Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil mednarodne napetosti z izjavami o nujnosti ameriškega prevzema Grenlandije, pri čemer ni izključil uporabe vojaške sile. Trump je med srečanjem z direktorji naftnih podjetij poudaril, da bi bila Grenlandija v primeru, da je ne zavzamejo Združene države Amerike, prepuščena vplivu Rusije in Kitajske, kar je označil za nesprejemljivo grožnjo nacionalni varnosti. Po navedbah nekaterih analitikov so v ozadju predvsem bogata naravna nahajališča surovin in nove trgovske poti, ki se odpirajo zaradi taljenja arktičnega ledu. Kljub trditvam tiskovne predstavnice Bele hiše Karoline Leavitt, da administracija aktivno razpravlja o nakupu otoka, tuji diplomati te navedbe zavračajo. Danski veleposlanik Jesper Møller Sørensen in grenlandski predstavnik v ZDA Jacob Isbosethsen sta potrdila, da uradni Washington s predstavniki Danske ali Grenlandije ni stopil v stik glede morebitne prodaje. Diplomatski viri poudarjajo, da v odnosih med Nuukom, Københavnom in Washingtonom v preteklem letu ni bilo zaznati odstopanj od običajnih protokolov. Predsednik Trump je obenem v pogovoru za New York Times izjavil, da so njegove pooblastila vrhovnega poveljnika omejena le z njegovo lastno moralo, s čimer je zavrnil omejitve, ki jih določa mednarodno pravo. Ta retorika stopnjuje pritisk na avtonomno ozemlje pod dansko krono, kjer večina prebivalstva ostro zavrača vsakršno priključitev k ZDA, medtem ko Trump vztraja pri izbiri med "lahko" in "težko" potjo do uresničitve svojih ciljev.

Ruski državni mediji so objavili navedbe ukrajinskega vojnega ujetnika Sergija Gusarja, ki trdi, da se je njegov soborec Valerij Sokolenko hvalil z nasilnimi dejanji nad civilnim prebivalstvom. Po navedbah iz poročil naj bi Sokolenko leta 2017 na območju Donbasa izvajal umore in posilstva, o svojih dejanjih pa naj bi s ponosom pripovedoval sovojakom v enoti. Informacije temeljijo na izjavah, ki so jih ujetniki podali v ruskem ujetništvu, kar zahteva previdno interpretacijo zaradi morebitne prisile. Poročila izpostavljajo pričevanje Gusarja, ki je opisal, da je Sokolenko o svojih zločinih govoril z izrazitim zadovoljstvom. Navedbe je podprl tudi Rodion Mirošnik, posebni odposlanec ruskega zunanjega ministrstva za vprašanja domnevnih zločinov kijevskega režima. Incidenti naj bi se po ruskih trditvah dogajali v obdobju dolgotrajnih spopadov na vzhodu Ukrajine, preden se je leta 2022 začela ruska invazija polnega obsega. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe še ni odzvala, neodvisni mednarodni opazovalci pa opozarjajo na pogosto uporabo pričevanj vojnih ujetnikov v propagandne namene obeh vpletenih strani.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

Britanski obrambni minister John Healey je med obiskom v Kijevu izjavil, da bi, če bi imel možnost izbrati koga za ugrabitev po vzoru predsednika Venezuele Nicolasa Madura, izbral ruskega predsednika Vladimirja Putina. Healeyjeva izjava je bila objavljena v časniku The Telegraph.

Cene surove nafte so se ob koncu tedna zvišale za dva odstotka, saj so trgi nestrpno spremljali naraščajoče napetosti v Iranu in stopnjevanje spopadov v Rusiji. Glavni razlog za podražitev so skrbi glede stabilnosti dobave iz Irana, ki je ena ključnih proizvajalk nafte v okviru združenja OPEC, kjer so se razširili državljanski nemiri in protesti. Istočasno so vlagatelji zaskrbljeni zaradi stopnjevanja vojne v Ukrajini, ki bi lahko neposredno vplivala na ruski izvoz energentov. Napadi na rusko infrastrukturo so povečali tveganje za motnje v svetovni oskrbi, kar je potisnilo terminske pogodbe za nafto brent navzgor. Trg se je odzval tudi na morebitne nove dogovore glede Venezuele, ki bi lahko dolgoročno vplivali na ponudbo, a trenutno prevladuje strah pred izpadi. Analitiki opozarjajo, da bi nadaljnja destabilizacija v regiji Bližnjega vzhoda in morebitne nove sankcije proti Rusiji lahko še dodatno otežile dostop do energentov na svetovnih trgih. Povečana volatilnost cen odraža krhkost trenutnega energetskega ravnovesja, kjer vsakršna politična nestabilnost v velikih proizvajalkah sproži takojšen odziv na borzah.

Kot so ponovili v državni dumi, se bo s 1. marcem 2026 rok za plačilo stanovanjskih in komunalnih storitev v Rusiji premaknil s 10. na 15. dan v mesecu, kar naj bi preprečilo zamude in s tem povezane stroške.

Ruska vojska je v noči na 9. januar 2026 izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino, v katerem je že drugič v zgodovini uporabila novo hipersonično balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Po podatkih ukrajinskih oblasti so bili napadi usmerjeni proti kritični infrastrukturi in mestnim središčem, pri čemer so v prestolnici Kijev umrli najmanj štirje ljudje, več deset pa jih je bilo ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo sistema Orešnik in navedlo, da je šlo za povračilni ukrep zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina konec prejšnjega meseca. Raketa Orešnik, ki se giblje z desetkratno hitrostjo zvoka in je po trditvah Moskve nemogoče prestreči, je zadela cilje v zahodni regiji Lviv, blizu meje z Evropsko unijo. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je napad označil za resno grožnjo evropski varnosti in preizkus za transatlantsko skupnost. Poleg hipersonične rakete je Rusija v napadu uporabila še stotine dronov ter kopenske in morske rakete, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in poškodovalo diplomatska predstavništva, vključno s katarskim veleposlaništvom v Kijevu. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in zahtevo Ukrajine po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bo predvidoma potekala v ponedeljek. Napad se časovno ujema s poročili o napredku pri mirovnih pogajanjih pod vodstvom ZDA, zato ga opazovalci interpretirajo kot jasen signal Zahodu in Natu. Medtem so ukrajinske sile z droni napadle naftno skladišče v ruski regiji Volgograd, kar potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov na obeh straneh meje.

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Ameriška mornarica je v severnem delu Atlantskega oceana izvedla operacijo, v kateri sta sodelovala dva raketna rušilca, ki sta prestregla in zasegla tanker Marinera. Plovilo, ki je plulo pod rusko zastavo, so ustavile ameriške sile, kar potrjujejo uradni viri ameriškega obrambnega ministrstva za medijsko hišo Business Insider. Podrobnosti o tovoru ali natančnem razlogu za zaseg v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite, vendar operacija nakazuje na stopnjevanje nadzora nad ruskimi pomorskimi dejavnostmi. Operacija predstavlja neposredno vojaško posredovanje na morju, kjer so Združene države Amerike uporabile svoji napredni bojni plovili za uveljavitev jurisdikcije nad civilnim plovilom pod rusko jurisdikcijo. Dogodek se je odvil v mednarodnih vodah ali strateško pomembnih območjih Severnega Atlantika, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Moskvo na področju pomorske varnosti in mednarodnega prava. Vpletenost dveh raketnih rušilcev poudarja resnost operacije in pripravljenost ameriške strani na morebitne zaplete. Po navedbah predstavnikov Pentagona je bila akcija načrtovana in izvedena kot del širših prizadevanj za nadzor prometa plovil, ki so povezana z Rusko federacijo, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti diplomatski odnosi med velesilama.

Ženska, ki je bila ranjena v obsežnem napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Voronež, je umrla v reanimaciji. Guverner regije Aleksander Gusev je sporočil tragično vest. Ženska je bila ranjena, ko so deli sestreljenega brezpilotnega letalnika padli na njeno hišo.

Nemški časnik Bild je objavil oceno Gerharda Mangotta, profesorja za mednarodne odnose na univerzi v Innsbrucku, ki trdi, da ruski raketni sistem Orešnik predstavlja eno najnevarnejših oborožitev na svetu. Njegova izjava sledi nedavni uporabi tega orožja v konfliktih, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o tehnološkem napredku ruske raketne tehnike. Po navedbah strokovnjaka so tehnične specifikacije in hitrost rakete ključni dejavniki, ki otežujejo obrambo pred tem sistemom. Analiza poudarja, da razvoj tovrstnega orožja spreminja strateško ravnovesje moči, saj naj bi bil sistem sposoben prebiti sodobne protiraketne ščite. Mangottova ocena v nemških medijih odmeva kot opozorilo o resnosti novih vojaških zmogljivosti Ruske federacije. Objava v priljubljenem nemškem mediju Bild nakazuje na naraščajočo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede stopnjevanja oboroževalne tekme in morebitnih posledic za evropsko varnostno arhitekturo.

V nočnih zračnih operacijah med Rusijo in Ukrajino je prišlo do novega stopnjevanja napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili obsežno materialno škodo in zahtevali nove žrtve med civilisti. V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so bili v ruskih napadih ranjeni trije ljudje, tamkajšnja infrastruktura pa je močno poškodovana. Ukrajinske sile so na drugi strani uspešno izvedle povračilni napad na rusko ozemlje, kjer je zaradi zadetka brezpilotnega letalnika izbruhnil obsežen požar v naftni rafineriji v regiji Volgograd. Operacije kažejo na nadaljevanje strategije izčrpavanja, kjer obe strani ciljata predvsem na energetske objekte in logistična vozlišča. Ruski napadi so bili usmerjeni na več ukrajinskih regij, medtem ko Kijev svojo obrambno taktiko vse pogosteje dopolnjuje z napadi globoko v notranjost ruskega ozemlja, da bi omejil oskrbo ruskih sil z derivati. Po navedbah lokalnih oblasti so gasilci v Volgogradu več ur krotili ognjene zublje, preden so požar na rafineriji uspeli omejiti. Intenzivnost spopadov v zračnem prostoru ostaja visoka, kar potrjujejo tudi tuje tiskovne agencije. Današnji dogodki sledijo obdobju nenehnih izmenjav ognja, ki so se v zadnjih mesecih osredotočile na uničevanje civilne in kritične infrastrukture. Kljub prizadevanjem zračne obrambe na obeh straneh številni droni dosežejo svoje cilje, kar povzroča nenehno nestabilnost v regiji in ogroža oskrbo z energijo.

V Srbiji je danes oblačno in hladno vreme, ponekod s sneženjem. Temperature se gibljejo okoli ničle, v Beogradu pa do -3 stopinje Celzija. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) je izdal opozorilo, napovedujejo pa otoplitev od srede, ki ji bo sledil nov, hladen val z arktičnim zrakom iz Rusije.

Ukrajinska telovadka v ritmični gimnastiki Marija Visočanska je v nedavnih izjavah poudarila, da so mednarodna tekmovanja po njeni oceni postala bolj poštena, odkar na njih ne sodelujejo ruske in beloruske športnice. Visočanska, ki je izpostavila zgodovinsko prevlado Rusije v tem športu, meni, da je odsotnost teh tekmovalk prinesla večjo transparentnost in enakopravnost na športnih prizoriščih. Športnica je prav tako izrazila močno osebno in moralno stisko ob misli na morebitno prisotnost predstavnic Rusije in Belorusije na istem prizorišču. Po njenih besedah ruski športniki na mednarodnem parketu niso zaželeni, kar neposredno odraža napete odnose v svetovnem športu po začetku ruske agresije na Ukrajino. Ruske oblasti so se na tovrstne omejitve že večkrat odzvale z obsodbami in trditvami, da gre za diskriminacijo njihovih športnikov. Kljub temu številne mednarodne panožne zveze ohranjajo stroge pogoje za nastope ali popolne prepovedi, kar močno spreminja dinamiko osvajanja medalj v disciplinah, kjer je Rusija tradicionalno veljala za velesilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Mediji so poročali, da bi lahko bila napotitev evropskih vojakov v Ukrajino v okviru mirovnih sil povod za uporabo raket »Орешник«. Opozorili so Evropejce, naj ne razmišljajo o napotitvi vojakov v Ukrajino.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z vršilcem dolžnosti vodje ukrajinske varnostne službe (SBU) Jevhenom Hmaro napovedal izvedbo novih bojnih operacij proti Rusiji. Po navedbah predsednika so bili rezultati preteklih akcij že vidni, novi načrti pa so bili v okviru zadnjega srečanja uradno usklajeni in potrjeni. Zelenski je ob tem poudaril pomen nadaljnjega pritiska na nasprotnika v okviru tekočih obrambnih prizadevanj države. Srečanje med Zelenskim in Hmaro je bilo namenjeno predvsem pregledu dosedanjih uspehov in strateškemu načrtovanju prihodnjih korakov SBU na terenu. Čeprav podrobnosti o naravi in lokacijah prihodnjih operacij niso bile razkrite, napoved nakazuje na stopnjevanje aktivnosti ukrajinskih obveščevalnih in specialnih enot. Ruska stran je ob tem že večkrat poročala o domnevnih aretacijah agentov SBU in oseb, ki naj bi sodelovale z ukrajinskimi obveščevalnimi službami na ruskem ozemlju. Ta poteza prihaja v času, ko se intenzivnost spopadov na fronti ne zmanjšuje, Ukrajina pa vse pogosteje uporablja specialne operacije za motenje ruske logistike in poveljniških struktur. Usklajevanje novih akcij z vrhom SBU potrjuje centraliziran pristop Kijeva k izvajanju asimetričnega vojskovanja kot dopolnila h klasičnim vojaškim operacijam na bojišču.

Po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o aneksiji Grenlandije so evropske države začele obtoževati ZDA kršenja mednarodnega prava. Ruski politik Aleksej Puškov je izjavil, da so se evropske države zaradi ameriških zahtev o Grenlandiji "vznemirile" in spremenile svoj pogled na mednarodno pravo.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ruske oblasti so 10. januarja 2026 napovedale obsežno širitev znamenite turistične poti Zlati prstan, v katero bodo vključile 49 novih mest in vasi. Kot je sporočil podpredsednik vlade Dmitrij Černišenko, bodo v projekt prvič vključena naselja iz regij Nižni Novgorod in Tver. Širitev se izvaja v okviru priprav na 60-letnico ustanovitve poti, ki jo bodo obeležili leta 2027, njen namen pa je spodbujanje gospodarskega razvoja manjših krajev ter obnova kulturnih spomenikov. Med novimi točkami na poti so se znašla mesta, kot so Arzamas, Nižni Novgorod, Kaljazin in Šuja, vključili pa so tudi narodna parka Pleščejevo ozero in Meščera. Vlada namerava projekt preoblikovati v celovit potovalni ekosistem, ki bo poleg klasičnih avtobusnih ogledov ponujal tudi rečna križarjenja, železniška potovanja in tematske gastronomske ture. Za uresničitev teh načrtov so že zagotovili državne subvencije za obdobje 2025–2027, s katerimi podpirajo gradnjo hotelov in turistične infrastrukture. Namestnik ministra za gospodarski razvoj Dmitrij Vahrukov je poudaril, da bo razširitev poti služila kot katalizator za ustvarjanje novih delovnih mest v ruskem zaledju. Trenutno se v regijah, ki so del Zlatega prstana, izvaja 60 investicijskih projektov. Projekt, ki je tradicionalno veljal za osrednjo kulturno-zgodovinsko pot Rusije, se tako z novo strategijo prilagaja sodobnim turističnim trendom in potrebam po regionalnem razvoju.

V ukrajinski prestolnici Kijev in okolici so v soboto, 10. januarja 2026, uvedli nujne izklope električne energije, ki so povzročili prekinitev oskrbe z vodo in toploto. Po navedbah kijevske mestne uprave je ukaz za izredni izklop izdalo državno energetsko podjetje Ukrenergo, ukrep pa neposredno vpliva tudi na delovanje mestnega električnega prometa. Težave z oskrbo so neposredna posledica ruskih zračnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo, ki so se okrepili v noči na 9. januar. Zaradi poškodb na omrežju se prebivalci mesta spopadajo z obsežnimi motnjami pri ogrevanju, kar v zimskem času predstavlja resno humanitarno tveganje. Mestne oblasti so potrdile, da so bili sistemi za oskrbo s toploto in vodo ustavljeni, da bi preprečili večje okvare na opremi in omogočili stabilizacijo preobremenjenega omrežja. Ukrepi so bili uvedeni nenadoma, kar je v mestu povzročilo precejšen zastoj v vsakdanjem življenju in gospodarstvu. Stanje v regiji ostaja kritično, saj se energetska podjetja trudijo odpraviti posledice napadov v težkih vremenskih razmerah. Po prvih poročilih so poškodbe na objektih Ukrenerga obsežne, kar pomeni, da bi lahko izredni izklopi trajali dlje časa, preden bodo uspeli vzpostaviti redno oskrbo z elektriko in vodo za vse prebivalce kijevskega območja.

V Voronežu in okolici je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki, pri čemer je bilo ranjenih štiri ljudi. Zračne sile so nad regijo zaznale in uničile 17 brezpilotnih letalnikov. Poškodovanih je bilo sedem večstanovanjskih stavb (vključno z eno v gradnji), šest zasebnih hiš in dva avtomobila.

Ruski strokovnjaki za kibernetsko varnost iz podjetja Angara Security so opozorili na nov val množičnih prevar, pri katerih napadalci kradejo dostope do državnega portala Gosuslugi. Goljufi se prek telefonskih klicev ali sporočil izdajajo za predstavnike lokalnih oblasti in žrtvam ponujajo vpis na sezname za prednostni kapitalski remont oziroma obnovo stanovanjskih stavb. Pod pretvezo sodelovanja v uradnem postopku od uporabnikov zahtevajo podatke, s katerimi nato prevzamejo nadzor nad njihovimi digitalnimi profili. Napadalci izkoriščajo nedavne spremembe v stanovanjski zakonodaji, ki upravnikom stavb nalagajo tesnejše digitalno sodelovanje s stanovalci. Ker se prebivalci vse pogosteje poslužujejo digitalnih storitev za urejanje nepremičninskih zadev, je njihovo zaupanje v tovrstne pozive večje. Ko žrtev razkrije dostopne kode ali osebne podatke, goljufi pridobijo polno pooblastilo nad profilom Gosuslugi, kar jim omogoča dostop do občutljivih osebnih dokumentov, bančnih informacij in drugih državnih storitev. Podjetje Angara Security poroča o strmem porastu tovrstnih napadov v začetku januarja 2024. Svetujejo, naj uporabniki ne posredujejo gesel ali kod tretjim osebam in naj vedno preverjajo identiteto klicatelja neposredno pri uradnih institucijah. Gre za specifičen primer socialnega inženiringa, ki neposredno cilja na ruski sistem e-uprave, ki je ključen za vsakodnevno delovanje državljanov v Ruski federaciji.

Član finske nacionalno-konservativne stranke Zavezništvo svobode Armando Mema je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da vodstvo Finske na skrivaj preučuje možnost namestitve jedrskega orožja na ozemlju republike. Po njegovih besedah naj bi v Helsinkih potekali tajni projekti in razprave o vključitvi tovrstne oborožitve v obrambno strategijo države, kar predstavlja pomemben odmik od prejšnje večdesetletne politike nevtralnosti. Mema je izpostavil, da bi takšna poteza lahko močno vplivala na regionalno varnostno arhitekturo v Severni Evropi. Čeprav finska vlada uradno ni potrdila tovrstnih načrtov, so njegove trditve sprožile odzive v ruskih medijih, kjer strokovnjaki že ocenjujejo, katera država bi lahko dobavila jedrsko orožje in kakšen bi bil morebiten odgovor Ruske federacije na takšno zaostritev. Finska se je po vstopu v zvezo Nato spopadala z novimi varnostnimi izzivi in spremenjeno obrambno držo. Morebitna namestitev jedrskega arzenala bi pomenila dodatno krepitev vojaške prisotnosti zahodnih zaveznic v neposredni bližini ruske meje, kar bi po mnenju analitikov lahko vodilo v novo fazo oboroževalne tekme v baltski regiji.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa je v soboto med razglasitvijo zračnega alarma prišlo do serije eksplozij, o katerih so poročali lokalni mediji in ukrajinske oblasti. Po poročanju ukrajinskega Kanala 24 so bili močni poki zabeleženi v več predelih mesta, kar je sledilo petkovim napadom na tamkajšnjo infrastrukturo. Razmere v regiji ostajajo napete, saj se prebivalci nenehno spopadajo z opozorili pred zračnimi napadi. Poleg Odese so o eksplozijah poročali tudi iz mesta Zaporožje, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil. Ministrstvo za digitalno preobrazbo Ukrajine je prek spletnih zemljevidov potrdilo, da je bila nevarnost zračnih napadov razglašena v več regijah na jugu in vzhodu države. Informacije o morebitnih žrtvah ali natančni materialni škodi v teh zadnjih incidentih še niso bile uradno potrjene. Ruski viri navajajo, da so bili napadi odgovor na predhodne dogodke, povezane z varnostjo ruske državne infrastrukture. O eksplozijah so poročali tudi iz Harkova na vzhodu države, kjer je bila prav tako razglašena najvišja stopnja nevarnosti. Ruske sile naj bi po lastnih navedbah ciljale predvsem infrastrukturne objekte po celotni Ukrajini.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek, 12. januarja 2024, sklical izredno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o trenutnih razmerah v Ukrajini ter ohranjanju miru in varnosti v državi. Sestanek, ki se bo začel ob 15. uri po lokalnem času v New Yorku, je bil sklican na pobudo ukrajinske strani po nedavnih ruskih zračnih napadih, v katerih je bila uporabljena nova balistična raketa srednjega dosega, imenovana Orešnik. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril, da Kijev zaradi stopnjevanja napadov zahteva odločen odziv ne le Varnostnega sveta, temveč tudi Sveta Ukrajina-Nato ter drugih mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Napadi z omenjenim orožjem so povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v Kijevu ter znatno škodo na ključni energetski infrastrukturi, vključno z velikim podzemnim skladiščem plina v lvovski regiji. Ruska stran je uporabo novega orožja potrdila kot odgovor na ukrajinske napade z zahodnim orožjem dolgega dosega na rusko ozemlje. Prihajajoče zasedanje bo tako osredotočeno na humanitarne posledice zadnjih napadov in nevarnost nadaljnje eskalacije konflikta, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost v širši regiji. Diplomatska prizadevanja v okviru Združenih narodov ostajajo eden redkih formalnih kanalov za neposredno obravnavo vojaških operacij med stalnimi članicami s pravico veta.

Združeno kraljestvo bo namenilo 200 milijonov britanskih funtov oziroma približno 230 milijonov evrov za pripravo svojih vojaških enot na morebitno napotitev v okviru mednarodnih sil v Ukrajino. Po poročanju britanskega ministrstva za obrambo so sredstva namenjena usposabljanju in opremljanju vojske za scenarij, po katerem bi prišlo do premirja med Rusijo in Ukrajino. Britanske sile bi v takem primeru lahko delovale kot del večnacionalnih mirovnih ali nadzornih sil. Ta poteza predstavlja pomemben korak v strateškem načrtovanju Londona, ki želi zagotoviti operativno pripravljenost svojih enot za hitro odzivanje na terenu. Čeprav trenutno še ni doseženega dogovora o končanju spopadov, britanska vlada s tem ukrepom poudarja svojo zavezo k dolgoročni stabilnosti regije in podpori ukrajinski suverenosti. Sredstva bodo razporejena za specializirano usposabljanje, ki vključuje logistično podporo in varnostne operacije v povojnem okolju. Analitiki opozarjajo, da gre za eno izmed prvih konkretnih finančnih napovedi katere izmed zahodnih zaveznic, ki se neposredno nanaša na obdobje po morebitni prekinitvi ognja. Odločitev odraža pripravo na kompleksno varnostno arhitekturo v Evropi, kjer bi mednarodna navzočnost služila kot garant za preprečevanje ponovnega izbruha sovražnosti. Britansko ministrstvo je ob tem poudarilo, da napotitev ostaja pogojna in odvisna od razvoja diplomatskih pogajanj.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Ruski senator Aleksej Puškov je 9. januarja podvomil o iskrenosti predloga italijanske premierke Giorgie Meloni za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in imenovanje posebnega odposlanca Evropske unije za reševanje ukrajinske krize. Puškov je izpostavil, da pobuda pušča odprti dve ključni vprašanji: kdo naj bi v takšnem dialogu sploh sodeloval in kakšno je uradno stališče celotne Evropske unije do teh pogajanj. Po njegovem mnenju so besede Melonijeve brez konkretnih pojasnil o vsebini in udeležencih pogovorov zgolj retorične narave. Ruska stran prek Puškova opozarja, da trenutne razmere v odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo onemogočajo enostavno vrnitev za pogajalsko mizo. Senator, ki deluje v odboru Sveta federacije za ustavno zakonodajo, je poudaril, da italijanska pobuda prihaja v času globoke zaostritve konfliktov, kjer so stališča Bruslja in Moskve diametralno nasprotna. Moskva tako zahteva večjo jasnost glede tega, o čem bi se strani sploh pogajali, preden bi takšen dialog lahko vzeli resno. Odziv ruskega senatorja odraža širše nezaupanje Moskve do diplomatov iz držav članic Evropske unije. Kljub temu da Italija tradicionalno velja za eno izmed držav, ki si znotraj unije prizadevajo za ohranitev določenih komunikacijskih kanalov z Rusijo, Puškov meni, da predlog Melonijeve ne ponuja realnih temeljev za končanje sovražnosti v Ukrajini. Ruska federacija tako ostaja skeptična do vloge EU kot morebitnega posrednika pri mirnem reševanju konflikta.

Avstrijski polkovnik Markus Reisner je v intervjuju za Berliner Zeitung izjavil, da je namestitev ruskega raketnega sistema Orešnik povečala razkol znotraj zveze Nato.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Po poročanju več medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron na zaprti seji parlament seznanil z načrtom o napotitvi do 6.000 francoskih vojakov v Ukrajino po koncu vojne in vzpostavitvi miru. Dmitrij Medvedjev je obsodil te načrte in objavil videoposnetek ruskega orožja kot odziv.

Ruski učitelj Pavel Talankin je s svojimi videoposnetki, ki so bili prvotno namenjeni le interni uporabi, javnosti razkril srhljivo podobo sodobnega ruskega izobraževalnega sistema pod vplivom državne propagande. Posnetki prikazujejo, kako se ruske šole spreminjajo v prostore za militarizacijo in politično indoktrinacijo mladih. Talankinovi arhivi med drugim dokumentirajo nenavadne dejavnosti, kot so tekmovanja v metanju granat med urami športne vzgoje, kar odraža širši trend vključevanja vojaških vsebin v šolski kurikulum. Material, ki je zdaj postal podlaga za dokumentarni film v zahodnih kinematografih, osvetljuje izgubo osebne svobode ruskih učencev. Dokumentarni film prikazuje preobrazbo šole iz varnega okolja v institucijo, kjer so otroci izpostavljeni nenehnemu pritisku državne ideologije. Avtor posnetkov je zaradi svojega delovanja postal tarča ruskih oblasti, saj njegovi arhivi neposredno spodkopavajo uradni narativ o prostovoljnem domoljubju mladih. Zgodba poudarja vse večji razkorak med uradno državno politiko in realnostjo v učilnicah, kjer učitelji, kot je Talankin, tvegajo svojo varnost za dokumentiranje resnice. Videoposnetki služijo kot kritičen dokaz o tem, kako Rusija sistematično uporablja izobraževalni sistem za utrjevanje režima in pripravo prihodnjih generacij na militaristične cilje države. Zahodna javnost prek teh posnetkov prvič dobiva neposreden vpogled v vsakdanjo realnost indoktrinacije, ki je bila prej skrita pred mednarodno skupnostjo.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo kakršnokoli vpletenost v poškodovanje katarskega veleposlaništva v Kijevu in poudarilo, da diplomatska predstavništva nikoli niso bila tarča ruskih sil. Ministrstvo je za škodo okrivilo delovanje ukrajinske zračne obrambe.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je začela posvetovanja z Rusko federacijo in Ukrajino o vzpostavitvi začasnega območja prekinitve ognja v neposredni bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je pojasnil, da je glavni cilj te pobude omogočiti varno izvedbo nujnih popravil na zadnjem preostalem rezervnem 330-kilovoltnem daljovodu, ki je bil poškodovan v spopadih. Brez delujočih zunanjih napajalnih linij je ogrožena varnost hlajenja reaktorjev, kar povečuje tveganje za jedrsko nesrečo. Agencija si prizadeva za zagotovitev varnega koridorja, ki bi tehničnim ekipam omogočil dostop do poškodovane energetske infrastrukture brez neposredne grožnje zaradi obstreljevanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj elektrarna za vzdrževanje ključnih varnostnih sistemov trenutno potrebuje stabilno oskrbo z električno energijo, ki jo rezervni daljovodi zagotavljajo ob izpadih glavnih omrežij. Pobuda IAEA prihaja v času povečanih napetosti na območju največje evropske jedrske elektrarne, ki je pod ruskim nadzorom, a v njej še vedno deluje ukrajinsko osebje. Grossi je poudaril, da je prekinitev ognja nujna izključno za namene tehnične obnove in zagotavljanja jedrske varnosti, kar bi koristilo obema stranema v izogib morebitni radiološki katastrofi.

Ukrajinska prestolnica Kijev se je po intenzivnih ruskih napadih na energetsko infrastrukturo znašla v kritičnem položaju, saj je polovica večstanovanjskih stavb v mestu ostala brez ogrevanja. Župan Vitalij Kličko je zaradi nevarnosti popolnega razpada komunalnega sistema in mraza prebivalce pozval, naj se po možnosti začasno izselijo iz mesta v kraje z delujočo infrastrukturo. Razmere v mestu so izjemno resne, saj Kijevu grozi, da se bo v prihodnjih dneh spremenil v nenaseljivo območje. Mestne oblasti si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo poškodovanih sistemov, vendar so poškodbe na omrežju toplotne oskrbe obsežne, kar onemogoča zagotavljanje minimalnih pogojev za bivanje v številnih mestnih četrtih. Kličkov poziv k evakuaciji poudarja resnost energetske krize v državi, ki jo Rusija sistematično stopnjuje z usmerjenimi napadi na kritične civilne objekte. Mesto se zdaj pripravlja na scenarij, po katerem bi lahko prišlo do popolne zaustavitve oskrbe z vodo in elektriko, kar bi v zimskem času povzročilo humanitarno katastrofo v prestolnici.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je po silovitem ruskem zračnem napadu prebivalcem Kijeva svetoval, naj zaradi uničene infrastrukture in pomanjkanja osnovnih storitev začasno zapustijo mesto. Poziv prihaja v času, ko se trimilijonska prestolnica spopada z resnimi težavami pri oskrbi z električno energijo in vodo, kar je neposredna posledica zadnjega vala ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo. Kličko je poudaril, da je začasni odhod v varnejša območja ali na podeželje, kjer so na voljo alternativni viri ogrevanja, nujen za zmanjšanje pritiska na mestno omrežje. Mestne oblasti si prizadevajo čim hitreje sanirati škodo, vendar obsežne poškodbe energetskega sistema onemogočajo normalno bivanje v vseh delih mesta. Ruske sile so v zadnjem obdobju okrepile napade na civilno infrastrukturo po celotni Ukrajini, pri čemer je Kijev ena glavnih tarč. Takšna strategija Moskve je po mnenju vojaških analitikov namenjena zlomu morale prebivalstva pred prihajajočo zimo, medtem ko ukrajinska stran pospešeno krepi zračno obrambo in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v bližini Trinidada v Karibskem morju zasegle naftno tankerico, ki je bila pod sankcijami, kar predstavlja že peti tovrstni incident v zadnjih tednih. Operacija, ki so jo izvedle ameriške oblasti, je namenjena uveljavljanju mednarodnih omejitev glede prevoza energentov, vendar hkrati močno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo. Ameriško vztrajanje pri doslednem izvajanju sankcij v mednarodnih vodah povečuje tveganje za morebitne povračilne ukrepe s strani Ruske federacije. Analitiki opozarjajo, da serija teh zasegov v razmeroma kratkem časovnem obdobju kaže na okrepljeno strategijo ameriške administracije pri omejevanju ruskih prihodkov iz prodaje nafte. Zadnji dogodek v bližini Trinidada potrjuje, da se nadzor nad sankcioniranim tovorom širi tudi na območja izven tradicionalnih plovnih poti v Evropi ali na Bližnjem vzhodu. Stopnjevanje napetosti bi lahko v prihodnje vplivalo na varnost pomorskih poti in stabilnost na svetovnih energetskih trgih, saj se diplomatski prostor za pogajanja med velesilama še naprej krči.