekinjena prekinitev ognja. Palestinske zdravstvene oblasti poročajo o skupno 312 žrtvah izraelskih napadov na Gazo od oktobra.

Donald Trump je odobril 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, vendar ni jasno, ali ga Ukrajina podpira. Načrt je bil pripravljen v tajnosti s posvetovanji z Rusijo. Visoki uradnik Bele hiše je potrdil, da je predsednik Trump odobril načrt.

Na podnebni konferenci v Belému si svetovna skupnost prizadeva doseči dogovor o načrtu za opustitev premoga, nafte in plina. Evropska unija je povečala pritisk za dosego tega cilja.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

V izraelskih zračnih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa ranjenih. Do napadov je prišlo kljub prekinitvi ognja z 10. oktobra. Izrael trdi, da je Hamas ponovno napadel izraelske vojake, in da so bili napadi odgovor na to dejanje. EU podpira mirovni načrt za območje.

Goran Ješić, ustanovitelj gibanja "Solidarnost" iz Novega Sada, je dejal, da je cilj ustanovitve "Novosadske deklaracije" vrnitev Evropske unije v ospredje družbene debate.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Evropska unija namerava okrepiti vojaško mobilnost zaradi naraščajočih groženj iz Rusije. Evropski komisar za promet, Apostolos Cicikostas, ocenjuje, da bo za izboljšanje vojaške mobilnosti v EU potrebnih približno 100 milijard evrov. Predlagajo okrepitev naložb v prometno infrastrukturo in poenostavitev postopkov pri premikih vojske znotraj EU.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Evropski oblikovalci politik so predlagali obsežne spremembe načina, kako Evropska unija ureja tehnološko industrijo. Predlagane spremembe zakona o umetni inteligenci bi tehnološkim podjetjem olajšale uporabo osebnih podatkov za usposabljanje modelov brez soglasja. Evropska komisija je bila obtožena "velikega nazadovanja" digitalnih pravil EU, saj naj bi predlogi oslabili splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in predpise o umetni inteligenci. Spremembe naj bi ustvarile rast za evropska podjetja, hkrati pa spodbujale najvišje evropske standarde temeljnih pravic, varstva podatkov, varnosti in pravičnosti.

Države Evropske unije si prizadevajo za preložitev začetka veljavnosti uredbe o krčenju gozdov in hkrati želijo omiliti njeno vsebino. Podrobnosti o razlogih za preložitev in morebitnih spremembah vsebine niso navedene.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Odstop Paschala Donohoea s položaja irskega finančnega ministra in s tem tudi s čela Euroskupine je sprožil ugibanja o njegovem nasledniku. Financial Times in Bloomberg med možnimi kandidati omenjata grškega ministra za finance Kirijakosa Pierrakakisa. Sam Pierrakakis je izjavil, da bi visoka funkcija v Evropski uniji za Grka simbolizirala uspeh grškega gospodarstva v zadnjih letih.