Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji za napotitev vojske v Minneapolis zaradi nadaljnjih nemirov. ZDA so zahtevale zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi protestov v Iranu, kjer so po poročilih Združenih narodov izrazili zaskrbljenost zaradi nasilnega zatiranja protestov in grožnje s povračilnimi ukrepi proti protestnikom. Opozorili so, da so vse možnosti glede Irana na mizi.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Po grožnjah ZDA je Danska napovedala okrepitev svoje vojske na Grenlandiji, kjer imajo ZDA že vojaške baze. Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zapisal, da bi postal NATO z Grenlandijo v rokah ZDA veliko bolj mogočen in učinkovit. Medtem ameriški naftarji niso navdušeni nad Trumpovim načrtom, ki se nanaša na Venezuelo.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ponedeljek podala ostro opozorilo glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Po njenih besedah bi morebitni ameriški prevzem tega strateškega otoka v Arktičnem oceanu neizogibno privedel do konca severnoatlantskega zavezništva (Nato). Premierka je poudarila pomen suverenosti in stabilnosti znotraj zavezništva, ki temelji na spoštovanju meja držav članic. Izjave so se pojavile kot odziv na obnovljene razprave o ameriških interesih na Arktiki, kjer Grenlandija zavzema ključno geostrateško lego. Frederiksenova je s svojo izjavo utrdila stališče Danske, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršni koli poskusi spremembe njenega statusa brez privolitve Köbenhavna in Nuuka ogrozili temeljne varnostne strukture Zahoda. Gre za eno najostrejših diplomatskih opozoril v zadnjem obdobju, ki neposredno povezuje vprašanje ozemlja z obstojem najpomembnejše vojaške zveze na svetu.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.