Iran je napovedal, da bo visoki uradnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v ponedeljek prispel na pogovore, vendar obisk jedrskih lokacij ni predviden. Hkrati je prvi podpredsednik Irana, Mohammadreza Aref, izrazil možnost neposrednih jedrskih pogovorov z Združenimi državami Amerike, če bodo pogoji primerni. Izrael je med 12-dnevno vojno izvedel prve vojaške napade na iranska jedrska mesta.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al-Thani je prejel pisno sporočilo egiptovskega predsednika Abdela Fattaha El-Sisija. Poleg tega se je predsednik katarskega sveta Shura Hassan bin Abdullah Al Ghanim srečal z egiptovskim veleposlanikom v Katarju, Amrom El Sherbinijem, s katerim sta pregledala dvostransko sodelovanje med državama.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je prejel čestitke od varuha človekovih pravic (Ombudsmana) Səbine Əliyeva in voditeljev verskih skupnosti v Azerbajdžanu. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon je prav tako poslal čestitko İlhamu Əliyevu.

Urad za Tunizijce v tujini (OTE) je okrepil svoje socialne storitve za Tunizijce v tujini, s poudarkom na izboljšanju intervencij socialnih delavcev in regionalnih delegatov. Hkrati je sindikat UGTT v Tuniziji postal tarča političnih napetosti, vključno s protestom pred sedežem sindikata, kjer so protestniki poskušali vdreti v stavbo.

Iranska vlada je prvič po bombardiranju iranskih jedrskih objektov sprejela visokega predstavnika Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Namestnik generalnega direktorja Massimo Aparo je v ponedeljek odpotoval v Teheran na pogovore, poročajo iranski mediji.

Predsednik Burkina Fasa, kapitan Ibrahim Traoré, je 11. avgusta 2025 sprejel na avdienco ambasadorja Nizozemske, Esther Loeffen, in ambasadorja Egipta ob zaključku njunih mandatov. Pogovori so se osredotočili na oceno dvostranskih odnosov med Burkino Faso in državami, ki jih predstavljata.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad al-Thani, je poslal čestitke predsedniku Čada, generalpodpolkovniku Mahamatu Idrisu. Poleg tega je emir prejel telefonski klic od azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, s katerim sta razpravljala o odnosih med državama ter o regionalnem in mednarodnem dogajanju.

Indija je z dnem ponedeljka prepovedala uvoz določenih izdelkov iz jute in vrvi iz Bangladeša preko vseh kopenskih poti. Ta odločitev, ki jo je objavil Generalni direktorat za zunanjo trgovino (DGFT), pomeni, da bo uvoz teh izdelkov dovoljen le še preko morskega pristanišča Nhava Sheva. Ukrep je bil sprejet v času zaostrenih odnosov med državama in vpliva na tkanine iz jute, vrvi ter vreče.

Azerbajdžan in Armenija sta se obrnila na generalnega sekretarja OVSE z zahtevo po zaprtju Minskove skupine. Zunanji ministri obeh držav so pripravili osnutek sklepa o zaprtju Minskovega procesa OVSE in s tem povezanih struktur, ki je bil posredovan državam članicam OVSE.

Venezuela je predložila Meddržavnemu sodišču (CIJ) nov dokument, ki vsebuje dodatne dokaze o zgodovinski resnici glede ozemlja Gvajane Essequibe. Vlada Venezuele je poudarila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ v zvezi s tem ozemeljskim sporom z Gvajano. Predložitev dokumenta ne pomeni priznanja pristojnosti CIJ v tem sporu.

Pakistan je ostro obsodil Indijo zaradi izkrivljanja izjav generala Asima Munirja, načelnika pakistanske vojske, med njegovim nedavnim obiskom v Združenih državah Amerike. Pakistanski uradniki so indijsko ministrstvo za zunanje zadeve obtožili "nuklearne izsiljevanja" in ustvarjanja napačnega vtisa o Munirjevih komentarjih. Pakistan meni, da Indija namenoma napačno interpretira Munirjeve besede.

Srbski minister za zunanje zadeve Marko Đurić je izjavil, da je ambasadorska konferenca v Prištini, ki jo je organiziral Aljbin Kurti, "vrhunski cinizem". Po Đurićevih besedah je Kurtijeva politika nasprotna sami ideji diplomacije, saj ustvarja nestabilnost in škoduje celo lastnemu narodu. Đurić je pozval k ustavitvi pomoči Kosovu, ker Kurti zavrača pogovore.

Pred morebitnim srečanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Aljaski, ameriška tajna služba najela hišo v največjem mestu na Aljaski, Anchorageu. Medtem nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton napoveduje, da bi srečanje lahko sprožilo novo zaostrovanje odnosov med Washingtonom in Kijevom. Kljub temu, da je Aljaska ozemeljsko najbližje Rusiji, pa bi tako Putin kot Trump potrebovala večurno potovanje za udeležbo na morebitnem srečanju.

Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so se sestale z ambasadorji držav Kvinte zaradi groženj ruske ambasade. Elmedin Konaković je izpostavil poskus vmešavanja v notranje zadeve BiH. Ambasada Rusije je srečanje označila kot iskanje "črne mačke v temni sobi" in zatrdila, da bo še naprej delovala v skladu z Daytonskim sporazumom. Medtem se oblasti BiH niso odzvale na grožnje, Konaković pa ni odgovoril na vprašanja o protestni noti.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel telefonski klic od nizozemskega premierja Dica. Pakistanski namestnik premierja je opravil telefonski pogovor z azerbajdžanskim zunanjim ministrom.

Katarsko zunanje ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri pozdravlja napovedi Avstralije in Nove Zelandije, da načrtujeta ali razmišljata o priznanju palestinske države med prihajajočo Generalno skupščino ZN.

Jemenski voditelj Rashad Al-Alimi je pohvalil dvostranske odnose in prijateljstvo med Jemenom in Indijo na srečanju z indijskim veleposlanikom Suhelom Khanom v Riadu, ki je potekalo 10. avgusta 2025.

Kitajske oblasti so konec julija pridržale visokega diplomata Liu Jianchaoja zaradi zaslišanja. Liu Jianchao je pred tem služboval kot kitajski veleposlanik na Filipinih in v Indoneziji ter bil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.

Visoki predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) bo v ponedeljek prispel v Teheran na pogovore, je sporočil iranski zunanji minister Abbas Araqchi. Srečanje naj bi se osredotočilo na nov okvir sodelovanja. Po poročanju iranskih oblasti obisk ne vključuje ogleda jedrskih objektov.

Kitajske oblasti so konec julija pridržale visokega diplomata Liu Jianchaoja, vodjo oddelka za mednarodne odnose Komunistične partije Kitajske, po njegovi vrnitvi s službene poti v tujino. Liu Jianchao, ki je bil viden kot možni prihodnji minister za zunanje zadeve, naj bi bil pridržan zaradi zaslišanja. Njegovo pridržanje je sprožilo ugibanja o notranjih političnih spletkah znotraj partije.

Poljska in Srbija sta izrazili zadovoljstvo ob podpisu zgodovinske izjave med Azerbajdžanom in Armenijo, ki jo je podprla tudi ameriška administracija. Poljsko zunanje ministrstvo je pozdravilo izjavo na družbenem omrežju X, srbsko zunanje ministrstvo pa je izpostavilo konstruktivno delovanje obeh strani. Slovenija je prav tako pozdravila voditelje Azerbajdžana in Armenije zaradi mirovnega sporazuma in pohvalila vlogo ZDA pri končanju desetletja trajajočega konflikta, pri čemer ocenjuje, da bo mirovni sporazum prinesel nove priložnosti in blaginjo regiji.

Armenija je po tristranskem vrhu s Turčijo dobila signal za normalizacijo odnosov s Turčijo, namestnik zunanjega ministra Vahan Kostanjan pa je podpis skupne mirovne deklaracije z Azerbajdžanom označil za zgodovinskega. Irak je prav tako izrazil podporo skupni deklaraciji med Azerbajdžanom in Armenijo, ki vključuje "načrt za mir".

Evropski voditelji, vključno z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Finske in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, so v skupni izjavi ponovili zavezanost načelu, da se mednarodno priznane meje ne smejo spreminjati s silo. Poudarili so tudi, da morajo mirovni pregovori vključevati Ukrajino.

Rahul Gandhi je ponovil obtožbe, da Narendra Modi ne more nasprotovati Donaldu Trumpu zaradi preiskave skupine Adani v ZDA. Gandhi je celo namignil, da bi Trump lahko izkoristil preiskavo proti Indiji. Indijski analitiki so ob vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo izrazili mešane odzive glede prihodnosti odnosov med ZDA in Indijo.

Švicarska predsednica Karin Keller-Sutter se je v Washingtonu sestala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi se pogajala o znižanju 39-odstotnih carin, ki jih ZDA nalagajo na švicarski uvoz. Kljub prizadevanjem predsednice Keller-Sutter, uspeh pogajanj ni zagotovljen, saj naj bi ZDA zahtevale večje nakupe energije in obrambne opreme v zameno za ugodnejši dogovor.

Indijski premier Narendra Modi bo obiskal Kitajsko, kjer se bo udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). To bo njegov prvi obisk na Kitajskem po smrtonosnem spopadu v dolini Galwan. Vrh SCO bo potekal konec avgusta.

Nekdanji somalijski minister za nafto, Abdirizak Omar Mohamed, je ostro kritiziral somalijsko vlado, ker je akreditirala novega etiopskega ambasadorja v Somaliji, Suleimana Dedefa, kljub njegovi pretekli javni podpori odcepitvi Somalilanda. Abdirizak meni, da ta poteza spodkopava nacionalno suverenost. Predsednik Hassan Sheikh Mohamud je uradno sprejel Dedefove poverilnice, čeprav je bil Dedef zagovornik odcepitve Somalilanda, kar je sprožilo polemike. Abdirizak je tudi opozoril na pomanjkljivo preverjanje tujih diplomatov, imenovanih v državo.

Donald Trump je v televizijskem intervjuju zasmehoval švicarsko predsednico, potem ko je Švica poskušala v zadnjem trenutku preprečiti visoke ameriške dajatve. Trump je izjavil, da je sploh ne pozna. Nove ameriške carine bi lahko imele katastrofalne posledice za švicarsko gospodarstvo. Iz Bele hiše prihajajo novi udarci, ki močno prizadenejo Švico.

Tunizija je uradno napovedala odprtje generalnega konzulata v Bengaziju v Libiji. Odločitev, ki je bila objavljena v uradnem listu s številko 385 iz leta 2025, stopi v veljavo z dnem objave. Ta poteza naj bi okrepila diplomatske vezi in olajšala konzularne storitve za državljane Tunizije v vzhodni Libiji.

Indijski premier Narendra Modi je napovedal, da bo Indija filipinskim turistom ponudila brezplačne e-vizume. Ta poteza je sledila odločitvi Filipinov, da indijskim državljanom odobrijo vstop brez vizuma.

Armenski premier Nikol Pašinjan se bo ta teden v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim. Srečanje naj bi okrepilo strateško partnerstvo med Armenijo in ZDA. Predsednik Trump naj bi poskušal končati konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom.

Srbski zunanji minister Marko Đurić se je v Washingtonu sestal z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem. Sestanek je bil izveden v Združenih državah Amerike, pri čemer so bili prisotni tudi podsekretarka za politična vprašanja Alison Huker in višji uradnik Brendan Hanrahan.

Rusija po poročanju Bloomberga krepi svoj vpliv na svetovnem prizorišču, medtem ko ZDA doživljajo izgubo avtoritete. Rusija poglablja vezi s Severno Korejo, Iranom in Kitajsko. V ZDA opozarjajo na tveganje za zaostrovanje odnosov med ZDA in Rusijo na Arktiki, pri čemer naj bi trda linija Washingtona zmanjšala ameriški vpliv na severu.

Avstralski premier Anthony Albanese je opravil telefonski pogovor s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, v katerem sta razpravljala o humanitarni krizi v Gazi in se dogovorila za srečanje na vrhu ZN. Pogovor je potekal približno dva tedna po tem, ko je Francija napovedala, da namerava priznati Palestino. Albanese je potrdil njuno "stalno zavezo" zagotavljanju pomoči civilistom v Gazi.

Rusija je uradno protestirala pri Izraelu zaradi napada izraelskih naseljencev na rusko diplomatsko vozilo blizu nezakonitega naselja na Zahodnem bregu. Rusija je obtožila Izrael kršitve Dunajske konvencije.

Senegalski premier Ousmane Sonko bo med 6. in 10. avgustom 2025 opravil uradni obisk v Turčiji. Obisk, ki je bil napovedan v uradni noti senegalskega veleposlaništva v Ankari, je namenjen krepitvi diplomatskih, gospodarskih in kulturnih odnosov med Senegalom in Turčijo. Sonko naj bi se srečal tudi s senegalsko skupnostjo v Turčiji.

Švicarski predsednik in drugi visoki uradniki so odpotovali v Washington na hitro organizirano potovanje, da bi se poskušali dogovoriti s Trumpovo administracijo glede visokih ameriških carin.

Azerbajdžanski premier Ali Asadov in gruzijski premier Irakli Kobakhidze sta se srečala v Turkmenbašiju, kjer sta razpravljala o poglabljanju dvostranskih odnosov in strateškem partnerstvu med državama. Kobakhidze je ponovno potrdil pripravljenost Gruzije za spodbujanje dialoga med Armenijo in Azerbajdžanom. Srečal se je tudi z armenskim predsednikom Vahagnom Khachaturyanom, s katerim sta govorila o prijateljskih odnosih med državama in sodelovanju na različnih področjih.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je dejal, da je Malezija pripravljena poslati nadzorno ekipo na tajsko-kamboško mejo, če bosta obe državi to zahtevali.

Predsednica Republike Kosovo, Vjosa Osmani, se je na poslovilnem srečanju zahvalila finskemu veleposlaniku Mattiju Nissinenu za njegov prispevek pri krepitvi odnosov med Kosovom in Finsko. Nissinenu se mandat veleposlanika na Kosovu izteka.

Grški zunanji minister George Gerapetritis se bo v sredo srečal z egiptovskim zunanjim ministrom Badrom Abdelatijem. Srečanje bo potekalo ob 13. uri, sporočajo z grškega ministrstva za zunanje zadeve. Isti dan je egiptovski minister Abdelati v Ugandi predal sporočilo predsednika Sisija ugandskemu predsedniku Yoweriju Museveniju.

Južna Koreja je ponovno potrdila svojo zavezanost krepitvi odnosov s Kitajsko, ob tem pa ohranja zavezništvo z Združenimi državami. S tem je odgovorila na kritike iz Pekinga zaradi izjav zunanjega ministra Cho Hyuna, ki je Kitajsko označil za "problematično". Predsedniška administracija je poudarila, da si Južna Koreja prizadeva za stabilne vezi s Kitajsko, ki podpirajo regionalno stabilnost.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu naj bi delal na zmanjšanju napetosti med Združenimi državami in Rusijo, pri čemer je bil ameriški predsednik Donald Trump seznanjen s prizadevanji. Viri blizu Netanyahuja so potrdili, da je predsednik ZDA bil obveščen o pogovorih med ruskim kolegom in Netanyahuijem. Netanyahu naj bi intenzivno sodeloval z Rusijo v zadnjih tednih glede vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je imel telefonski pogovor z izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahuijem.

Južna Koreja je začela odstranjevati propagandne zvočnike ob meji s Severno Korejo, kar je opredeljeno kot praktičen korak za zmanjšanje napetosti. Ta poteza sledi nedavni ustavitvi predvajanja propagandnih sporočil in je del širših prizadevanj nove vlade v Seulu za izboljšanje odnosov s svojim severnim sosedom, kljub temu, da Severna Koreja ne kaže interesa za dialog.

Predsednica Karin Keller-Sutter in gospodarski minister Guy Parmelin sta v torek odpotovala v Washington. S seboj sta vzela "bolj privlačno ponudbo".

Rusko zunanje ministrstvo je poklicalo nemškega veleposlanika Lambsdorffa v Moskvi zaradi izjav o ozemeljskih sporih, predvsem glede Kurilskih otokov, ki so predmet spora med Rusijo in Japonsko. Rusija je izrazila ogorčenje, ker naj bi nemški diplomati dvomili v ozemeljsko celovitost Rusije in se vmešavali v konflikt. Veleposlanik Lambsdorff je kritike zavrnil.

Tánaiste Simon Harris se je pogovarjal s haitijskim zunanjim ministrom Harvelom Jean-Baptistom glede ugrabitve Gene Heraty in ostalih sedmih ljudi iz sirotišnice. Harris je zahteval, da se stori vse za njihovo izpustitev.

Ukrajinski veleposlanik v Ankari, Nariman Celal, je potrdil govorice o skorajšnjem obisku turškega predsednika Erdogana v Kijevu. To bo njegov prvi obisk v zadnjih treh letih. Obisk naj bi bil namenjen sklenitvi sporazuma o prosti trgovini in novim prizadevanjem za mediacijo.

Ministrica za mednarodno sodelovanje države Katar, Maryam bint Ali bin Nasser Al Misnad, se je srečala s podpredsednikom Turkmenistana, ki je pristojen za znanost, izobraževanje, zdravje, šport, mladino in javne zadeve. Namen srečanja ni bil naveden.

Tajska in Kambodža sta na srečanju na sekretariatni ravni v Kuala Lumpurju, Malezija, izrazili močno zavezanost končanju obmejnih konfliktov. Pogovori so potekali pred izrednim zasedanjem Generalnega odbora za meje (GBC). Malezijski načelnik generalštaba, general Mohd Nizam Jaffar, je dejal, da so pogovori na pozitivni poti.