Madžarski vladni uradniki, vključno z Orbánom Balázsom in Menczerjem Tamásom, trdijo, da je prihajajoče srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom diplomatski preboj, ki potrjuje "mirovno misijo", ki jo je lansiral madžarski premier Viktor Orbán. Poudarjajo, da je Orbánova zavezanost miru prispevala k ustvarjanju pogojev za pogovore med ZDA in Rusijo, s čimer naj bi se svet naredil varnejši.

Veleposlaniki držav članic Evropske unije so se nujno sestali v Bruslju, da bi razpravljali o posledicah srečanja med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski. Sestanek je bil sklican zaradi zaskrbljenosti glede izidov tega srečanja in možnih vplivov na odnose med EU, ZDA in Rusijo.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski, ki je potekalo v petek, 15. avgusta, se je končalo brez konkretnih dogovorov glede Ukrajine. Voditelja sta sicer izrazila dobro medsebojno razumevanje, vendar nista odgovarjala na vprašanja novinarjev, kar pušča odprto vprašanje o vsebini njunega pogovora.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ZDA ni prineslo preboja glede ukrajinske krize. Medtem ko je češki zunanji minister Jan Lipavsky Putinove izjave o vojni označil za 'blebetanje', je ruska stran srečanje razglasila za zmago. Ameriška prva dama Melania Trump je Putina pozvala k izpustitvi ukrajinskih otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi kmalu obiskal Washington na srečanju s Trumpom.

Malezija, kot predsedujoča država ASEAN, je prejela mednarodno priznanje za njeno posredniško vlogo pri spravi med Tajsko in Kambodžo, ki je sledila nedavnim napetostim na meji. Premier Anwar Ibrahim je izpostavil pomembnost malezijskih prizadevanj za ohranjanje stabilnosti v regiji.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izjavil, da je svet varnejši, dokler obstaja dialog med ZDA in Rusijo na visoki ravni. Poudaril je, da rešitev za vojno v Ukrajini ni na bojišču, temveč za pogajalsko mizo. Ponovil je, da je dialog edini način za končanje konflikta.

Rusija je kot prva država uradno priznala talibansko vlado v Afganistanu, kar predstavlja pomemben korak za talibane v smeri pridobitve mednarodne legitimnosti. Čeprav je poteza Kremlja pretežno simbolična, bi lahko Moskvi prinesla strateške prednosti in vplivala na države, kot sta Kitajska in države Srednje Azije. Medtem pa Iran in države Perzijskega zaliva ostajajo previdne.

Predsednica Peruja, Dina Boluarte, je obiskala okrožje Santa Rosa v Loretu, ki se nahaja ob meji s Kolumbijo. Obisk se je zgodil v času diplomatskih napetosti med Perujem in Kolumbijo glede amazonskega spora. Pričakovanja glede obiska so bila visoka, Boluarte pa je spremljala tudi njena ministrska ekipa. Predsedničin obisk v Santa Rosi je potekal v okviru uradnih aktivnosti.

Predsednik Sierra Leone, Julius Maada Bio, ki je tudi predsednik organizacije ECOWAS, je bil na delovnem obisku v Senegalu. Sprejel ga je senegalski predsednik, obisk pa je bil označen kot pomemben za krepitev sodelovanja med državama in regijo.

Kitajska je izrazila nasprotovanje evropskim sankcijam proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Poudarila je, da takšni ukrepi ne prispevajo k izgradnji zaupanja med vsemi vpletenimi stranmi.

Zaradi pomanjkanja hotelskih zmogljivosti v Anchorageu na Aljaski so del ruske in ameriške delegacije, ki se udeležujeta srečanja, nastanili v študentskem domu lokalne univerze. Novico je objavil Alaska News Source, ki poroča, da je bila odločitev sprejeta zaradi nezadostnega števila hotelskih sob.

Po desetih dneh intenzivnih pogajanj v Ženevi delegati iz 184 držav niso uspeli doseči dogovora o svetovnem sporazumu o plastiki. Pričakovanja so bila velika, razočaranje pa še toliko večje.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izrazil zadovoljstvo nad razvojem odnosov med Azerbajdžanom in Kongom. Poudaril je, da se odnosi krepijo in bogatijo z novo vsebino. Dva obiska kongovskega predsednika v Azerbajdžanu v preteklem letu sta dodatno spodbudila širitev sodelovanja med državama. Alijev je poslal tudi čestitko predsedniku Konga, Denisu Sassou-Nguessoju.

Bela hiša je objavila seznam članov ameriške delegacije, ki bo spremljala Donalda Trumpa na vrhu z Vladimirjem Putinom na Aljaski. Med delegati so državni sekretar Marco Rubio, minister za trgovino Howard Lutnick, finančni minister Scott Bessent in direktor Cie John Ratcliffe. Posebni odposlanec ZDA za Ukrajino, Keith Kellogg, se vrha ne bo udeležil.

Pakistan in Federativne države Mikronezije sta 14. avgusta 2025 uradno vzpostavili diplomatske odnose. Slovesnost podpisa skupnega komunikéja, ki sta ga podpisala pakistanski veleposlanik pri Združenih narodih Asim Iftikhar in mikronezijski veleposlanik Jeem S. Lippwe, je potekala v New Yorku. Ta poteza naj bi odprla pot za dvostransko sodelovanje med državama. Za Mikronezijo je Pakistan postal stoti diplomatski partner.

Na konferenci Združenih narodov v Ženevi se predstavniki 185 držav niso uspeli dogovoriti o sporazumu, ki bi omejil onesnaževanje s plastiko. Norveška diplomacija je sporočila, da kompromisni predlog dokumenta, ki je bil predložen ponoči, ni prejel zadostne podpore.

Afganistanski vršilec dolžnosti ministra za industrijo in trgovino, Nooruddin Azizi, se je srečal s kirgiškim predsednikom vlade Adylbekom Kasymalievom med uradnim obiskom v Kirgizistanu. Azizi je Kasymalieva uradno povabil na obisk v Afganistan, s ciljem krepitve dvostranskih odnosov in trgovinskega sodelovanja med državama. Srečanje je potekalo v sklopu prizadevanj za poglobitev gospodarskih vezi med Afganistanom in Kirgizistanom.

Nekdanja kitajska veleposlanica v Singapurju, Sun Haiyan, je bila pridržana v začetku avgusta zaradi zaslišanja v povezavi z zaslišanjem njenega nadrejenega, Liu Jianchao, vodje mednarodnega oddelka Kitajske komunistične partije. To je že drugi visoki kitajski diplomat, ki so ga pridržali zaradi zaslišanja.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da so dvostranski odnosi dosegli "polni razcvet". Medtem je ruska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za kulturo Andrei Maluishev, prispela v Severno Korejo. Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin se je v Pjongjangu srečal s Kim Jong-unom in mu prenesel Putinove pozdrave, pri čemer se mu je zahvalil za podporo ruski vojaški kampanji v Ukrajini. Kim je v svojem prvem javnem govoru ob 80. obletnici osvoboditve Korejskega polotoka od japonske kolonialne oblasti poudaril solidarnost z Rusijo kot "neskončno moč", ni pa omenjal odnosov z Južno Korejo ali ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se 15. avgusta srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v vojaški bazi Elmendorf-Richardson na Aljaski. Na srečanje naj bi Trumpa spremljali podpredsednik C.D.Vens, državni sekretar Marko Rubio, posebni odposlanec Stiv Uitkoff in finančni minister Skott Bessent. Bela hiša je tudi sporočila, da Trump ne želi uvesti novih sankcij proti Rusiji, saj daje prednost diplomaciji.

Nova kinodokumentarna oddaja "Zadnja ambasadorka" prikazuje Manizho Bakhtari, afganistansko diplomatko, ki živi na Dunaju, in njeno prizadevanje za pravice deklet in žensk v Afganistanu. Bakhtarijeva se ne pusti ustrahovati talibanskemu režimu v svoji domovini in se bori proti zatiranju.

Vladimir Putin in Donald Trump naj bi se sestala na Aljaski. Osrednja tema pogovorov bo reševanje krize v Ukrajini, razpravljala pa naj bi tudi o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med državama. Putin je pred srečanjem izrazil pripravljenost za nove predloge glede odnosov z Washingtonom.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al Thani je poslal čestitko predsedniku Islamske republike Pakistan Asifu Aliju Zardariju. Poleg tega je emir sprejel turškega zunanjega ministra v svoji pisarni v Amiri Diwanu. Prav tako je emir podelil odlikovanje Al-Wajbah ambasadorju Združenih arabskih emiratov Sheikh Zayedu bin Khalifi bin Sultan bin.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na uradno rezidenco britanskega premierja, kjer ga je sprejel Keir Starmer.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC) Ali Larijani se je vrnil v Teheran po dvodnevni turneji po Zahodni Aziji, ki je vključevala obisk Bagdada in Bejruta. Med obiskom v Libanonu je Larijani zavrnil obtožbe o iranskem vmešavanju v notranje zadeve države in pozval libanonske politike, naj razlikujejo med prijatelji in sovražniki. V Bejrutu so ga sprejeli toplo.

ZDA so odvzele vizume visokim uradnikom Brazilije in nekdanjim direktorjem Panameriške zdravstvene organizacije (OPS) zaradi njihove vpletenosti v program, ki je izkoriščal kubanske zdravnike. Senator Marco Rubio je napovedal sankcije proti uradnikom Brazilije in OPS, ki so bili odgovorni za izvoz kubanskega medicinskega osebja preko prisilnega dela v okviru sporazumov med OPS, Kubo in Brazilijo. Venezuela je obsodila umik vizumov funkcionarjem držav, ki gostijo kubanske zdravnike. Več kot 24.000 kubanskih zdravstvenih delavcev deluje v tujini.

Združene države Amerike so uvedle vizumske omejitve za vladne uradnike iz Afrike, Kube in Grenade ter njihove družinske člane zaradi domnevne vpletenosti v kubansko shemo izvoza zdravnikov, ki jo Washington označuje kot "prisilno delo". Republikanska kongresnica s Floride, María Elvira-Salazar, je pohvalila Trumpovo administracijo za ukrepe proti kubanskemu programu izvoza delovne sile, pri čemer je kubanske zdravnike označila za "moderne sužnje". Ameriško zunanje ministrstvo je sprejelo ukrepe za uvedbo vizumskih omejitev zaradi vpletenosti v shemo, kjer Kuba po visokih cenah "oddaja" medicinske strokovnjake drugim državam.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 14. avgusta 2025 opravil telefonski pogovor s kazahstanskim kolegom Muratom Nurtleujem, ki je tudi namestnik predsednika vlade. V pogovoru sta ministra izmenjala mnenja o različnih vprašanjih.

Nekdanji kitajski diplomat Wu Sisco je v Pekingu izjavil, da imata Tunizija in Kitajska priložnosti za nadaljnji razvoj odnosov, zlasti na področjih trgovine in turizma. Poudaril je tudi možnost sodelovanja na področju satelitov in umetne inteligence, kar bi odprlo nove poti v raziskovanju vesolja.

Britanski premier Keir Starmer je v Londonu sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega dan pred vrhom Trump-Putin, kar kaže na podporo Velike Britanije Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo, da bi se po načrtovanem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Aljaski, čim prej srečal še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer bi ustvaril trilateralno srečanje. Trump je poudaril, da bo prioriteta pogovor o ustavitvi vojne v Ukrajini. Vzporedno s tem je Zelenski opozoril Trumpa, da Putin pogosto uporablja blefiranje kot strategijo. Poleg tega je Trump izrazil željo po 15-odstotnem deležu od prodaje podjetja Nvidia na Kitajskem v zameno za dovoljenje za izvoz čipov H20.

Nova Zelandija je ponudila gostiteljstvo srečanja voditeljev Pacifiškega otoškega foruma (PIF) leta 2027. Ministri za zunanje zadeve pacifiških držav so se sestali v Suvi pred srečanjem voditeljev PIF v Honiari leta 2025.

ZDA so napovedale preklic vizumov za uradnike iz Brazilije, Afrike in Karibov, vključno z uradniki iz Grenade, zaradi njihove domnevne vpletenosti v kubanski program zdravstvenih misij. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sprejel ukrepe za omejitev vizumov tem uradnikom in njihovim družinskim članom.

Indijski zunanji minister S. Jaishankar se bo 21. avgusta v Moskvi srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, da bi razpravljala o dvostranskih odnosih med Indijo in Rusijo. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva bodo na dnevnem redu pogovorov ključni vidiki sodelovanja v mednarodnih okvirih. Srečanje poteka v času napetosti glede carin.

Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je opravil ločene telefonske pogovore z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem in generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafaelom Grossijem, z namenom posredovanja in deeskalacije napetosti. Hkrati je iranski predsednik Masoud Pezeškian zavrnil ponudbo izraelskega premierja o pomoči pri reševanju iranske vodne krize, označujoč jo za "privid".

Sporazum o miru med Armenijo in Azerbajdžanom, dosežen med nedavnim vrhom v Washingtonu, je po mnenju visokega uradnika ZDA pomemben za predsednika Donalda Trumpa. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce je izjavila, da dogovor potrjuje Trumpovo vlogo mirovnika.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Kitajska prekinja vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je njegovo srečanje z Dalajlamo "provokativno dejanje", ki spodkopava suverenost Pekinga.

Donald Trump je napovedal letošnje prejemnike nagrad Kennedy Centra, med katerimi so Sylvester Stallone, KISS in George Strait. Trump je tudi sporočil, da bo sam gostil prireditev. To je prva podelitev nagrad, odkar je Trump prevzel nadzor nad Kennedy Centrom februarja.

Ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un sta se zavezala k okrepitvi sodelovanja med državama. Med telefonskim pogovorom sta poudarila pomen strateškega partnerstva, ki sta ga sklenila lani. Kim Džong Un je izrazil "popolno podporo" Putinu, kar kaže na nadaljnjo krepitev vezi med državama.

Indijski premier Narendra Modi bo predvidoma septembra obiskal New York, kjer bo nagovoril visoko raven Generalne skupščine Združenih narodov (GS ZN). Po začasnem seznamu govornikov, ki ga je objavil ZN, naj bi Modi nastopil na 80. zasedanju GS ZN, ki se bo začelo 9. septembra.

Indijski premier Narendra Modi načrtuje obisk Združenih držav Amerike septembra, kjer se bo udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Med obiskom naj bi se srečal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, poroča indijski časnik The Indian Express.

Nemčija, Velika Britanija in Francija so napovedale, da so pripravljene ponovno uvesti sankcije proti Iranu, če do konca avgusta ne bo dosežena diplomatska rešitev glede iranskega jedrskega programa. Zunanji ministri teh treh držav so poudarili, da so še vedno zavezani diplomatski rešitvi krize, vendar bodo ukrepali, če ne bo napredka.

Zasedanje Varnostnega sveta ZN o izraelski odločitvi o zasedbi Gaze je bilo preloženo na nedeljo. Hkrati je britanski poslanec Emily Thornberry ostro kritiziral ameriškega veleposlanika v Izraelu, Mikea Huckabeeja, in ga označil za 'idiota' zaradi njegovega napada na Združeno kraljestvo zaradi nasprotovanja izraelskim vojnim načrtom.

Kitajska vlada je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavelom, ker se je ta nedavno srečal z Dalajlamo med zasebnim potovanjem v Indijo. Srečanje je potekalo 27. julija, Pavel pa je tibetanskemu duhovnemu voditelju čestital 90. rojstni dan. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da tovrstno srečanje škodi suverenosti Kitajske.

Švicarska vlada ne bi imela nič proti, če bi teniška legenda Roger Federer ali predsednik Fife Gianni Infantino posredovala pri znižanju carin, ki jih je uvedla ameriška vlada. ZDA so namreč uvedle 39-odstotno uvozno dajatev na švicarsko blago, zato Švica išče načine za zmanjšanje te obremenitve.

Argentinski predsednik Javier Milei je s svojim milijonskim nagradnim skladom Genesis sprožil diplomatsko pobudo "Isaac Accords" za izboljšanje odnosov med Izraelom in več latinskoameriškimi državami.

Indijski premier Narendra Modi se je v torek po telefonu pogovarjal z uzbekistanskim predsednikom Šavkatom Mirzijojjevom. Voditelja sta pregledala napredek, dosežen na ključnih področjih dvostranskega sodelovanja, in ponovno potrdila skupno zavezanost nadaljnji krepitvi strateškega partnerstva med Indijo in Uzbekistanom. Modi je telefonski pogovor označil za "plodnega".

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker se je 27. julija srečal z Dalajlamo. Po mnenju Kitajske je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien je izjavil, da Kitajska prekinja vse stike s češko državo.

Armenija in Azerbajdžan sta podpisala pomemben sporazum, katerega cilj je končati desetletja trajajoč konflikt, ki je vključeval dve obsežni vojni in bi lahko odprl nove trgovinske priložnosti. Objavljeno je bilo celotno besedilo mirovne pogodbe, o kateri sta se državi dogovorili marca 2025. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o tem, ali bi Moskva lahko negativno vplivala na mirovni dogovor.

Gvajana je ponovno izrazila svojo zavezanost reševanju ozemeljskega spora z Venezuelo glede regije Esequibo na miren način in v skladu z mednarodnim pravom, preko postopka pred Meddržavnim sodiščem (CIJ). Venezuela je že pred tem izjavila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ glede Esequiba. Spor sega v leto 1899, ko je Pariška arbitraža dodelila suverenost nad ozemljem takratni Britanski Gvajani.