APDEJT.si

Ruski predsedniški pomočnik Nikolaj Patrušev se je v New Delhiju srečal z indijskim premierjem Narendra Modijem, da bi razpravljal o pripravah na prihajajoči indijsko-ruski vrh v začetku decembra. Poudarek je bil na krepitvi dvostranskega sodelovanja med državama.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo po pogovorih z Japonsko glede komentarjev japonske premierke o "tajvanskem vprašanju". Azijski direktor kitajskega zunanjega ministrstva, Liu JinSong, je pogovore označil za "resne" in izrazil "nezadovoljstvo". Japonski mediji pa opozarjajo na potezo kitajskih uradnikov, ki so med srečanjem imeli roke v žepih, kar naj bi bila diplomatska provokacija.

Britanska obveščevalna služba MI5 je posvarila britanske poslance, da kitajske obveščevalne službe uporabljajo LinkedIn za iskanje in ciljanje ljudi, ki delajo v parlamentu. Kitajski vohuni naj bi se pretvarjali, da so kadroviki.

Slovaški zunanji minister Juraj Blanár je obiskal Češko, kjer je hokejskemu trenerju Vladimirju Vůjteku izročil zlato medaljo za njegov prispevek k promociji Slovaške. Srečanja z češkim kolegom Janom Lipavským ni bilo, kar je po mnenju nekdanjega češkega diplomata Cyrila Svobode nenavadno.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je odgovoril na nedavne komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede možnosti pogovorov, pri čemer je vztrajal, da se mora vsak prihodnji dialog izvajati "iz oči v oči". Trump ni izključil možnosti napotitve ameriških vojakov v Venezuelo in je odprt za neposredno poslušanje Madurovih predlogov za preprečitev nadaljnjih migracij.

Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.

Rusija in ZDA aktivno pripravljata novo izmenjavo zapornikov, kot je potrdil posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev. Podrobnosti pogovorov niso bile razkrite, vendar prizadevanja za izvedbo izmenjave potekajo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel petdnevni obisk štirih afriških držav: Mauritiusa, Južne Afrike, Gabona in Angole. Cilj obiska je vzpostaviti nove dinamike in okrepiti odnose s celino, predvsem po nedavnih težavah v Sahelu. Macron želi ustvariti novo povezavo z Afriko, ki bi se razlikovala od kolonialne preteklosti.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Donald Trump ima kot eno glavnih prioritet zunanje politike končanje vojne v Ukrajini. Kljub temu Bela hiša doslej ni uspela doseči dogovora. Razlog za to je, da Trump in Putin še ne moreta doseči kompromisa glede Ukrajine.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Južna Afrika in Kanada razpravljata o strateškem partnerstvu, ki bi lahko povečalo dvostransko trgovino in naložbe. Dogovor bi lahko omogočil večjo prisotnost južnoafriškega vina na kanadskih policah v zameno za izvoz plina. Premier Mark Carney se odpravlja v Johannesburg na vrh G20.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Po sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN o načrtu za Gazo so se pojavila različna mnenja. Prebivalci Gaze so izrazili mešana stališča, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanyahu pozval k izgonu Hamasa iz regije. Palestinska oblast je pozdravila resolucijo, Hamas pa je izrazil opozorila. Poročali so tudi o tem, kako resolucija ZN ustvarja nov tuji 'mandat' nad Palestinci.

Senegalska policija je razbila mrežo, specializirano za izdelavo in distribucijo ponarejenih konzularnih kartic Gvineje. V preiskavi so aretirali uslužbenca gvinejske ambasade, Abdourahmana Sakha, in več njegovih sodelavcev, med drugim dostavljalca Mohameda Khassima Camaro. Abdoulaye Gadio je bil prav tako aretiran zaradi ponarejanja in uporabe državnih pečatov, ponarejanja javnih listin, goljufije in posedovanja konoplje. Preiskava se je začela, ko je državljan Gvineje ugotovil, da je njegova konzularna kartica ponarejena, in o tem obvestil policijo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je bil ob državniškem obisku v Združenih arabskih emiratih (ZAE) deležen najvišje ravni gostoljubja. Med obiskom je potekal vrh s predsednikom ZAE, kjer so razpravljali o okrepitvi sodelovanja na različnih področjih, vključno z obrambo, umetno inteligenco in jedrsko energijo. Posebno pozornost je pritegnila tradicionalna dobrodošlica, kjer so ženske vihtele s svojimi dolgimi lasmi, kar je del kulturne dediščine ZAE.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.

Bela hiša nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev pogovorov z Rusijo glede končanja konflikta v Ukrajini, poroča agencija Reuters. Cilj pogovorov je iskanje rešitve za trenutno situacijo.

Kitajski mediji hvalijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da je z "preventivnim udarcem" obvladal konfrontacijsko retoriko Japonske. Sohu poudarja, da je Putin z natančnim odzivom ukrotil domišljavost novega japonskega premierja.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da bo Evropa prej ali slej morala začeti neposredne pogovore z Rusijo. Stubb je mnenje izrazil za Politico.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po končanju konflikta v Ukrajini. To je dejal med pogovorom z novinarji v Beli hiši.

Moskva trdi, da Ukrajina že več kot 100 dni ni uradno obvestila o prekinitvi istanbulskih pogovorov. Hkrati ruske sile poročajo o zavzetju novih ozemelj na vzhodnem frontu, medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nadaljuje turnejo po evropskih državah.

Salvador Nasralla, predsedniški kandidat iz Hondurasa, je napovedal, da bo prekinil diplomatske odnose z Venezuelo, če bo zmagal na prihajajočih volitvah. Ostri kritik Nicolása Madura trdi, da je slednji uničil gospodarstvo, demokracijo in institucije Venezuele.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Oblasti v Marseillu so ukinile varovanje ruskega generalnega konzulata, ki je bil februarja tarča napada pro-ukrajinskih aktivistov, je sporočil generalni konzul Stanislav Oranski.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

Kljub zanimanju ZDA za poglobitev vojaških vezi z Vietnamom, obisk obrambnega ministra Peta Hegsetha 2. novembra ni privedel do napovedi prodaje orožja. ZDA si prizadevajo okrepiti vezi z Vietnamom, vendar konkretni dogovori o prodaji orožja še niso bili doseženi.

Izraelski minister za notranjo varnost Itamar Ben-Gvir je predlagal, da bi v primeru, da Združeni narodi priznajo Palestino kot državo, aretirali Mahmuda Abasa, predsednika palestinske uprave, in ga zaprli v samico v zaporu Negev. Prav tako bi uničili ostale voditelje te uprave.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Indija in Rusija zaključujeta priprave na več novih sporazumov in projektov. Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je to izjavil na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi pripravljata na obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Kremelj si prizadeva za novo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zadnje srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o možnih rešitvah za vojno v Ukrajini. Trump je prejšnji mesec odpovedal načrtovani vrh v Budimpešti, ker se mu 'časovni okvir' ni zdel primeren.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

Kuvajtski mediji so obsežno poročali o uradnem obisku vietnamskega premierja Pham Minh China v Kuvajtu, ki je potekal od 16. do 18. novembra. Premierja sta se dogovorila o nadgradnji odnosov med državama v strateško partnerstvo. Kuvajtski premier Sheikh Ahmad Al-Abdullah Al-Ahmad Al-Sabah je gostil slovesni sprejem za vietnamskega premierja in njegovo delegacijo.

Kremelj je ponovno izrazil upanje na skorajšnje srečanje med predsednikoma Putinom in Trumpom. Zadnje srečanje med njima je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o rešitvi vojne v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli preboja. Načrtovani vrh v Budimpešti je bil odpovedan.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

Južnokorejsko obrambno ministrstvo je predlagalo medkorejske vojaške pogovore kot odgovor na nedavno povečanje severnokorejskih vdorov čez vojaško demarkacijsko črto (MDL). Opozorili so, da se napetosti stopnjujejo in da je cilj pogovorov preprečiti morebitne spopade ob meji.

Evropski uradniki naj ne bi več zaupali posebnemu odposlancu ameriškega predsednika, Stephenu Witkoffu, glede informacij o konfliktu v Ukrajini. Po poročanju Politica, evropski predstavniki dvomijo, da Witkoff zanesljivo prenaša informacije predsedniku Donaldu Trumpu, zato naj bi raje komunicirali neposredno z njim.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 19. in 22. novembrom obiskal Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, kjer se je udeležil strateškega dialoga z regionalnimi partnerji.

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.

Potovanja na Kitajsko sta pred tem odpovedala kancler Friedrich Merz in zunanji minister Johann Wadephul, zato je odločitev podkanclerja Larsa Klingbeila, da obišče Kitajsko, sprožila kritike Zelenih glede verodostojnosti nemške vlade.

Predsednik Lee Jae Myung je odpotoval na vrh skupine G20 v Johannesburgu, s čimer je začel štiridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in Afriki. Južna Koreja si prizadeva razširiti svoje diplomatske vezi v globalnem jugu. Prva postaja njegovega potovanja so Združeni arabski emirati, kjer se bo v Abu Dabiju srečal s predsednikom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Pogovarjala se bosta o sodelovanju v obrambni industriji in umetni inteligenci.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Francija bo okrepila pritisk na Rusijo po obsežnem ruskem napadu na Ukrajino 14. novembra, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Pariz obsoja napad in obljublja nadaljnjo podporo Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Washington ne bo sprejel ukrepov, ki bi zaostrili konflikt v Ukrajini. Lavrov je tudi dejal, da je Trump pokazal pripravljenost za dialog, ter obtožil evropske vlade spodkopavanja mirovnih prizadevanj in govoril o 'rusofobni histeriji'.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je sporočil, da Rusija prejema številne signale iz ZDA glede ukrajinskega konflikta. Pogovori o ukrajinski rešitvi potekajo na podlagi dogovorov, doseženih v Anchorageu. Ušakov je poudaril, da ZDA niso dale nobenih znakov, da ti dogovori niso več aktualni, in dodal, da še vedno predstavljajo dobro osnovo za mirovna pogajanja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Predstavniki Hrvatov v Sloveniji so v hrvaškem saboru izrazili nezadovoljstvo, ker v Sloveniji nimajo statusa narodne manjšine, čeprav so avtohtono prebivalstvo v treh pokrajinah. Opozorili so, da Slovenci na Hrvaškem uživajo vse ustavno zajamčene manjšinske pravice in pozvali k vzpostavitvi ravnotežja. Državna sekretarka Andreja Metelko-Zgombić je zatrdila, da hrvaška diplomacija nenehno pritiska na Slovenijo glede tega vprašanja in da hrvaški premier ob vsakem srečanju s slovenskim kolegom opozarja na to odprto vprašanje.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se bo naslednji vojaški konflikt verjetno odvijal v vesolju. V zvezi s tem je napovedal dodatno naložbo v višini 4,2 milijarde evrov za razvoj vojaških zmogljivosti v vesolju.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Ukrajina aktivno dela na ponovnem zagonu procesa izmenjave ujetnikov z Rusijo. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja varnostnega sveta Rustem Umerov sta potrdila, da si Ukrajina prizadeva za izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Zelenski je poudaril, da so številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori namenjeni tej pomembni zadevi.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Japonska je obsodila rusko razširitev prepovedi vstopa za 30 japonskih državljanov, vključno z uradnim predstavnikom zunanjega ministrstva, kot "absolutno nesprejemljivo". Ta poteza je odgovor na japonske sankcije proti ruskim podjetjem in posameznikom zaradi vojne v Ukrajini. Japonska je obtožila Moskvo, da prenaša krivdo za invazijo na Ukrajino.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Ukrajina in Rusija se pripravljata na nadaljevanje izmenjave ujetnikov, ki je bila pred tem prekinjena. Ukrajinski nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov je na Telegramu sporočil, da se je o tem pogovarjal s posredniki v Turčiji in Združenih arabskih emiratih.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi po srečanju v Kanadi ponovno pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. Izjava poudarja nujnost začetka pogajanj, pri čemer naj bi bila izhodiščna točka za dialog mirovni načrt.

Predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da si Ukrajina prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, kar bi lahko pripeljalo do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.

Zunanji minister Wadephul je v Bosni in Hercegovini začel diplomatsko turnejo po Zahodnem Balkanu. Pričakuje se, da si bo v regiji prizadeval zatreti poskuse vplivanja Rusije in Kitajske.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Generalni direktor IAEA, Rafael Grossi, je izrazil upanje, da bodo voditelji jedrskih sil uspeli stabilizirati svet glede vprašanj neširjenja jedrskega orožja. Poudaril je, da je krepitev režima neširjenja izjemnega pomena za globalno varnost in da bi lahko pomanjkanje dialoga med velesilami vodilo v svet, kjer ima jedrsko orožje 20 do 25 držav.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Iranska misija pri Združenih narodih na Dunaju je opozorila Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) pred sprejetjem nove resolucije, ki cilja na Iran pod pritiskom zahodnih držav. Iran meni, da bi to predstavljalo nov poskus politizacije agencije. Iranski predstavnik pri IAEA je kritiziral Združene države in tri evropske države zaradi predložitve novega osnutka resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskega zaščitnega nadzora, temveč bo le zapletla trenutno situacijo. Iran je tudi opozoril, da bi sprejetje protiranske resolucije vplivalo na sodelovanje med Teheranom in IAEA.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.