Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja z mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim nanje streljal ali jih nasilno pobijal, kar po njegovih besedah Teheran počne redno. Poudaril je, da so ZDA na takšen ukrep popolnoma pripravljene, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do islamske republike. Izjave so v iranskih medijih sprožile val kritik, kjer so Trumpove besede označili za vmešavanje v notranje zadeve in prazno govorjenje. Napetost med državama ostaja visoka, saj Trumpova administracija s tovrstnimi grožnjami neposredno podpira opozicijska gibanja znotraj Irana, hkrati pa v mednarodni skupnosti poudarja pripravljenost na vojaško ali politično ukrepanje v primeru stopnjevanja represije nad civilnim prebivalstvom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

Iranske sile so streljale na protestnike, ki so napadli vladno poslopje v provinci Fars. Spopadi so se zgodili v več mestih in so del protvladnih demonstracij, ki potekajo že od nedelje.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Na novoletni dan se je v Carigradu zbralo več tisoč protestnikov, ki so podpirali Gazo in zahtevali konec nasilja. Proteste, ki jih je soorganiziral Bilal Erdogan, so potekali po jutranjih molitvah.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.

Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

V iranskem mestu Hamadan so se 1. januarja zvečer razplamteli siloviti protesti, med katerimi je skupina ljudi javno sežigala Korane in druge verske knjige. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je prišlo tudi do poskusa vdora v lokalno mošejo v četrti Sadaf, kjer je skupina približno 20 protestnikov poskušala izvesti napad, a so jim to preprečili organi pregona. Nemiri so se razširili iz prestolnice Teheran, kjer so k stavkam sprva pozivali podjetniki in študenti, razlog za splošno nezadovoljstvo pa je drastičen padec vrednosti iranskega riala. Incidenti v Hamadanu so del širšega vala protivladnih protestov, ki pretresajo državo zaradi gospodarske krize. Poleg verskih objektov so bili tarča napadov tudi vladni uradi; v mestu Fes na jugu države so neznanci napadli stavbo mestne uprave. Iranske oblasti so na prizorišča poslale okrepljene policijske enote, da bi zajezile nasilje, ki se je iz ekonomskih zahtev prelevilo v odkrito nasprotovanje verskim in državnim simbolom.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize je bilo ubitih več ljudi. Protesti so postali nasilni, zaradi ekonomskih težav pa so se protesti razširili po državi.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

V Iranu se po več dneh intenzivnih protestov razmere zaostrujejo, saj so spopadi med demonstranti in državnimi varnostnimi silami terjali prve smrtne žrtve. Po poročanju lokalnih medijev je v nasilnih soočenjih življenje izgubilo več oseb, pri čemer se podatki o natančnem številu žrtev razlikujejo. Nekateri viri navajajo najmanj tri smrtne žrtve, med katerimi naj bi bila dva civilista in en član provladne milice Basidž, medtem ko drugi viri poročajo o najmanj šestih mrtvih. Protesti, ki so zajeli državo, so se sprevrgli v neposredne fizične obračune, ko so varnostne sile poskušale razgnati množice. Iranske oblasti za zdaj niso podale uradnega skupnega poročila o vseh žrtvah, vendar poročila s terena nakazujejo na visoko stopnjo napetosti. Nasilje se stopnjuje v več mestih, kjer protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo, varnostni aparat pa se na to odziva z uporabo sile, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v državi.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.

V mestu Kuhdašt v provinci Lorestan na zahodu Irana je bil med nasilnimi protesti ubit član prostovoljnih varnostnih sil Basidž, še 13 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah Islamske revolucionarne garde (IRGC) so se protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih razmer, razširili v več mest in trajajo že peti zaporedni dan. Lokalni organi poročajo o spopadih med udeleženci zborovanj in varnostnimi silami, pri čemer so mednarodne tiskovne agencije potrdile več smrtnih žrtev in ranjenih po celotni državi. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se protesti zaradi nezadovoljstva z ekonomsko politiko hitro sprevrgli v širše protivladno gibanje. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo, da bi razgnale množice, kar je privedlo do dodatnih žrtev. Incident v Kuhdaštu sledi obdobju povečanih operacij iranskih oblasti proti različnim virom destabilizacije, vključno z nedavnimi spopadi z militanti na jugovzhodu države.

Namestnik poveljnika policije v provinci Lorestan je sporočil, da so varnostne sile v Khorramabadu aretirale moškega, ki je imel pri sebi strelno orožje. Po navedbah iranskih oblasti so se na ulici Motahari zbrali prebivalci zaradi težkih gospodarskih razmer in naraščajočih življenjskih stroškov, kar pa naj bi poskušali izkoristiti posamezni oboroženi elementi in provokatorji. Policija je ob aretaciji zasegla pištolo in osumljenca označila za enega glavnih pobudnikov nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z visoko inflacijo in gospodarsko krizo. Oblast trdi, da so proteste zlorabili osebki, ki jih opisujejo kot oportuniste in izgrednike, z namenom destabilizacije javnega reda in miru. Policijsko poročilo poudarja, da je bila intervencija nujna za zagotovitev varnosti civilistov, ki so mirno izražali svoje nezadovoljstvo nad ekonomsko situacijo.

V Venezueli so iz zapora izpustili 87 oseb, ki so bile pridržane med nemiri po lanskih predsedniških volitvah. Odbor mater za obrambo resnice je v četrtek potrdil, da so oblasti izpustile to skupino ljudi v okviru postopnega sproščanja napetosti, ki so sledile razglasitvi tretjega mandata predsednika Nicolása Madura. Izpustitve so se odvile le teden dni po tem, ko je zaporska služba izpustila prejšnjo skupino pridržanih. Izpustitev teh posameznikov predstavlja nadaljevanje procesa izpustitev, ki se je začel ob koncu lanskega leta. Medtem ko oblasti uradno ne navajajo vseh razlogov za ta korak, nevladne organizacije poudarjajo, da je bila večina aretiranih med protesti, ko so državljani izražali nezadovoljstvo nad rezultati volitev leta 2024. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja razmere v državi, kjer so po volitvah aretirali tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi mladoletniki.

Iranski študenti so protestirali v Teheranu zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, dan po protestih trgovcev. Med gospodarsko krizo je račun na X, povezan z Mossadom, spodbujal nadaljnje proteste.

Študenti univerze v Nišu so skupaj z meščani 1. januarja organizirali protestni shod, s katerim so obeležili 14 mesecev od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Zbiranje se je začelo ob 15. uri na križišču pri Uradu, od koder so se udeleženci podali na pohod do mostu pred mestno trdnjavo. Tam so s 16 minutami tišine počastili spomin na 16 žrtv nesreče, ki je pretresla srbsko javnost. Udeleženci protesta so pod sloganom "14 mesecev, 16 žrtv, nič odgovornih" izrazili ostro nezadovoljstvo nad delom pravosodnih organov in državnega vrha. Govorniki na shodu so poudarili, da kljub pretečenemu času sistem ostaja nespremenjen, odgovornost za malomarnost pa se še vedno prelaga med različnimi institucijami. Študentje so sporočili, da ne sprejemajo življenja v državi, kjer je človeško življenje razvrednoteno, resnica o tragediji pa ostaja nedostopna javnosti. Shod je potekal mirno, vendar z jasnim sporočilom o nujnosti doseganja pravice za pokojne in njihove družine.

V Iranu so ponovno potekali množični protesti proti državnemu aparatu, pri čemer so varnostne sile, predvsem na podeželju, ostro ukrepale. Protesti so zahtevali več smrtnih žrtev.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

V Somaliji so protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda dosegli največjo udeležbo od izraelske razglasitve. Predsednik Somalije se je v Turčiji sestal s predsednikom Erdoganom, ki je obsodil izraelsko priznanje. Protestniki so pozivali ljudi v Somaliji in Somalilandu, naj nasprotujejo priznanju.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

V Iranu so ponovno izbruhnili obsežni protesti, ki združujejo globok gospodarski obup in politično nezadovoljstvo prebivalstva. Protestniki v več mestih množično zapirajo trgovine, na ulicah pa se vrstijo spontani shodi, ki so ponekod prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Glavni povod za nezadovoljstvo je prednostna naloga režima v Teheranu, ki sredstva namenja za regionalne konflikte namesto za reševanje domačih gospodarskih težav. Demonstranti prek vzklikov, kot je 'Ne za Gazo, ne za Libanon, svoje življenje dam za Iran', neposredno izzivajo zunanjo politiko države in njeno finančno podporo oboroženim skupinam v tujini. Zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda so se prebivalci spopadli s pomanjkanjem osnovnih dobrin, kar je še dodatno podžgalo jezo proti vladajočemu režimu. Varnostne sile so na nekaterih območjih odgovorile s silo, vendar se protestno gibanje kljub temu ne ustavlja.

V Iranu se nadaljujejo protivladni protesti, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad slabim gospodarskim stanjem v državi. Iranski državni mediji so poročali o prvi smrtni žrtvi med predstavniki oblasti, in sicer naj bi bil ubit pripadnik paravojaške milice Basidž. Protestniki že več dni zapored na ulicah različnih mest izražajo svoje ogorčenje nad gospodarsko krizo, visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin. Gre za enega resnejših valov nemirov, ki so se razširili kljub strogemu nadzoru varnostnih sil. Po navedbah uradnih virov naj bi do nasilja prišlo med spopadi med protestniki in varnostnimi organi, vendar podrobnejših informacij o okoliščinah incidenta ali natančni lokaciji smrti niso podali. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se prebivalstvo spopada s težkimi življenjskimi razmerami, ki so posledica dolgoletnih mednarodnih sankcij in notranje gospodarske politike.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

Iranske oblasti so v sredo imenovale novega guvernerja centralne banke, potem ko je prejšnji vodja odstopil zaradi rekordnega padca vrednosti nacionalne valute. Iranski rial je dosegel najnižjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je v državi sprožilo največje množične proteste v zadnjih treh letih. Protestni shodi, ki so se začeli v nedeljo, so odraz globokega nezadovoljstva prebivalstva nad naraščajočo inflacijo in gospodarsko nestabilnostjo. Zamenjava na vrhu centralne banke se dogaja v času, ko se država spopada s hudimi gospodarskimi težavami in sankcijami. Novi guverner bo moral nemudoma nasloviti nihanja tečaja, saj je rial na trgu močno oslabel, kar je neposredno vplivalo na kupno moč prebivalstva in podžgalo socialne nemire v Teheranu in drugih mestih. Čeprav so se sprva pojavljala nasprotujoča si poročila o odstopu prejšnjega guvernerja, je vlada z novim imenovanjem potrdila kadrovske spremembe v finančnem vrhu.

Francoski državljan Steeve Rouyar, ki je bil v zahodnoafriški državi Togo pridržan od junija lani, je bil izpuščen na prostost in se je že vrnil v Francijo. Rouyarja, ki je v Togu živel kot tuji delavec, so tamkajšnje oblasti aretirale v času protivladnih protestov. Obtožen je bil spodkopavanja državne varnosti, kar je v tujih diplomatskih krogih sprožilo precejšnjo pozornost. Po skoraj sedmih mesecih bivanja v zaporu so ga oblasti izpustile, francosko ministrstvo za zunanje zadeve (Quai d'Orsay) pa je potrdilo, da je v četrtek zjutraj varno prispel v domovino. Pridržanje Rouyarja je vplivalo na diplomatske odnose med Parizom in Lomejem, saj so francoski uradniki ves čas spremljali njegov primer in si prizadevali za izpustitev. Čeprav podrobnosti o pogojih njegove izpustitve niso javno objavljene, vrnitev predstavlja zaključek dolgotrajnega pravnega in političnega spora, ki je obremenjeval francosko prisotnost v regiji. Izpustitev potrjuje prizadevanja francoske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini, hkrati pa opozarja na nestabilne politične razmere v Togu.