Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril nujnost ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno točko nacionalne varnosti in bistven element pri gradnji protiraketnega ščita "Golden Dome". Trump je v svojih izjavah neposredno pozval zavezništvo NATO, naj prevzame vodilno vlogo pri omogočanju te akvizicije, hkrati pa je opozoril, da bi bila brez vojaške moči Združenih držav Amerike učinkovitost zavezništva močno okrnjena. Kot razlog za svoje težnje navaja preprečevanje domnevnega vpliva Rusije in Kitajske na tem strateško pomembnem arktičnem območju, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostop do naravnih virov. Kljub trditvam Bele hiše o nadaljevanju tehničnih pogovorov o nakupu otoka je danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen odločno zanikal kakršne koli dogovore o prodaji ozemlja. Danska stran vztraja pri spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti, čeprav je privolila v ustanovitev delovne skupine na visoki ravni za razpravo o skupnih varnostnih interesih na Arktiki. Mednarodni opazovalci in bonitetne agencije, kot je Fitch, opozarjajo, da bi lahko takšne ozemeljske ambicije in napetosti znotraj zavezništva NATO povzročile znižanje bonitetnih ocen evropskih držav, zlasti tistih na vzhodnem krilu, ki so najbolj izpostavljene varnostnim tveganjem. Analitiki opozarjajo tudi na ogromne gospodarske stroške, ki bi jih prevzem Grenlandije prinesel Združenim državam Amerike. Čeprav otok ponuja bogata nahajališča mineralov, je njegovo gospodarstvo trenutno v stagnaciji in močno odvisno od ribištva ter danskih subvencij. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, evropske države, vključno z Veliko Britanijo, simbolično krepijo svojo prisotnost na otoku, da bi podprle dansko suverenost in preprečile morebitne enostranske poteze ameriške administracije.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v večernem nagovoru ostro odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je pripisal odgovornost za počasen napredek pri doseganju mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in nikoli ne bo ovira za mir, ter dodal, da so diplomatska prizadevanja Kijeva usmerjena v pravično končanje konflikta. Po njegovih besedah glavna ovira za mir ostaja Ruska federacija, ne pa ukrajinska stran, kot je to namigoval Trump. Odziv Kijeva sledi Trumpovim trditvam, da bi lahko bil sporazum že sklenjen, če ukrajinsko vodstvo ne bi postavljalo pogojev, ki po mnenju ameriške administracije zavlačujejo proces. Zelenski je v svojem sporočilu prek kanala Telegram izpostavil, da si Ukrajina najbolj od vseh želi končanja vojne, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo njeno suverenost in ozemeljsko celovitost. Spor med voditeljema kaže na naraščajoče napetosti v odnosih med Kijevom in novo ameriško administracijo glede strategije končanja vojne. Analitiki opozarjajo, da takšna javna izmenjava mnenj nakazuje na težavno prihodnje sodelovanje pri oblikovanju mirovnega načrta. Medtem ko Trump pritiska na čimprejšnji podpis dogovora, Zelenski vztraja pri mednarodnem pravu in odgovornosti agresorja. Ta razhajanja bi lahko vplivala na nadaljnjo vojaško in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike zagotavljajo Ukrajini v boju proti ruski invaziji.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal ostrejšo politiko za zaščito ameriškega dolarja kot vodilne svetovne rezervne valute, kar nekateri analitiki označujejo za sodobno različico Monroejeve doktrine. Njegova strategija je usmerjena predvsem proti državam skupine BRICS, v kateri imata ključno vlogo Kitajska in Rusija. Trump namerava omejiti vpliv teh držav v obeh Amerikah in preprečiti prizadevanja za dedolarizacijo, s katero želijo te države zmanjšati odvisnost od ameriškega finančnega sistema. Podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da se je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dveh desetletjih znižal z več kot 70 odstotkov na manj kot 60 odstotkov. Medtem ko dolar ostaja ključen za mednarodno trgovino in državna posojila, vzpon Kitajske in njeno povečanje deleža rezerv predstavljata neposreden izziv ameriški finančni moči. Trumpova administracija meni, da je ohranitev prevlade dolarja nujna za ohranitev nizkih stroškov zadolževanja ZDA in izvajanje globalnega finančnega vpliva. Kritiki opozarjajo, da bi lahko agresivni ukrepi, kot so nove carine ali omejitve za države, ki se odmikajo od dolarja, povzročili dodatne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu Trump poudarja, da je zaupanje v dolar temelj ameriške nacionalne varnosti. Razprave o prihodnosti dolarja kot globalne valute so postale še bolj intenzivne zaradi vprašanj o dolgoročni stabilnosti ameriškega javnega dolga in geopolitičnih premikov na globalnem jugu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je od svojih ministrov zahteval nemudno iskanje rešitev za povečanje uvoza električne energije, potem ko so ruske sile izvedle nove napade na ključno energetsko infrastrukturo v državi. Ukrep je nujen za stabilizacijo omrežja in zagotavljanje energetske varnosti prebivalstva pred prihajajočimi izzivi. Na vladnem zasedanju je predsednik poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in ne bo ovira za mir, vendar se mora trenutno aktivno spopadati z uničujočimi posledicami sovražnih dejanj na terenu. Ministrstvo za energetiko in druge pristojne službe so dobile navodila, naj preučijo vse možnosti za rezervne vire in okrepljeno čezmejno sodelovanje pri oskrbi z energijo. Ruski napadi na ukrajinska energetska postrojenja so v zadnjem obdobju povzročili precejšnje izpade, kar ogroža tako civilno prebivalstvo kot industrijsko proizvodnjo. Ukrajinska vlada se zato osredotoča na hitro sanacijo poškodovanih objektov in integracijo v širši evropski energetski trg, da bi ublažila primanjkljaj domače proizvodnje.

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je 15. januarja v imenu Ruske federacije izrazil solidarnost z iranskim ljudstvom po nedavnih nemirih v državi. Nebenzja je poudaril, da Rusija žaluje za vsemi nedolžnimi žrtvami nasilja, ki je zajelo Iran. Po njegovih besedah so dogodki posledica delovanja sovražnih zunanjih sil, ki skušajo destabilizirati državo in izkoristiti notranje razmere za lastne interese. Ruski diplomat je v svojem nagovoru izpostavil, da Moskva pozorno spremlja razmere v regiji in obsoja kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve suverenih držav. Nebenzja je trdil, da so poskusi zunanjega vplivanja na potek protestov nesprejemljivi in v nasprotju z mednarodnim pravom. Izjava odraža tesno politično zavezništvo med Moskvo in Teheranom, ki se je v zadnjem obdobju še okrepilo. Uradni Kremlja s temi izjavami utrjuje svojo diplomatsko podporo iranskemu režimu v času, ko se ta sooča z mednarodnimi pritiski zaradi obvladovanja domačih protestov. Rusija se dosledno postavlja na stran držav, ki so podvržene sankcijam ali kritikam zahodnih držav, pri čemer poudarja pomen suverenosti in nepogrešljivost stabilnosti v bližnjevzhodni regiji.

Ruske enote protizračne obrambe so sestrelile štiri ukrajinske drone nad Tulsko oblastjo. Guverner Dmitrij Miljajev je poudaril, da napad ni imel posledic.

Novi članki potrjujejo, da se prebivalci Kijeva spopadajo z izjemno nizkimi temperaturami, izpadi električne energije in ruskimi napadi. Kljub temu se prebivalci borijo z načrti za izredne razmere, toplimi napitki in humorjem, a do pomladi je še dolga pot.

Južna Koreja je v letu 2025 znatno povečala izvoz osebnih avtomobilov v Rusijo, pri čemer se je obseg pošiljk skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim letom. Ruska podjetja so iz te azijske države uvozila vozila v skupni vrednosti 1,04 milijarde dolarjev, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2021. Za primerjavo, v letu 2024 je vrednost uvoza znašala 588,8 milijona dolarjev. Podatki južnokorejske carinske službe kažejo, da se je trend rasti nadaljeval tudi ob koncu leta, saj se je decembra 2025 obseg uvoza na letni ravni povečal za približno 19 odstotkov in dosegel vrednost 25,4 milijona dolarjev. Analitiki izpostavljajo, da ta skokovita rast odraža prilagajanje trgovinskih tokov v avtomobilski industriji kljub mednarodnim geopolitičnim razmeram. Čeprav so številni zahodni proizvajalci zapustili ruski trg, južnokorejska vozila očitno ohranjajo močno prisotnost oziroma ponovno pridobivajo tržni delež. Povečanje dobav potrjuje, da se je logistična in finančna struktura izvoza stabilizirala do mere, ki omogoča doseganje rekordnih vrednosti izpred obdobja večjih zaostritev.

Marina Lopatina, 52-letna prebivalka Habarovska, ki je bila na Kitajskem obsojena na smrtno kazen z dvoletnim odlogom zaradi tihotapljenja heroina, je bila izročena Rusiji, kjer bo prestajala preostanek kazni.

Ameriški naložbeni sklad Noble Capital RSD je na zveznem sodišču v okrožju Kolumbija vložil tožbo proti Ruski federaciji, s katero zahteva poplačilo 225,8 milijarde ameriških dolarjev. Tožba se nanaša na neporavnane obveznosti iz naslova obveznic, ki jih je leta 1916 izdala vlada takratnega Ruskega cesarstva. Kot tožene stranke so v sodnih dokumentih poleg države navedeni še rusko ministrstvo za finance, centralna banka in Sklad nacionalne blaginje. Sklad v svoji zahtevi trdi, da je Ruska federacija pravna naslednica Ruskega cesarstva in bi morala prevzeti odgovornost za poplačilo dolgov iz obdobja pred oktobrsko revolucijo. Sporne obveznice so bile izdane za financiranje vojaških in infrastrukturnih projektov, vendar jih poznejša sovjetska oblast ni priznala, kar je sprožilo desetletja trajajoče pravne spore z mednarodnimi vlagatelji. Sodni postopek v Združenih državah Amerike predstavlja enega največjih finančnih zahtevkov zoper posamezno državo v zgodovini. Čeprav Rusija vztrajno zavrača tovrstne zahtevke s sklicevanjem na zastaralne roke in politične spremembe v 20. stoletju, naložbeni sklad Noble Capital RSD vztraja pri uveljavljanju pravic iz naslova vrednostnih papirjev, ki so v njegovi lasti.

Po poročanju več medijev, kot so vz.ru, inosmi.ru in rambler.ru, so se evropska prizadevanja za ponovno vzpostavitev neposrednega dialoga z Rusijo glede situacije v Ukrajini soočila z močnim odporom Velike Britanije. To naj bi razkrilo nadaljnje diplomatske razpoke znotraj zahodne koalicije.

Andrej Svincov je izjavil, da ruski regulator Roskomnadzor ne bo blokiral Telegrama, ker vodstvo aplikacije aktivno sodeluje z rusko vlado. Poudaril je, da Telegram redno filtrira vsebine in izpolnjuje predpise.

Kanadski premier Mark Carney se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Pekingu, kjer sta državi obljubili izboljšanje odnosov in vzpostavitev novega strateškega partnerstva, s čimer sta se odzvali na spreminjajoče se globalne razmere. Carney je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko pomembno za prihajajoči 'novi svetovni red'.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v svojem letnem nagovoru narodu poudarila suvereno pravico države do vzpostavljanja in vzdrževanja diplomatskih ter gospodarskih odnosov z vsemi državami sveta, vključno z Rusijo, Kitajsko, Kubo in Iranom. V govoru pred parlamentom v Caracasu je izpostavila, da zunanje politike države ne smejo pogojevati tretje strani, hkrati pa je omenila tudi možnost sodelovanja z Združenimi državami Amerike. Izjave prihajajo v času zaostrenih geopolitičnih razmer, ko se Venezuela trudi utrditi svoje mesto v večpolarnem svetu in zmanjšati vpliv mednarodnih sankcij. Rodríguezova je jasno nakazala, da Caracas ne namerava spreminjati svoje strateške usmeritve, ki temelji na zavezništvih z državami, ki so se izkazale za ključne partnerice v zadnjih letih, predvsem na področju energetike in obrambe. Nastop začasne predsednice v parlamentu so pozorno spremljali tako domači kot tuji opazovalci, saj nakazuje kontinuiteto venezuelske zunanjepolitične doktrine. Poudarek na odnosih z Rusijo in Kitajsko odraža širša prizadevanja države po diverzifikaciji mednarodnih povezav in iskanju alternativnih gospodarskih trgov izven zahodnega vpliva.

Guverner regije Herson, Vladimir Saldo, je sporočil, da je bilo premoženje ukrajinskih oligarhov in velikih zemljiških posestnikov v regiji nacionalizirano in preneseno v last Ruske federacije. Nacionalizirano premoženje je prešlo v zvezno in regionalno last Rusije.

Nemška zvezna policija in pomorske oblasti so 10. januarja 2024 naftnemu tankerju Tavian prepovedale vstop v nemške ozemeljske vode v Severnem in Baltskem morju. Ladjo, ki jo preiskovalni mediji uvrščajo v rusko »floto v senci«, so prestregli zahodno od dežele Schleswig-Holstein, ko je bila na poti proti Baltskemu morju. Posadka je bila o prepovedi obveščena s policijskega helikopterja, po katerem je bila prisiljena spremeniti svojo smer plovbe. Operacija nemških organov temelji na prizadevanjih za nadzor nad plovili, ki se izogibajo mednarodnim sankcijam in morda ne izpolnjujejo varnostnih standardov. Po poročanju nemških medijev NDR, WDR in Süddeutsche Zeitung tanker Tavian predstavlja tveganje zaradi nejasnega zavarovanja in lastniške strukture, kar je značilno za plovila, ki Ruski federaciji pomagajo pri izvozu nafte kljub omejitvam. Dogodek poudarja zaostritev nadzora v evropskih morjih nad ruskim energetskim izvozom. Nemške oblasti so s to potezo jasno pokazale namero zaščite lastnih voda pred potencialnimi ekološkimi in varnostnimi tveganji, ki jih prinašajo tehnološko zastarela ali pomanjkljivo dokumentirana plovila, povezana z ruskim režimom.

Vladimir Putin je pozval k vzpostavitvi nove arhitekture mednarodne varnosti za rešitev konflikta v Ukrajini. Volodimir Zelenski se je odzval na obtožbe Donalda Trumpa, da blokira mirovni sporazum v Ukrajini. Rusija pa še vedno čaka uradni odgovor Združenih držav Amerike glede predloga za podaljšanje jedrskega sporazuma New START.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je 15. januarja v Kijevu sestal z nekdanjim vrhovnim poveljnikom ukrajinskih oboroženih sil in trenutnim veleposlanikom v Združenem kraljestvu Valerijem Zalužnim. Srečanje je potekalo ob nepričakovanem vrnitvi Zalužnega v domovino, kjer sta sogovornika razpravljala o ključnih diplomatskih nalogah in nadaljnjem sodelovanju v okviru ukrajinske državne strategije. Zelenski se je Zalužnemu zahvalil za njegovo dosedanje delo v ekipi in poudaril pomen usklajenega delovanja na mednarodnem prizorišču. Pogovori so bili osredotočeni na aktualne izzive, s katerimi se Ukrajina sooča v vojni proti Rusiji, ter na vlogo Londona kot ene glavnih zaveznic Kijeva pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore. Dogodek je v javnosti sprožil precej pozornosti, saj gre za eno redkih neposrednih srečanj med predsednikom in nekdanjim vojaškim poveljnikom po njegovem imenovanju na diplomatsko funkcijo. Srečanje potrjuje prizadevanja ukrajinskega vrha za ohranitev enotnosti med politično in vojaško elito v času stopnjevanja pritiska na fronti.

Rusko sodišče je moldavskega voznika z romunskim državljanstvom obsodilo na 11 let zapora zaradi »pomoči sovražniku«, kar predstavlja prvo znano obsodbo po tem členu kazenskega zakonika. Novo kaznivo dejanje je bilo v rusko zakonodajo uvedeno konec leta 2024, obsodba pa temelji na domnevnih dejanjih, ki naj bi koristila nasprotnikom Ruske federacije. O primeru so v četrtek prvič poročali neodvisni ruski mediji, povzela pa ga je tiskovna agencija EFE. Identiteta moškega ostaja uradno nerazkrita, znano je le, da gre za voznika, ki ima poleg moldavskega tudi državljanstvo Romunije, države članice Evropske unije. Obsodba na visoko zaporno kazen po novem zakonu sproža skrbi glede nadaljnjega zaostrovanja represije v Rusiji in pravne varnosti tujih državljanov, ki se nahajajo na ruskem ozemlju. Tožilstvo je moškega bremenilo dejanj, ki so bila opredeljena kot neposredna podpora sovražnim silam v času vojaškega konflikta. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta precedens služil kot orodje za ustrahovanje vseh tistih, ki ne sledijo uradni politiki Kremlja ali vzdržujejo stike z zahodnimi državami. Romunija in Moldavija uradno še nista podali obsežnejših komentarjev na sodbo, vendar primer povečuje napetosti med Moskvo in državami vzhodne Evrope, ki podpirajo Ukrajino.

Ruski mediji povzemajo poročila analitičnega portala Responsible Statecraft, ki opozarjajo, da bi poskusi Združenega kraljestva in drugih članic Nata zaustaviti ruske tovorne ladje v mednarodnih vodah lahko povzročili jedrsko vojno. Poudarjajo, da bi takšne akcije lahko imele izjemno nevarne posledice.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru oboroženim silam napovedal povečanje obrambnega proračuna za dodatnih 36 milijard evrov do leta 2030. Odločitev je utemeljil s potrebo po hitrejšem in odločnejšem odzivanju na nove varnostne grožnje, ki po njegovih besedah izvirajo predvsem iz Rusije. Macron je poudaril, da se mora Francija prilagoditi spremenjenim geopolitičnim razmeram, kar vključuje tehnološko posodobitev in večjo pripravljenost vojske na morebitne konflikte. Poleg finančnih načrtov je predsednik potrdil sodelovanje francoskih vojakov v novi vojaški misiji Evropske unije na Grenlandiji. Namen te napotitve je krepitev evropske prisotnosti v strateško pomembnem arktičnem območju, kjer se interesi svetovnih sil vse pogosteje križajo. Francoska vojska bo s tem razširila svoj operativni doseg, kar potrjuje Macronove ambicije po aktivnejši vlogi Francije v mednarodnem varnostnem okolju. Napovedana sredstva in nove operacije so neposredno povezani s širšo strategijo Pariza za krepitev evropske strateške avtonomije. Macron je v preteklosti že opozarjal na nujnost večje neodvisnosti evropske obrambe od zunanjih partnerjev, kar se odraža tudi v njegovih razmišljanjih o morebitni napotitvi mirovnih sil v Ukrajino v primeru premirja. Povečanje proračuna bo tako služilo kot temelj za izvajanje teh dolgoročnih geopolitičnih ciljev.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek, 15. januarja 2026, med nagovorom vojakom v letalski bazi Istr izpostavil nujnost, da Francija in Evropska unija razvijeta lastne raketne sisteme, ki bi bili primerljivi z novo rusko hipersonično raketo srednjega dosega Orešnik. Macron je nedavno rusko uporabo tega orožja označil za jasen signal in demonstracijo vojaške moči, ki od Evrope zahteva odločen odgovor na področju odvračilne zmogljivosti dolgega dosega. Predsednik je poudaril, da bi morala Evropa "odločno napredovati" pri ustvarjanju zmogljivosti, ki bi lahko v kratkem času spremenile razmerje moči na bojišču. Po njegovih besedah je nujno, da celina zmanjša odvisnost od tujih obrambnih sistemov in okrepi lastno suverenost na področju balistične tehnologije. Zaradi zaostritve varnostnih razmer je Macron sklical tudi nujen sestanek kabineta, kjer so razpravljali o obrambnih strategijah. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in po tem, ko je Rusija z uporabo sistema Orešnik pokazala tehnološki preskok v svojem raketnem arzenalu. Macronova pobuda temelji na prepričanju, da morajo evropske države delovati usklajeno in investirati v razvoj naprednih tehnologij, ki bodo služile kot učinkovito sredstvo za odvračanje morebitnih groženj v prihodnosti.

Nekdanji finski minister za zunanje zadeve Paavo Väyrynen je v svojem prispevku za publikacijo Uusi Suomi finski vladi predlagal, naj čim prej ponovno vzpostavi polno delovanje mejnih prehodov z Rusko federacijo. Svoj poziv utemeljuje z nujnostjo izboljšanja gospodarskih razmer v državi, saj bi ponovno odprtje vzhodne meje po njegovem mnenju na Finsko privabilo številne turiste in spodbudilo lokalno gospodarstvo. Väyrynen poudarja, da so trenutne omejitve pri prestopanju meje škodljive za finski turistični sektor in širšo ekonomsko stabilnost. Po mnenju nekdanjega diplomata bi morala država prednostno obravnavati gospodarske koristi, ki jih prinaša čezmejno sodelovanje in pretok ljudi iz sosednje Rusije. Finska je sicer svojo vzhodno mejo zaprla zaradi varnostnih razlogov in obtožb o hibridnem delovanju Moskve, vendar Väyrynen meni, da so gospodarski argumenti za sprostitev režima premočni, da bi jih vlada v Helsinkih še naprej ignorirala.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodna situacija slabša in da svet postaja vse bolj nevaren. Kljub temu ni komentiral dogajanja v Venezueli in Iranu, vključno z možnostjo ameriške vojaške invazije na Venezuelo in grožnjami Donalda Trumpa Grenlandiji.

Češki predsednik Petr Pavel je danes prispel na svoj tretji uradni obisk v Ukrajino od začetka mandata. Svojo pot je začel v Lvovu na zahodu države, kjer se je srečal s predstavniki lokalnih oblasti. Namen obiska je krepitev dvostranskih odnosov in podpora državi, ki se že več kot tri leta brani pred rusko agresijo. V okviru obiska je predvideno tudi srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk se odvija v času povečanih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta, ki pa za zdaj niso obrodila sadov. Pavel, nekdanji visoki častnik zveze NATO, velja za enega najbolj odločnih podpornikov Kijeva v Srednji Evropi, čeprav je v preteklosti v svojih izjavah pokazal določeno mero pragmatizma glede ozemeljskih vprašanj. Njegova prisotnost na ukrajinskih tleh simbolizira nadaljnjo privrženost Češke skupni evropski obrambni politiki. Pot v Lvov in kasnejša pričakovana srečanja v Kijevu potekajo sredi nestabilnih razmer na fronti in v zakulisju mednarodne politike, kjer vlogo mediatorja poskušajo prevzeti različni svetovni voditelji. Obisk češkega predsednika služi tudi kot neposreden vpogled v humanitarne in varnostne potrebe Ukrajine, ki jih bo Pavel predvidoma predstavil ob vrnitvi v Prago in v okviru institucij Evropske unije.

Armenski premier Nikol Pašinjan je Rusko federacijo javno pozval k čimprejšnji odločitvi glede obnove ključnih železniških odsekov na armenskem ozemlju, ki državo povezujejo s Turčijo in Azerbajdžanom. Pašinjan je na tiskovni konferenci v Erevanu poudaril, da je vprašanje strateškega pomena za regijo, saj bi obnova infrastrukture omogočila ponovno vzpostavitev prometnih tokov med sosednjimi državami, ki so bili desetletja prekinjeni zaradi geopolitičnih sporov. Premier je potrdil, da so o tem vprašanju že potekali pogovori na najvišji ravni, vključno z neposrednimi stiki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V proces so vključeni tudi podpredsedniki vlad obeh držav, ki usklajujejo tehnične in politične podrobnosti projekta. Armenija si prizadeva za hitro realizacijo, saj bi odprtje meja in prometnih poti bistveno izboljšalo gospodarski položaj države, ki je trenutno v določenih smereh prometno izolirana. Poziv Moskvi prihaja v času kompleksnih prizadevanj za stabilizacijo Južnega Kavkaza po konfliktih v Gorskem Karabahu. Rusija, ki tradicionalno upravlja z armensko železniško infrastrukturo preko podjetja Južnokavkaške železnice, ima v tem procesu ključno vlogo. Odločitev Moskve bo tako določila hitrost normalizacije odnosov v regiji in uspeh armenske pobude 'Križišče miru', ki predvideva deblokado vseh regionalnih komunikacij.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je sporočila, da je od začetka ogrevalne sezone zabeležila 256 ruskih zračnih napadov na objekte energetske infrastrukture in sisteme za oskrbo s toploto. Preiskovalci trdijo, da ti napadi niso zgolj vojaške operacije, temveč kažejo jasne znake mednarodnih hudodelstev, natančneje zločinov proti človeštvu. Po navedbah SBU gre za sistematično uničevanje civilne infrastrukture, ki je ključna za preživetje prebivalstva v zimskih mesecih. Služba varnosti v svojem poročilu poudarja, da so bili ti napadi usmerjeni neposredno v ohromitev energetskega omrežja države, kar predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Dokumentacija, ki so jo pripravili ukrajinski organi, vključuje dokaze o več sto zadetkih v transformatorske postaje, elektrarne in druge ključne točke distribucije električne energije. SBU te akcije interpretira kot namerna dejanja z namenom povzročitve trpljenja civilistov in uničenja ukrajinskega naroda. Zbrani dokazi bodo služili kot podlaga za mednarodne pravne postopke pred haaškim sodiščem. Ukrajinska stran vztraja, da obsežnost in sistematičnost teh operacij dokazujeta, da gre za načrtovano strategijo Moskve, ki želi s pomanjkanjem osnovnih virov vplivati na moralno stanje državljanov in povzročiti humanitarno katastrofo v državi.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh zaznale povečano aktivnost in poskuse vstopa oboroženih kurdskih separatističnih skupin iz Iraka na iransko ozemlje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so milice skušale izkoristiti trenutne nemire v državi za stopnjevanje nasilja in destabilizacijo regije. Turške obveščevalne službe naj bi ob tem iransko revolucionarno gardo (IRGC) vnaprej opozorile na premike borcev čez mejo, kar je privedlo do prvih neposrednih spopadov. Iranska vojska je v odziv na grožnjo na obmejna območja poslala dodatne enote in oklepna vozila. Viri blizu Reutersa potrjujejo, da separatistom ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v notranjosti države, vendar razmere ostajajo napete. Teheran obtožuje kurdske skupine, da delujejo pod tujim vplivom in skušajo zanetiti širšo državljansko vojno, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi nadaljujejo. Spopadi med iransko vojsko in oboroženimi skupinami so povzročili dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Kurdske milice, ki so že leta 2022 igrale opazno vlogo v nemirih, naj bi po navedbah lokalnih virov reorganizirale svoje vrste v iraškem Kurdistanu, preden so se podale na misije čez mejo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes izjavil, da se Ukrajini izteka čas za privolitev v pogoje Moskve za končanje skoraj štiriletne vojne. Peskov je z namigovanjem na nujnost dogovora stopnjeval pritisk na Kijev, medtem ko se razmere na terenu zaostrujejo. Ruske sile so namreč sprožile obsežen val napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je več tisoč prebivalcev v obdobju hude zime ostalo brez ogrevanja. Izjave Peskova prihajajo v obdobju povečanih mednarodnih diplomatskih pritiskov in spremenjenih geopolitičnih okoliščin, ki vključujejo tudi časovne okvire, ki jih za dosego miru postavlja nova ameriška administracija. Kremelj s temi opozorili utrjuje svoja pogajalska izhodišča, medtem ko Kijev ostaja pod pritiskom tako zaradi vojaških napadov kot zaradi neizprosnih vremenskih razmer, ki dodatno obremenjujejo civilno prebivalstvo. Dogajanje odraža širšo strategijo Rusije, ki kombinira vojaško uničevanje ključne infrastrukture z retoriko o nujnosti pogajanj pod njenimi pogoji. Ukrajina se tako spopada z dvojnim izzivom: vzdrževanjem obrambnih linij in zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za svoje državljane sredi energetske krize, ki jo je povzročila sistematična ruska agresija.

Ruske oblasti so odredile izgon člana diplomatskega osebja na britanskem veleposlaništvu v Moskvi, potem ko so mu odvzeli akreditacijo zaradi domnevnega vohunjenja. Po navedbah ruske obveščevalne službe naj bi diplomat pripadal britanskim obveščevalnim strukturam, zato mu je Moskva odredila, da mora državo zapustiti v roku dveh tednov. Ruska stran trdi, da so dejanja uslužbenca ogrožala nacionalno varnost države. Združeno kraljestvo se je na odločitev Moskve odzvalo z ostrim zavračanjem vseh obtožb. Britansko zunanje ministrstvo je navedbe o vohunjenju označilo za popolnoma neutemeljene in zlonamerne. Poudarili so, da gre za namerno stopnjevanje napetosti med državama, ter napovedali, da trenutno preučujejo vse možnosti za ustrezen povračilni ukrep. Dogodek predstavlja nadaljevanje diplomatskega zaostrovanja med Londonom in Moskvo, ki se je v zadnjih letih okrepilo predvsem po ruski invaziji na Ukrajino. Obe državi sta v preteklosti že večkrat izmenjali podobne ukrepe, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja diplomatske prisotnosti v obeh prestolnicah. Današnji izgon po mnenju analitikov še dodatno otežuje morebitne kanale za neformalno komunikacijo.

Volodimir Zelenski je zavrnil trditve Donalda Trumpa, da ovira mirovni sporazum v Ukrajini, in poudaril, da Ukrajina ni bila in ne bo ovira za mir. Medtem je Kremelj izjavil, da Rusija priznava Grenlandijo kot dansko ozemlje, pri čemer je situacijo okoli otoka označil za izredno.

Novi dokumenti razkrivajo, da so srbski obveščevalci v sodelovanju z rusko obveščevalno službo FSB testirali zvočne topove na psih. Poskusi so bili izvedeni v okviru preiskave protivladnih protestov in so vključevali izpostavljanje živali dvema različnima modeloma zvočnih topov. Testi naj bi potekali brez ustreznih dovoljenj za poskuse na živalih.

Več evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, je v sredo napovedalo in danes že izvedlo napotitev vojaškega osebja na Grenlandijo v okviru operacije Arktična vzdržljivost. Namen misije je krepitev prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku, ki v zadnjem obdobju vzbuja vse večje zanimanje svetovnih velesil. Kot poroča tiskovna agencija AFP, so prvi vojaki na cilj že prispeli. Napotitev sil je sprožila takojšen diplomatski odziv Rusije, kjer so že izrazili resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem vojaške prisotnosti v regiji. Grenlandija ostaja v središču geopolitičnih napetosti, saj so Združene države Amerike v preteklosti že izrazile interes za morebitno priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Evropska prisotnost se tako razume kot odgovor na spremenjene varnostne razmere na severu. Slovensko ministrstvo za obrambo se o morebitnem sodelovanju v misiji še ni uradno izreklo, čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o vključitvi slovenskih vojakov. Misija Arktična vzdržljivost predstavlja enega najpomembnejših skupnih evropskih korakov za zavarovanje strateških interesov v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in dostop do naravnih virov.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

Poljske oblasti so sprejele odločitev, da s 1. aprilom 2026 ne bodo več priznavale ruskih nebiometričnih potnih listov z veljavnostjo petih let. Po navedbah konzularnega oddelka ruskega zunanjega ministrstva bo od tega datuma dalje vstop v državo in bivanje v njej s takšnimi dokumenti veljalo za nezakonito. Rusko veleposlaništvo v Varšavi je svoje državljane že pozvalo, naj si pravočasno uredijo nove biometrične potne liste z desetletno veljavnostjo, ki vsebujejo elektronski zapis podatkov. Ta ukrep sledi širšemu trendu znotraj Evropske unije, saj so podobne omejitve že uvedle Danska, Latvija, Litva, Francija, Češka in Estonija. Namen teh ukrepov je poostritev varnostnih standardov na mejah in zagotavljanje lažje identifikacije oseb pri vstopu v schengensko območje. Poljska s tem korakom usklajuje svojo vizumsko in mejno politiko z drugimi državami članicami, ki so že omejile veljavnost starejših tipov dokumentov za ruske državljane. Informacije o kategorijah ruskih državljanov, ki imajo kljub novim pravilom še vedno dovoljenje za vstop na Poljsko, so objavljene na uradni spletni strani ruskega veleposlaništva. Poleg Poljske je uvedbo podobnih pogojev za leto 2026 napovedala tudi Nemčija, kar nakazuje na sistemsko zapiranje meja za imetnike dokumentov, ki ne izpolnjujejo sodobnih biometričnih standardov varnosti.

Donald Trump je v intervjuju za Reuters ponovil, da naj bi bil Volodimir Zelenski glavna ovira za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, medtem ko naj bi bil Vladimir Putin pripravljen na dogovor. Trumpove izjave so v nasprotju z dosedanjo retoriko o vojni.

Ruski politolog Sergej Karaganov je v pogovoru z ameriškim novinarjem Tuckerjem Carlsonom izjavil, da so zahodne sankcije proti Rusiji kljub povzročeni gospodarski škodi dolgoročno postale strateški blagoslov za državo. Karaganov trdi, da so omejitve spodbudile notranji razvoj in zmanjšale odvisnost od zahodnih trgov. Intervju, ki je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, osvetljuje poglede ruskih intelektualnih krogov na dolgotrajen gospodarski pritisk Zahoda. Karaganov je poudaril, da so sankcije prisilile Moskvo k prestrukturiranju lastnega gospodarstva in iskanju novih zavezništev zunaj evroatlantskega območja. Analitiki opozarjajo, da tovrstne izjave odražajo uradno retoriko Kremlja, ki poskuša zmanjšati pomen mednarodne izolacije. Kljub trditvam o koristih sankcij neodvisni ekonomski kazalniki še vedno kažejo na znatne izzive, s katerimi se rusko gospodarstvo spopada zaradi omejenega dostopa do visoke tehnologije in svetovnih finančnih trgov.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil, Valerij Gerasimov, je sporočil o uspehih ruskih enot skupine "Center" v smeri Zaporožja. Prav tako je izjavil, da skupina sil "Sever" nadaljuje z razširitvijo varnostne cone v obmejnih regijah Sumijske in Harkovske oblasti v Ukrajini.

Evropska unija je uradno potrdila, da bo s 1. februarjem 2026 znižala zgornjo mejo cen ruske nafte s 47,6 na 44,1 dolarja za sod. Odločitev je bila objavljena na spletni strani Sveta EU.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodne razmere slabšajo, diplomacijo pa nadomeščajo enostranska dejanja, zaradi česar trpi veliko držav. Poudaril je, da mir ne pride sam po sebi, ampak ga je treba graditi vsak dan. Izrazil je tudi stališče, da je treba konflikt v Ukrajini rešiti čim prej.

Ruska zračna obramba je sestrelila ukrajinske brezpilotne letalnike nad Voroneško oblastjo. Guverner Aleksander Gusev je sporočil, da je bil dron sestreljen v enem od okrožij. Guverner Volgogradske oblasti Andrej Bočarov je poročal o napadu z brezpilotnimi letalniki na prometno in energetsko infrastrukturo v regiji.

Kreml se je strinjal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira pri mirovnem procesu v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se možnosti Kijeva za sprejemanje odločitev o miru dnevno zmanjšujejo in da bi moral Zelenski prevzeti odgovornost za rešitev konflikta.

NASA je odredila predčasno vrnitev posadke SpaceX Crew-11 z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) zaradi resnega zdravstvenega stanja enega od astronavtov. Kapsula je pristala v Tihem oceanu ob obali San Diega, s čimer se je končala več kot petmesečna misija. To je bila prva medicinska evakuacija v zgodovini Nase. Imena bolnega člana posadke niso razkrili.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi silovitih ruskih napadov na kritično infrastrukturo razglasil izredne razmere v energetskem sektorju. Ruska vojska je v zadnjem obdobju sistematično ciljala ukrajinske energetske objekte, kar je sredi mrzle zime povzročilo obsežne izpade električne energije po vsej državi. Razmere so kritične, saj so številna gospodinjstva ostala brez ogrevanja in osnovnih storitev. Ukrajinske oblasti se trudijo vzpostaviti stabilno oskrbo, vendar poškodbe na omrežju zahtevajo nujne ukrepe in omejitve pri porabi energije. Izredne razmere omogočajo vladi hitrejše odločanje in mobilizacijo vseh razpoložljivih virov za popravilo poškodovane infrastrukture. Mednarodna skupnost je bila pozvana k dodatni pomoči v obliki generatorjev in opreme za popravilo visokonapetostnih vodov. Stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo se razume kot del širše ruske strategije, s katero želijo zlomiti odpor prebivalstva v zimskih mesecih. Kljub prizadevanjem inženirjev so popravila pod stalno grožnjo novih raketnih napadov in napadov z droni, kar dodatno otežuje stabilizacijo razmer v državi.