Izvidniška skupina nemških oboroženih sil (Bundeswehr), ki jo je sestavljalo 15 vojakov pod vodstvom flotilnega admirala Stefana Paulyja, je po zgolj 44 urah končala svojo misijo na Grenlandiji in zapustila arktični otok. Skupina je z letališča v Nuuku poletela s civilnim letalom družbe Icelandair proti Köbenhavnu, so potrdili predstavniki operativnega poveljstva nemške vojske. Čeprav so prvotni načrti predvidevali daljše bivanje na terenu, se je vojaško osebje nepričakovano hitro umaknilo. Operacija je bila osredotočena na izvidniške naloge v okviru širših evropskih prizadevanj na tem strateško pomembnem območju. Razlogi za tako hiter zaključek misije javnosti niso bili podrobno pojasnjeni, kljub temu pa so uradni viri navedli, da so vojaki svoje naloge uspešno opravili. Nemška prisotnost na Grenlandiji odraža naraščajoč interes evropskih sil za varnostna vprašanja v Arktičnem oceanu. Nenaden odhod je sprožil ugibanja v nekaterih medijih, saj so še dan pred umikom krožile informacije o podaljšanju misije. Dogodek poudarja logistično in operativno dinamiko sodobnih vojaških izvidniških misij, kjer se načrti prilagajajo trenutnim razmeram na terenu in političnim usmeritvam iz matičnih držav.

Nemški Bundeswehr je po le dveh dneh predčasno zaključil izvidniško misijo na Grenlandiji in umaknil svoje vojake z otoka. Odločitev za umik je sledila stopnjevanju napetosti z novo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ponovno uveljavlja ozemeljske zahteve po Grenlandiji. Nemški vojaki so na arktični otok prispeli v petek v sklopu širše skupine evropskih zaveznic iz zveze Nato, vendar se je Berlin zaradi ameriških groženj z uvedbo novih carin odločil za takojšnjo deeskalacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na prisotnost evropskih vojaških sil na otoku reagiral ostro in napovedal povračilne gospodarske ukrepe, če se tuji vojaki ne umaknejo z ozemlja, ki ga Washington smatra za ključno v svojem vplivnem območju. Nemška vlada je s to potezo nakazala ranljivost evropske obrambne politike, kadar je ta neposredno povezana z grožnjami, ki vplivajo na nemško izvozno gospodarstvo. Razmere na Grenlandiji ostajajo napete, saj Trumpove zahteve po priključitvi otoka Združenim državam Amerike povzročajo diplomatski razkol znotraj zveze Nato. Medtem ko so nekatere evropske države sprva podprle misijo kot simbol suverenosti Danske nad otokom, je nemški hitri umik pokazal na pomanjkanje enotnosti v Evropi pri spopadanju s pritiski iz Washingtona.

Izvidniška skupina nemških oboroženih sil (Bundeswehr), ki je štela 15 pripadnikov, je v nedeljo zapustila Grenlandijo le dva dni po prihodu na otok. Predstavnik operativnega poveljstva je potrdil, da se vojaki z civilnim letalom prek Københavna vračajo v Nemčijo, potem ko so po navedbah vojske naloge opravili v skladu z načrti. Misija, ki se je začela v petek, se je tako končala bistveno hitreje, kot je bilo pričakovano. Čeprav uradni viri trdijo, da je bila izvidniška misija uspešno zaključena, so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitni povezavi med predčasnim umikom in pritiski oziroma grožnjami iz Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije. Nemška stran teh navedb ni uradno komentirala, prav tako niso podali podrobnejših informacij o vsebini samih izvidniških dejavnosti na arktičnem otoku. Dogodek sovpada z naraščajočimi napetostmi znotraj zavezništva Nato, kjer osem držav članic kritizira stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Nenaden umik nemških enot z geostrateško pomembnega območja Arktike bi lahko nakazoval na previdnejšo zunanjo politiko Berlina v luči spremenjenih mednarodnih odnosov in varnostnih dinamik na severu.

Nemški zvezni urad za upravljanje s kadri v bundeswehru je začel pošiljati prve informativne vprašalnike o vojaški pripravljenosti, s čimer se v Nemčiji uradno začenja uvajanje novega modela vojaške službe. Vodja urada je ob tem izpostavil švedski model kot vzor, po katerem naj bi postopek nabora potekal v sodobnem, preglednem in državljanom prijaznem okolju. Cilj novega pristopa je pridobiti natančen pregled nad razpoložljivimi človeškimi viri in spodbuditi zanimanje mladih za prostovoljno služenje vojaškega roka. Prejemniki vprašalnikov, ki so v tej fazi namenjeni mladim moškim ob dopolnjenem 18. letu starosti, morajo odgovoriti na vprašanja o svojem zdravstvenem stanju, izobrazbi in osebnih interesih. Izpolnjevanje vprašalnika je za moške obvezno, medtem ko je za ženske prostovoljno, kar odraža trenutno pravno ureditev v Nemčiji. Na podlagi odgovorov bo vojska izbrala najustreznejše kandidate, ki bodo kasneje pozvani na zdravniške preglede in morebitno usposabljanje. Uvedba tega sistema predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki, ki se po letih krčenja vojaških zmogljivosti ponovno usmerja v krepitev obrambne pripravljenosti države. Čeprav ne gre za popolno vrnitev k splošni vojaški obveznosti, ki je bila zamrznjena leta 2011, novi model omogoča hitrejšo mobilizacijo in boljšo kadrovsko popolnitev v primeru zaostrenih varnostnih razmer v Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi spora glede Grenlandije napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo. Carine, ki bodo znašale 10 %, naj bi začele veljati 1. februarja. Do zaostritve prihaja kljub načrtovani delovni skupini med Dansko in ZDA, ki bi razpravljala o prihodnosti Grenlandije.

Združene države Amerike so sporočile, da napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplivala na njihove dolgoročne strateške cilje glede tega arktičnega otoka. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je s tem potrdila, da ostaja osredotočena na morebiten nakup Grenlandije, čeprav so tako lokalne oblasti na otoku kot tudi Danska takšne namere že večkrat odločno zavrnile. Ameriška administracija ostaja ravnodušna do nedavnih izvidniških misij evropskih sil v regiji. Evropski vojaki so na otok prispeli v okviru širših prizadevanj za zaščito arktičnih interesov, kar odraža naraščajoče geopolitične napetosti na tem območju. Kljub temu Washington poudarja, da prisotnost zavezniških sil iz Evrope ne spreminja njihovih načrtov ali želje po širitvi ameriškega vpliva na severu. Grenlandija postaja vse pomembnejša zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Danska vlada je v odzivu na ameriške težnje ponovila, da Grenlandija ni naprodaj, in poudarila avtonomijo otoka pri odločanju o lastni prihodnosti. Situacija povzroča določena trenja znotraj transatlantskih odnosov, saj evropske države s svojo vojaško navzočnostjo simbolično potrjujejo suverenost Danske nad tem strateškim ozemljem. Bela hiša za zdaj ne kaže znakov, da bi odstopila od svojih retoričnih ali diplomatskih pritiskov glede statusa otoka.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Švedska vojska je na Grenlandijo napotila svoje častnike, ki se bodo pridružili danskim obrambnim silam pri izvajanju vojaških vaj. Po navedbah švedskega predsednika vlade Ulfa Kristerssona so neoborožene enote tja prispeli danes, njihov namen pa je priprava specifičnih operativnih segmentov v okviru širšega sodelovanja zaveznic v zvezi Nato. Odločitev za napotitev je sledila uradni prošnji Danske, ki zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Arktični regiji krepi svojo prisotnost na tem območju. Sodelovanje švedskih sil na Grenlandiji predstavlja pomemben korak v integraciji Švedske v obrambne strukture zavezništva po njenem nedavnem vstopu v Nato. Poleg Švedske so svoje vojaško osebje poslale tudi druge zaveznice, kar nakazuje na usklajeno strategijo varovanja severnega boka Evrope. Švedski častniki bodo opravljali predvsem logistične in svetovalne naloge, ki so ključne za uspešno izvedbo načrtovanih manevrov. Politični vrh v Stockholmu je pri tej odločitvi enoten, saj je tudi opozicija pozdravila vladno potezo. Po mnenju analitikov gre za neposreden odgovor na povečano geostrateško pomembnost Arktike in potrebo po tesnejšem obrambnem sodelovanju med nordijskimi državami. Grenlandija tako postaja osrednje prizorišče za preverjanje pripravljenosti zavezniških sil na ekstremne razmere.

Vrh nemške vojske je obrambni odbor bundestaga obvestil o obsežnih preiskavah znotraj 26. padalskega polka s sedežem v Zweibrücknu v deželi Porenje - Pfalška. Zaradi resnih obtožb o desničarskem ekstremizmu, spolnih kršitvah in zlorabi drog so oblasti že odpustile ali napovedale odpustitev 23 vojakov. Incidenti so sprožili val kritik v političnem vrhu, saj takšni ekscesi močno krnijo ugled nemških oboroženih sil (Bundeswehr). Obrambni strokovnjak stranke CDU Günther Krummenauer Röwekamp je opozoril, da so dogodki v Zweibrücknu škodljivi za celotno institucijo, medtem ko so nekateri člani odbora izrazili nezadovoljstvo, ker se seje ni udeležil obrambni minister Boris Pistorius. Preiskave še vedno potekajo, saj želijo pristojni ugotoviti celoten obseg nepravilnosti in morebitno vpletenost širšega kroga pripadnikov enote. Vojska napoveduje ničelno toleranco do vseh oblik ekstremizma in neprimernega vedenja, ki bi lahko ogrozilo integriteto vojaške službe. Doslej zbrani podatki kažejo na sistematične kršitve vojaške etike, kar bo zahtevalo dodatne ukrepe pri usposabljanju in nadzoru v elitnih enotah.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Najnovejši nemški protiraketni sistem Arrow 3, ki velja za osrednji steber evropskega raketnega ščita, po poročanju časnika Die Welt še ni pripravljen na učinkovito zoperstavljanje ruskim hipersoničnim raketam Orešnik. Analize nedavnega ruskega napada na cilje v zahodni Ukrajini so razkrile omejene zmogljivosti sistema v realnih bojnih razmerah, čeprav je bil Arrow 3 zasnovan prav za prestrezanje balističnih raket srednjega in dolgega dosega zunaj ozračja. Nemško obrambno ministrstvo je sistem sicer pred kratkim razglasilo za operativnega, vendar viri znotraj zveze NATO opozarjajo na tehnološki razkorak ob prvem posrednem trku sodobne zahodne obrambe z novim ruskim orožjem. Istočasno podjetje Destinus, ki ga vodi ruski prebežnik Mihail Kokorič in ima sedež na Nizozemskem, predstavlja napredek pri razvoju orožja za ukrajinsko stran. Nova različica manevrirne rakete Ruta Block 2 predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, saj z dosegom preko 450 kilometrov in nosilnostjo 250-kilogramske bojne glave močno presega svojo predhodnico. Raketa vključuje tehnologijo stealth za zmanjšanje radarske opaznosti, zložljiva krila za lažji transport in vodenje s pomočjo umetne inteligence, kar ji omogoča prodiranje skozi močno branjene zračne prostore in delovanje v okoljih z elektronskim motenjem. Polegrad rakete Ruta Block 2 je podjetje Destinus razkrilo tudi podrobnosti o navigacijskem sistemu Vector Vista Block 2 in prestrezniku Hornet Block 2. Ta tehnološki razvoj poteka v času, ko se evropske države pod vodstvom Nemčije intenzivno trudijo vzpostaviti nacionalne in vseevropske sisteme zračne obrambe. Kljub ambicijam po hitri implementaciji prestreznika Arrow 3, ki uporablja tehnologijo neposrednega zadetka (hit-to-kill), zadnji podatki kažejo na nujnost nadaljnjih izboljšav za soočanje z najsodobnejšimi hipersoničnimi grožnjami, ki jih predstavlja ruski arzenal.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Francija sodelovala v vojaških vajah, ki jih organizira Danska na Grenlandiji.

Nemške oblasti so uvedle obvezen vprašalnik o pripravljenosti na vojaško službo za vse moške, ki dopolnijo 18 let, s čimer se nemška vojska (Bundeswehr) odziva na spremenjene varnostne razmere v Evropi. Po navedbah nemških vojaških organov se zanimanje za služenje v vojski med mladimi sicer povečuje, vendar sočasno narašča tudi povpraševanje po svetovalcih, ki nabornikom pomagajo pri postopkih ugovora vesti. Ukrep je del širših prizadevanj za okrepitev obrambnih zmogljivosti države, ki se v zadnjem obdobju spopada s kadrovskim pomanjkanjem v oboroženih silah. Nova uredba predvideva, da morajo mladi moški izpolniti digitalni obrazec o svojem fizičnem stanju in interesu za vojsko, medtem ko je za ženske vprašalnik na prostovoljni bazi. Na podlagi odgovorov bo vojska izbrala najustreznejše kandidate in jih povabila na zdravniške preglede ter preizkuse zmogljivosti. Čeprav obvezno služenje vojaškega roka v Nemčiji ostaja uradno ukinjeno od leta 2011, ta poteza predstavlja pomemben korak k ponovni vzpostavitvi določenih elementov nabornega sistema. Nemška javnost je glede novega ukrepa razdeljena, saj se vprašanje obveznega služenja ponovno uvršča v središče političnih razprav. Kritiki opozarjajo na poseg v osebno svobodo mladih, medtem ko zagovorniki poudarjajo nujnost vzpostavitve močne rezervne sestave v luči geopolitičnih napetosti na vzhodu celine. Bundeswehr namerava s tem sistemom letno pridobiti več tisoč novih pripadnikov, ki bi okrepili profesionalno jedro vojske.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal ambiciozen načrt za krepitev oboroženih sil, v okviru katerega namerava leta 2026 v vojsko privabiti 20.000 prostovoljcev. Po poročanju revije Der Spiegel je minister o tem namenu že obvestil poslance vladajoče koalicije v posebnem pismu. Pobuda predstavlja ključni del novega modela služenja vojaškega roka, s katerim želi Nemčija nasloviti kadrovsko podhranjenost svojih sil. Načrt temelji na prostovoljni izbiri kandidatov, vendar hkrati predvideva vzpostavitev struktur, ki bi omogočile učinkovito usposabljanje in vključevanje večjega števila ljudi v sistem nacionalne obrambe. Pistorius poudarja, da je povečanje števila vojakov nujno za zagotavljanje varnostne pripravljenosti države v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Projekt se bo osredotočil predvsem na mlade generacije, ki bi se za vojaški poklic odločile na podlagi spodbud in novega pristopa k vojaški službi. Uvedba novega modela naj bi služila kot odziv na dolgotrajne težave s pomanjkanjem osebja v Bundeswehru, ki so postale še bolj izrazite po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav minister stavi na prostovoljnost, načrt predvideva tudi določene obvezne elemente, kot je izpolnjevanje vprašalnikov o pripravljenosti na služenje, kar bi ministrstvu omogočilo boljši pregled nad potencialnim naborom kadrov v prihodnje.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Že tretji dan zapored je približno 30.000 gospodinjstev v Berlinu brez električne energije. Zaradi tega so nekatere šole ostale zaprte na prvi dan pouka po počitnicah. Vzpostavljene so bile zasilne nastanitve za prizadete. Ustanovljen je bil krizni štab, pri odpravi težav pa pomaga tudi Bundeswehr.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Trierski škof Stephan Ackermann je v svojem nagovoru poudaril pomen aktivne obrambe demokratičnih vrednot v sodobni družbi. Po njegovih besedah si demokracija zasluži večjo pripravljenost državljanov za njeno zaščito, saj so temelji svobodne družbe podvrženi različnim pritiskom. Škof je ob tem izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v javnem diskurzu. Poleg poziva k zaščiti institucij je Ackermann svetoval tudi t.i. verbalno razorožitev. Prepričan je, da bi zmanjšanje agresivnosti v komunikaciji in večja stopnja spoštovanja med sogovorniki prispevala k stabilnosti demokratične ureditve. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Nemčija in širša Evropa spopadata z vzponom populizma in polarizacijo družbe, kar zahteva premišljen odziv verskih in civilnih voditeljev.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v Zgornji Bavarski predstavila vrsto ambicioznih političnih in varnostnih zahtev. Stranka je pozvala k preoblikovanju nemških oboroženih sil v najmočnejšo vojsko v Evropi, kar bi po njihovem mnenju zagotovilo ustrezno stopnjo odvračanja in varnosti na celini. Poleg krepitve vojaških zmogljivosti so se zavzeli tudi za koncept »steklenega Baltskega morja«, ki predvideva popoln in stalen nadzor nad tem strateško pomembnim morskim območjem, da bi preprečili morebitne provokacije ali sabotaže. Politični program, ki so ga predstavili na klavzuri, se ne omejuje le na obrambna vprašanja, temveč vključuje tudi ukrepe za izboljšanje gospodarske produktivnosti. Med drugim so izpostavili potrebo po znižanju stopnje bolniških odsotnosti v državi. S temi zahtevami se CSU pozicionira kot zagovornica strožje varnostne politike in večje delovne učinkovitosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer v Evropi. Stranka s tem stopnjuje pritisk na zvezno vlado v Berlinu glede vprašanj nacionalne varnosti in modernizacije vojske.

Nemški zvezni minister za obrambo Boris Pistorius je izdal dnevni ukaz pripadnikom Bundeswehra, v katerem jih je pozval k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju novega modela vojaške službe. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da je uspeh reforme odvisen od skupnih prizadevanj celotne vojske, obenem pa izpostavil nujnost resnega pristopa do mladih nabornikov. Po njegovih besedah morajo obstoječi vojaki mlade generacije obravnavati s spoštovanjem, če jih želijo dolgoročno pritegniti v vojaške vrste. Novi model služenja, ki ga uvaja nemška vlada, predstavlja odgovor na spremenjene varnostne razmere v Evropi in potrebo po povečanju števila vojakov. Pistorius je izpostavil, da vojska ne sme le pričakovati novih kadrov, temveč se mora nanje pripraviti s primerno kulturo vodenja in mentorstva. Minister meni, da bo le s takšnim pristopom novi obrambni koncept postal dolgoročno vzdržen in operativno učinkovit, kar je ključno za nemško nacionalno varnost in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti znotraj zveze NATO.

Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra. Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.

Nemška vlada je pripravila podroben in zaupen načrt za ukrepanje v primeru vojnega konflikta v okviru zavezništva Nato, poroča časnik Politico. Dokument, ki temelji na petstopenjskem modelu stopnjevanja napetosti, opredeljuje ključne korake in logistične operacije, ki bi jih država izvedla ob morebitni eskalaciji razmer. Nemčija naj bi se po ocenah avtorjev dokumenta trenutno nahajala na prvi stopnji tega modela, kar pomeni obdobje povečane pripravljenosti in spremljanja razmer. Načrt je tesno povezan z operativnim dokumentom OPLAN DEU, ki so ga nemške oborožene sile začele razvijati že v preteklem letu. Osrednji del strategije vključuje prevoz približno 800.000 vojakov Nata in njihove opreme prek nemškega ozemlja proti vzhodni fronti. Ker se predvideva, da se frontna linija ne bi raztezala neposredno prek Nemčije, bi država prevzela vlogo osrednjega logističnega vozlišča, kar zahteva usklajevanje med civilnimi oblastmi in vojsko za zagotavljanje nemotene mobilnosti sil.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo obsežne disciplinske in kazenske postopke proti 55 pripadnikom 26. polka padalcev iz Zweibrückna. Preiskava se osredotoča na resne obtožbe o spolno neprimernem vedenju, uživanju prepovedanih drog, izvajanju ustrahovanja oziroma mobinga ter sume desničarskega ekstremizma. Ministrstvo je že napovedalo ostre ukrepe, vključno z odpustitvami več vojakov, ki so bili neposredno vpleteni v incidente. Preiskave v elitni enoti Bundeswehra so se razširile po tem, ko so v javnost prišle informacije o sistemskih nepravilnostih znotraj polka. Vojaško vodstvo poudarja ničelno toleranco do ekstremističnih ideologij in zlorab moči v oboroženih silah. Trenutno potekajo vzporedni postopki s strani državnega tožilstva in notranjih vojaških organov, ki naj bi razjasnili stopnjo odgovornosti vsakega izmed 55 obtoženih. Dogajanje v polku padalcev je sprožilo širšo razpravo o notranji kulturi in nadzoru v nemški vojski.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo preiskavo proti 19 pripadnikom elitne padobranske enote v Zweibrücknu zaradi sumov desničarskega ekstremizma, neprimernega spolnega vedenja in zlorabe drog. Po uradnih navedbah so v elitnem delu Bundeswehra odkrili primere antisemitskih izpadov in uporabe prepovedanih nacističnih simbolov, vključno s tako imenovanimi nacističnimi zabavami, kjer je bil prisoten Hitlerjev pozdrav. Proti osumljenim vojakom so že sprožili postopke za odpustitev iz vojaške službe. Poleg ideoloških prestopkov ministrstvo obravnava tudi več deset primerov neprimernega spolnega vedenja do vojakinj. Škandal je močno pretresel vodstvo vojske, ki je v odziv na dogajanje že pripravilo poseben akcijski načrt za preprečevanje tovrstnih incidentov v prihodnje. Interna preiskava, ki traja že več mesecev, je razkrila, da je pri skrajno desničarskih in antisemitskih dejanjih sodelovalo okoli trideset vojakov, kar kaže na sistemske težave znotraj enote.

Nemško obrambno ministrstvo in državno tožilstvo sta uvedla obsežno preiskavo proti 55 vojakom 26. polka padalcev iz Zweibrückna zaradi sumov resnih kršitev, ki vključujejo spolno nadlegovanje, desničarski ekstremizem, uživanje prepovedanih drog in ustrahovanje. Vodstvo Bundeswehra je po razkritju navedb o ekshibicionizmu in uporabi nacističnih pozdravov že začelo izvajati disciplinske ukrepe, vključno z odpustitvami nekaterih vpletenih pripadnikov elitne enote. Preiskovalci preverjajo dolg seznam obtožb, ki so povzročile zgražanje v nemški javnosti in političnem vrhu. Obrambno ministrstvo je poudarilo, da gre za sistemske težave znotraj enote, ki zahtevajo odločen odziv. Kljub temu da preiskave še potekajo, so v vojski že sprejeli kadrovske odločitve, s katerimi želijo preprečiti nadaljnjo škodo ugledu oboroženih sil in zagotoviti varno delovno okolje.

Pooblaščenec za obrambo opozarja na številne izzive, s katerimi se sooča Bundeswehr v prihodnjem letu, in poziva ministra Pistoriusa k ukrepanju. Poudarja, da je treba po letu 2026 končati z zaviranjem razvoja.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Thomas Röwekamp, predsednik odbora za obrambo v Bundestagu, je izrazil dvom o učinkovitosti prostovoljnega služenja za povečanje osebja Bundeswehra. Pričakuje, da se bo Nemčija v tem zakonodajnem obdobju vrnila k naborništvu. Prav tako je Röwekamp obtožil AfD, da se prikazuje kot stranka, ki podpira Bundeswehr, hkrati pa se priklanja Rusiji.

Nemška vojska je po mednarodnem razpisu za novo standardno pištolo izbrala model CZ P13 češkega proizvajalca Česká zbrojovka a.s. 9-milimetrska pištola bo postopoma zamenjala obstoječe pištole P8 v uporabi Bundeswehra. Izbira temelji na obsežnih tehničnih ocenah in operativnih preizkusih, kar odraža prizadevanja Nemčije za posodobitev, interoperabilnost in dolgoročno vzdrževanje opreme vojakov.

Nekdanji vojak nemške vojske je bil obsojen na več kot šest let zapora zaradi posilstva ženske v Švici. Čeprav je bil obtožen več posilstev, mu je sodišče dokazalo le eno dejanje. Med svojim službovanjem v Bundeswehru je storil tudi druge prekrške, vključno s krajo streliva.

Nemčija bo od januarja 2026 ponovno uvedla obvezni vojaški rok. Vsi moški določene starosti bodo morali izpolniti vprašalnik nemških oboroženih sil (Bundesver). Tistim, ki se ne bodo odzvali, grozi prisilna regrutacija ali denarna kazen.

Poveljnik Bundeswehra je bil odstavljen po incidentu na božični zabavi v okrožju Nordsachsen, kjer so predvajali prvo kitico pesmi Deutschlandlied. Dogodek je imel posledice.

Rusija je izrazila pripravljenost EU in NATO pisno zagotoviti, da ju ne bo napadla. Sergej Rjabkov je ponovil, da Rusija nima agresivnih ciljev. Hkrati je Đilas ocenil, da EU ni dovolila gradnje Južnega toka skozi Srbijo, na kar se Rusija ni mogla odzvati zaradi višje sile, medtem ko Putin meni, da se Srbija ne more sklicevati na enake argumente kot Rusija.

Nemški parlament je odobril nakup opreme in sistemov za Bundeswehr v vrednosti skoraj 50 milijard evrov. Med nakupi so sistemi Patriot, radarske satelite in rakete Taurus Neo za letala Eurofighter. Nemčija namerava do leta 2030 za obrambo porabiti skupno 650 milijard evrov, kar je dvakrat več od proračuna v zadnjih petih letih.

Odbor za proračun nemškega Bundestaga je odobril oborožitvene projekte za Bundeswehr v vrednosti več kot 50 milijard evrov. Sredstva so namenjena novi zaščitni opremi, raketni obrambi in novim oklepnim vozilom. Opozicija potezo kritizira kot 'brezglavo nabavo', vendar gre za največji tovrstni nakup v zgodovini Bundeswehra.

Pred vrhom EU v Bruslju je kancler Merz v Bundestagu podal vladno izjavo, v kateri je poudaril, da Nemčija ni »žogica za igranje« velikih sil in da mora imeti Evropa še naprej pomembno vlogo v svetu. V izjavi se je osredotočil predvsem na vprašanje ruskega denarja.

Nemška vojska je po skoraj letu dni končala svojo misijo z zračnim obrambnim sistemom Patriot na Poljskem, kjer je varovala Natov zračni prostor in vojaško pomembno vozlišče Rzeszow. Zadnji vojaki so se vrnili v Nemčijo šest mesecev pozneje od prvotnega načrta. Naloge je prevzel drug partner.

Po pogovorih v Berlinu glede Ukrajine je Friedrich Merz pustil odprto vprašanje glede morebitne udeležbe nemške vojske (Bundeswehr) v evropskih silah, ki bi bile napotene v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Razprave o tem, ali bi Nemčija prispevala vojake, se nadaljujejo.

Pripadniki nemške vojske naj bi od aprila 2026 aktivno sodelovali pri zavarovanju vzhodne meje Poljske z Belorusijo in Rusijo (Kaliningrad) ter pomagali pri gradnji obrambnega zidu. Po informacijah, ki jih je pridobil urednik Bilda, naj bi nemški pionirji podpirali poljsko vojsko pri "Operaciji Ostschild", katere cilj je razširitev obrambnega zidu za zaščito pred morebitno rusko invazijo. Projekt se je začel že maja lani.

Nemška vojska bo pomagala Poljski pri utrjevanju njene vzhodne meje pred morebitnim ruskim napadom. Nemški vojaki naj bi se od aprila 2026 pridružili poljski "Operaciji Ostschild", ki poteka od maja 2024 na meji z Belorusijo in rusko eksklavo Kaliningrad. Cilj je zaščita Nata in partnerja Poljske pred morebitno agresijo Rusije. Predvideno je, da bo nemška vojska sodelovala do konca leta 2027.

V nemškem mestu Zweibrücken sta dva pripadnika Bundeswehra, preoblečena v božične kostume, z orožjem na božičnem sejmu povzročila zaskrbljenost. Policija preiskuje, ali je prišlo do kršitve zakona.

Nemška vojska (Bundeswehr) bo posodobila svoje standardno orožje z novo jurišno puško G95, ki bo postopoma zamenjala prejšnjo, G36. Nova puška prinaša številne izboljšave.

Nemška vojaška obveščevalna služba MAD opozarja, da je nevarnost vohunjenja in sabotaže v Nemčiji večja kot kdaj koli prej. Predvsem Rusija in Kitajska naj bi uporabljali hibridne taktike proti Bundeswehru.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je zaradi gripe odpovedal načrtovano božično potovanje, na katerem bi se zahvalil nemškim vojakom, ki ščitijo zračni prostor Nata na jugovzhodu in vzhodu. Zaradi izjemnih obveznosti pri preoblikovanju in širitvi Bundeswehra je Pistorius trenutno zelo obremenjen.