Nekdanji nigerijski minister za promet in nekdanji guverner zvezne države Rivers, Chibuike Rotimi Amaechi, je v novoletni poslanici državljane pozval, naj leto 2026 spremenijo v zgodovinsko prelomnico. Amaechi je poudaril nujnost zahtev po odgovornem vodenju države, celovitih gospodarskih reformah in izboljšanju varnostnih razmer. Po njegovih besedah bi morali biti prebivalci Nigerije aktivnejši pri nadzoru vlade in zahtevati politiko, ki v središče postavlja potrebe ljudi. Politični akter je v nagovoru izpostavil težko obdobje, ki so ga zaznamovali gospodarska stiska, naraščajoči stroški življenja in splošna negotovost v državi. Poziv k večji odgovornosti oblasti prihaja v času, ko se Nigerija spopada s kompleksnimi notranjimi izzivi. Amaechi meni, da je pritisk javnosti na odločevalce ključen za dosego trajnih sistemskih sprememb in stabilizacijo države.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob novem letu poslal čestitko vojakom in častnikom Korejske ljudske armade, ki so nameščeni v Ruski federaciji. V svojem nagovoru, ki ga je objavila državna tiskovna agencija KCNA, je izpostavil njihovo vlogo pri krepitvi zavezništva in prijateljskih odnosov med Pjongjangom in Moskvo. Po njegovih besedah prizadevanja vojakov na tujem prispevajo k trdnejšim vezem med državama, kar potrjuje globoko strateško partnerstvo. Kim je v sporočilu nagovoril pripadnike vojske, ki po navedbah tujih obveščevalnih služb sodelujejo v vojaških operacijah na strani Rusije. Poudaril je pomen njihove službe za nacionalne interese in utrjevanje mednarodnega položaja Severne Koreje v okviru trenutnih globalnih varnostnih razmer. Čestitka prihaja v času okrepljenega vojaškega sodelovanja med državama, ki vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Ruska agresija na Ukrajino se je v četrtek prevesila v 1407. dan, pri čemer se intenzivnost spopadov na frontni črti ne zmanjšuje. Moskovski župan Sergej Sobjanin je poročal o novih incidentih, povezanih z zračno obrambo, medtem ko se ruske sile še naprej osredotočajo na utrjevanje položajev v vzhodni Ukrajini. Razmere na bojišču ostajajo dinamične, obe strani pa uporabljata tehnologijo brezpilotnih letal za ciljanje logističnih poti in energetske infrastrukture. Kljub poročilom o morebitnih diplomatskih prizadevanjih v preteklih mesecih se zdi, da so pogajalska izhodišča še vedno močno oddaljena. Rusija nadaljuje s pritiski v regiji Doneck, kjer skuša izkoristiti prednost v številu vojakov in artilerijski moči. Ukrajinska stran medtem ohranja aktivno obrambo in izvaja povračilne napade na rusko zaledje, s čimer želi onemogočiti nemoteno oskrbo okupacijskih sil pred zimskim obdobjem. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj se vojna bliža četrti obletnici brez jasnih znakov končanja sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral odločitev hollywoodskega igralca Georga Clooneyja in njegove soproge Amal, ki sta skupaj z otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je par označila za ena izmed »najslabših političnih napovedovalcev vseh časov«, s čimer se je obregnil ob njuno aktivno podporo demokratski stranki in pozive k umiku Joeja Bidna iz predsedniške tekme. Republikanski voditelj je novico o njunem odhodu pospremil z ironičnim komentarjem, da gre za »dobro novico«, obenem pa je izkoristil priložnost za napad na francosko migracijsko politiko. Trump je Francijo obtožil, da se sooča z resnimi težavami s kriminalom zaradi, po njegovih besedah, katastrofalnega upravljanja migracij, ki ga je primerjal s politiko administracije Joeja Bidna v Združenih državah Amerike. Do kritik prihaja v času, ko Trumpova administracija odkrito podpira protimigracijska gibanja v Evropi. Poleg političnih napadov se je Trump udeležil tudi tradicionalne novoletne zabave na svojem posestvu Mar-a-Lago, kjer je v spremstvu soproge Melanie izrazil željo po miru na svetu, vendar se je izognil konkretnim odgovorom glede morebitne napotitve ameriških sil v Ukrajino ali operacij agencije CIA v Venezueli.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje severnokorejskim vojakom, ki so napoteni na bojišča v Rusiji. Odnose med Pjongjangom in Moskvo je opisal kot neuničljivo vojaško zavezništvo, kar odraža vse tesnejše sodelovanje med državama v luči konflikta v Ukrajini. Kim se je udeležil novoletnih praznovanj v Pjongjangu v družbi svoje žene in hčerke, kjer je poudaril pomen strateškega partnerstva z Rusijo, medtem ko se v svojem govoru ni neposredno dotaknil politike do Združenih držav Amerike. Kljub uradnemu proslavljanju poročila tujih tiskovnih agencij, vključno s tiskovno agencijo AFP, opozarjajo na težke razmere, v katerih so se znašli severnokorejski vozniki in vojaki na ruskih tleh. Medtem ko Pjongjang krepi svojo samozavest na mednarodnem prizorišču s pomočjo Rusije, diplomatske geste, kot so darila ruske strani za Kim Jo Džong, kažejo na poglobitev osebnih vezi med vodstvi obeh držav. Analitiki poudarjajo, da gre za načrtno krepitev vojaške osi, ki neposredno vpliva na potek vojne v Ukrajini.

Izraelska vojska je začela rušiti 25 stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer je razselila več deset palestinskih družin. Uničila je tudi dva palestinska domova v Jerihu, na vzhodnem delu okupiranega Zahodnega brega.

Generalni sekretar ZN António Guterres je v svojem novoletnem sporočilu za leto 2026 pozval svetovne voditelje, naj se 'resno' lotijo reševanja problemov, ki pestijo svet, vključno s konflikti in podnebnimi spremembami. Poudaril je nujnost preusmeritve pozornosti na pomoč ljudem in zaščito planeta.

Donald Trump je med sprejemom v svojem posestvu Mar-a-Lago novinarjem dejal, da bo v prihajajočem letu stremel k vzpostavitvi miru na planetu.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je v novoletni noči obiskal Ginekološko-akušersko kliniko (GAK) Višegradska v Beogradu, kjer se je rodil prvi otrok v letu 2026. Deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.910 gramov in meril 51 centimetrov, je na svet prijokal v prvi sekundi po polnoči. Obisk premierja v porodnišnici je tradicionalno dejanje, s katerim srbski državni vrh obeleži začetek novega leta. Med obiskom je premier Macut izrazil upanje na izboljšanje demografske slike države in poudaril pomen povečanja števila rojstev v prihodnje. Dogodek v beograjski kliniki je v srbskih medijih prejel precejšnjo pozornost, saj simbolizira nove začetke in državno skrb za družinsko politiko. Premier se je ob tej priložnosti srečal tudi z medicinskim osebjem in materjo novorojenčka.

Nacionalna vremenska služba je v zgodnjih jutranjih urah v četrtek izdala dodatna opozorila pred snežnim metežem za okrožja Berks, Lehigh, Sullivan, Carbon, Monroe, Northampton, Orange, Putnam, Greene, Columbia, Ulster, Dutchess in Bronx. Sunki vetra so ponekod dosegali hitrost do 56 km/h.

Rosaviacija je sporočila, da so bile začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Kazanu in Nižnekamsku odpravljene.

Novoletna noč leta 2026 je na Nizozemskem zahtevala dve smrtni žrtvi. V Amsterdamu je popolnoma zgorela zgodovinska cerkev Vondelkerk. V amsterdamski četrti Floradorp, kjer je županja prepovedala tradicionalni novoletni kres, je prišlo do napetosti in nasilja nad policijo.

Po podatkih novih člankov se je razlika med uradnim in tržnim tečajem dolarja zmanjšala na manj kot 3.000 tomanov. Uradni tečaj dolarja je presegel 131.000 tomanov. Cena dogovorjenega dolarja za gotovino in nakazila je bila po navedbah centralne banke 131.624 tomanov oziroma 84.833 tomanov.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka. Napad se je zgodil med novoletnimi praznovanji.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno nastopil mandat župana New Yorka in postal prva oseba muslimanske veroizpovedi na tem položaju v zgodovini mesta. Štiriintridesetletni demokratični socialist je prisego opravil na nenavadni lokaciji, na zaprti podzemni postaji Old City Hall na Manhattnu, pri čemer je roko položil na Koran. Mamdani, ki velja za najmlajšega župana v zgodovini ameriške metropole, je v kratki izjavi poudaril, da mu izvolitev predstavlja življenjsko čast in privilegij. Njegov prevzem vodenja mesta sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece in povzročil preobrat znotraj demokratske stranke. Kljub prazničnemu vzdušju ob zaprisegi se novi župan spopada z visokimi pričakovanji javnosti in ostrimi kritikami opozicije, ki jih je po njegovi izvolitvi sprožil tudi nekdanji predsednik Donald Trump. Mamdani se bo moral v svojem mandatu spopasti s številnimi infrastrukturnimi in socialnimi izzivi devetmilijonskega mesta, ki ostaja ključno svetovno gospodarsko središče.

Tajvanske oblasti so v zadnjih dneh obravnavale več primerov kršitev prometne varnosti, ki vključujejo tako uradne osebe kot civiliste. V okrožju Zhonghe v Novem Tajpeju je policist许 (Xu) s prometne postaje med vožnjo s službenim težkim motornim kolesom na križišču nepravilno zavijal levo, pri čemer ni odstopil prednosti nasproti vozečemu osebnemu vozilu. Po opozorilu s hupo je policist voznika ustavil in z njim vstopil v besedni konflikt, kar je sprožilo preiskavo znotraj policijske uprave. Vodstvo policije v Zhongheju je po pregledu posnetkov potrdilo kršitev in napovedalo globo za lastnega uslužbenca, s čimer so poudarili ničelno toleranco do nepravilnega ravnanja policistov v prometu. V ločenem incidentu v mestu Kaohsiung so policisti v okrožju Yancheng zgodaj zjutraj, 1. januarja 2024, ustavili 26-letnega moškega s priimkom Huang, ki je med praznovanjem novega leta na cesti nepravilno uporabljal električni skiro. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je moški vozil pod vplivom alkohola, saj je stopnja koncentracije presegla dovoljeno mejo. Policija ga je nemudoma pridržala in ga zaradi ogrožanja javne varnosti predala tožilstvu. Incidenta odražata poostren nadzor nad prometno varnostjo v času novoletnih praznikov, ko oblasti poskušajo zmanjšati število nesreč na tajvanskih cestah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru izjavil, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo 90-odstotno pripravljen. Poudaril je, da bo preostalih 10 odstotkov odločalo o usodi miru, Ukrajine in Evrope, ter zatrdil, da Kijev ne bo sprejel šibkega dogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da Ukrajina ne bo sprejela mirovnega sporazuma za vsako ceno in da ne bo podpisal sporazuma, ki bi bil 'šibek' in bi le podaljšal vojno. Poudaril je, da zadnjih 10% dogovora določa usodo miru, Ukrajine in Evrope. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru omalovaževal vojno.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v novoletni poslanici dejal, da je mirovni sporazum z Rusijo pripravljen v 90 odstotkih, pri čemer preostalih 10 odstotkov vsebuje ključne elemente, ki bodo odločali o prihodnosti Ukrajine in Evrope. Hkrati je izrazil prepričanje, da se tisti, ki menijo, da se bo Ukrajina predala, močno motijo. Ruski predsednik Putin je v svojem nagovoru poudaril, da verjame v rusko zmago.

Rusija in Ukrajina sta se med novoletnimi prazniki obtoževali medsebojnega napadanja civilistov. Moskva je poročala o smrtonosnem napadu na hotel na zasedenem ozemlju v južni Ukrajini, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27. Kijev je zanikal napad.

V mestu Kaohsiung na Tajvanu je na silvestrovo umrla devetmesečna deklica, ki sta jo starša v najetem stanovanju pustila samo približno šest ur. Dojenčico je 20-letna mati v nezavestnem stanju prepeljala v bolnišnico, kjer pa so kljub oživljanju potrdili njeno smrt. Čeprav je mati trdila, da se je deklica zadušila z mlekom, so zdravniki na telesu otroka odkrili številne zunanje poškodbe, vključno z modricami, praskami in domnevnimi opeklinami na bradi, kar nakazuje na morebitno trpinčenje. Preiskava je razkrila, da sta se starša med odsotnostjo odpravila v drugo okrožje z namenom posvojitve psa, medtem ko je bila njuna hči brez nadzora. Policija in tožilstvo sta zakonca pridržala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti, preiskovalci pa čakajo na rezultate obdukcije, ki bo podala dokončen odgovor o vzroku smrti in potrdila ali ovrgla sume o fizičnem nasilju nad otrokom. Incident je pretresel lokalno javnost, saj se je zgodil v času novoletnih praznovanj, ki so jih v regiji zaznamovali tudi drugi nasilni dogodki.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je ukrajinski napad na naselje Horli, v katerem je po njegovih navedbah umrlo več deset civilistov, primerjal s tragičnimi dogodki v odeski Hiši sindikatov iz leta 2014. Po Salidovih besedah je obstreljevanje hotela, v katerem so bili nastanjeni civilisti, dejanje, ki po brutalnosti spominja na dogodke med Evromajdanom, ko so ljudje v Odesi živi zgoreli v požaru. Saldo je ob tem ostro obsodil delovanje ukrajinskih sil in poudaril namernost napada na netarčne objekte. Ruski uradniki so napad označili za teroristično dejanje proti mirnemu prebivalstvu na območjih pod ruskim nadzorom. Poročila o številu žrtev in okoliščinah napada temeljijo na navedbah lokalnih proruskih oblasti, medtem ko neodvisne potrditve o natančnem številu ubitih v času poročanja še ni bilo mogoče pridobiti. Dogodek dodatno zaostruje napetosti na okupiranih ozemljih južne Ukrajine.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Moskovsko sodišče je v odsotnosti aretiralo ukrajinskega novinarja Jevgenija Kiseljova in ga obtožilo organiziranja teroristične skupnosti. Po poročanju ruskih medijev naj bi bila podlaga za aretacijo Kiseljova njegova vpletenost v »Protivojni odbor Rusije«.

V bolnišnicah po vsem Tajvanu so 1. januarja 2026, ob praznovanju novega leta, zabeležili prihod prvih novorojenčkov, znanih kot "novoletni dojenčki". V mestu Taoyuan so do poldneva poročali o 16 rojstvih, mestne oblasti pa so do konca dneva pričakovale skupno 65 novih državljanov, kar predstavlja rahel porast v primerjavi s prejšnjimi leti. Župan mesta Taoyuan, Chang San-cheng, je obiskal porodnišnice, čestital staršem in izpostavil nove vladne ukrepe za spodbujanje rodnosti, vključno s finančnimi subvencijami za vsakega otroka. Kljub prazničnemu vzdušju v porodnišnicah v Taoyuanu, Taichungu in Miaoliju strokovnjaki opozarjajo na kritične demografske trende. Sekretar tajvanskega združenja ginekologov in porodničarjev, Huang Jian-pei, je izpostavil, da se število novorojenčkov na nacionalni ravni še naprej zmanjšuje. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo v prvih enajstih mesecih leta 2025 zabeleženih manj kot 100.000 rojstev, projekcije za leto 2026 pa kažejo, da bi letno število rojstev lahko padlo pod mejo 80.000, kar predstavlja resen izziv za prihodnjo stabilnost države.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v sredo med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestreglo in uničilo 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da so igralec George Clooney, njegova soproga Amal in njuna otroka pridobili francosko državljanstvo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social ironično zapisal, da gre za »dobre novice«, hkrati pa zakonca Clooney označil za »dva najslabša politična napovedovalca vseh časov«. Po njegovem mnenju je njuna selitev oziroma pridobitev državljanstva posledica njunih zgrešenih političnih ocen v preteklosti. Trump je poleg osebnih kritik izkoristil priložnost za napad na francosko notranjo politiko. Trdil je, da se Francija spopada z resnimi težavami na področju kriminala, ki naj bi bile neposredna posledica trenutne migracijske politike države. Njegove izjave, objavljene 31. decembra, odražajo dolgotrajno napetost med ameriškim predsednikom in liberalnim delom hollywoodske elite, ki jo simbolizira Clooney. Predsednik ZDA je s tem ponovil svoje stališče o nujnosti strožjega nadzora meja, kar redno poudarja tako v domačem kot v mednarodnem kontekstu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2024 odločno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu s položaja. Macron je v nagovoru državljanom poudaril, da namerava svoj predsedniški mandat, ki se izteče spomladi leta 2027, izpeljati do konca. Izjavil je, da bo za izpolnitev mandata, ki so mu ga zaupali francoski volivci, delal do zadnje sekunde svojega mandata. Izjave prihajajo v času povečanih političnih pritiskov in zahtev opozicije po njegovem odstopu zaradi nestabilnih političnih razmer v državi. Macron je poudaril svojo zavezanost služenju državi in izvajanju reform kljub izzivom, s katerimi se spopada njegova administracija. S tem je poskušal pomiriti ugibanja o morebitni institucionalni krizi, ki bi jo povzročil njegov predčasen odhod iz Elizejske palače. Njegov nastop je bil usmerjen v zagotavljanje stabilnosti in kontinuitete francoske politike v prihodnjih dveh letih.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ob praznovanju novega leta 2026 pozvala k preseganju političnih razlik in razrešitvi ustavnega zastoja v državi. V svojem nagovoru na slovesnem dvigu zastave je izpostavila nujnost sprave med oblastjo in opozicijo, kar bi omogočilo normalno delovanje parlamenta in sprejetje ključnih politik v korist državljanov. Njen poziv prihaja v času, ko se Tajvan spopada z notranjimi razmoli in zunanjimi pritiski, saj je kitajski predsednik Ši Džinping v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je združitev s Tajvanom zgodovinska nujnost. Dogodki ob začetku leta so bili zaznamovani tudi z ideološkimi trenji, ko so predstavniki KMT kritizirali poslance vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) zaradi domnevnega nespoštovanja državnih simbolov. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom in ohranitev statusa quo, vladajoča DPP opozarja na nevarnost kitajskih teženj po modelu "ena država, dva sistema". Politična napetost se odraža tudi v parlamentu, kjer opozicija še naprej ovira ključne vladne predloge, vključno z obrambnim proračunom, kar povečuje politično negotovost na otoku.

Skupina osmih strokovnjakov je pripravila napovedi za leto 2026, ki ga označujejo za prelomno leto na področju geopolitike, tehnologije in pop kulture. Po njihovih ocenah bo svetovna prizorišča zaznamoval povečan pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa, kar bo imelo neposredne posledice za globalno stabilnost. Analitiki opozarjajo, da bodo napetosti med velesilami, vključno z Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, še naprej krojile mednarodne odnose. Poleg političnih vprašanj strokovnjaki izpostavljajo vpliv umetne inteligence in vseprisotne tehnologije, ki bo po njihovem mnenju postala še bolj vdirajoča v vsakdanje življenje. Napovedi vključujejo tudi analize konfliktov, kot je vojna v Sudanu, ter prepletanje športa in zabavne industrije z resno politiko. Leto 2026 naj bi bilo zaznamovano z negotovostjo, kjer bodo tehnološki napredek in geopolitična trenja zahtevali prilagoditev celotne mednarodne skupnosti.

Indijski predsednik vlade Narendra Modi je ob vstopu v novo leto 2026 državljanom naslovil praznično poslanico, v kateri je izrazil želje po miru, sreči in splošni blaginji v družbi. Modi je v svojem nagovoru poudaril pomen družbene kohezije in napredka, medtem ko se je Indija s praznovanji po celotni državi podala v novo koledarsko leto. Ob premierju je novoletne voščilnice z dobrimi željami za zdravje in blaginjo delila tudi glavna ministrica Delhija Rekha Gupta. Praznovanja po indijskih mestih so potekala ob okrepljenih varnostnih ukrepih, s katerimi so oblasti zagotovile varno izvedbo javnih prireditev. Dogodek odraža tradicionalno politično obeleževanje novega leta v Indiji, kjer voditelji izkoristijo priložnost za poudarjanje nacionalne enotnosti in optimizma glede prihodnjega gospodarskega razvoja države.

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari in premier Shehbaz Sharif sta ob vstopu v leto 2026 prebivalce in politične sile pozvala k nacionalni enotnosti, demokratični odgovornosti ter gospodarski disciplini. V ločenih novoletnih poslanicah sta poudarila nujnost skupnega varovanja prihodnosti države v luči naraščajočih svetovnih in domačih izzivov. Voditelja sta izpostavila odpornost naroda pri premagovanju gospodarskih in varnostnih težav ter se poklonila državnim mučencem. Premier Sharif je v svojem nagovoru napovedal pospešitev gospodarskih reform in utrjevanje vloge Pakistana pri zagotavljanju svetovnega miru. Predsednik Zardari pa je pozval k ponovni zavezi vseh političnih akterjev za stabilnost države. Sporočili prihajata v času, ko se Pakistan trudi vzpostaviti dolgoročno finančno stabilnost in se spopada z varnostnimi tveganji v regiji, kar zahteva usklajeno delovanje vseh vej oblasti in civilne družbe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje, da bo Rusija dosegla zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža svojemu četrtemu letu. V televizijskem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, je Putin vojake označil za heroje in poudaril, da gre za eksistencialni boj proti Zahodu. Ruski voditelj je pozval k narodni enotnosti in se izognil podrobnim informacijam o morebitnih mirovnih pogajanjih, ki naj bi potekala pod okriljem Združenih držav Amerike. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo, pri čemer so droni v Odesi poškodovali stanovanjske stavbe in električno omrežje, ranjenih pa je bilo šest oseb, vključno s tremi otroki. Moskva je hkrati obtožila Kijev domnevnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc, kar so ukrajinske in evropske oblasti odločno zavrnile kot provokacijo. Po navedbah nekaterih analitikov bi lahko Rusija te trditve uporabila kot izgovor za zaostritev pogajalskih stališč ali prekinitev mirovnega procesa, ki ga poskuša posredovati administracija Donalda Trumpa.

Deli Združenih držav Amerike in Velike Britanije so se ob vstopu v novo leto spopadali z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so jih povzročili t. i. bombni ciklon in prodori polarnega zraka. V ameriški regiji Srednjega zahoda so temperature zaradi močnih vetrov padle krepko pod ledišče, medtem ko je neurje v Michiganu in na severovzhodu ZDA povzročilo obsežne izpade električne energije, ki so prizadeli več kot 150.000 odjemalcev. Guvernerka New Yorka Kathy Hochul je prebivalce opozorila pred nevarnimi snežnimi viharji z ničelno vidljivostjo ter odsvetovala vsa nenujna potovanja. Na Otoku so meteorologi napovedali najhladnejši val v zadnjem letu, ki bi lahko Škotsko in severno Anglijo prekril z do 30 centimetri snega. Britanske oblasti so zaradi dolgotrajnega mraza aktivirale shemo socialne pomoči za ogrevanje v najbolj prizadetih okrožjih, kjer so temperature ostale pod lediščem več kot teden dni. Zdravstvene službe v obeh državah opozarjajo na povečano tveganje za ranljive skupine prebivalstva, medtem ko komunalne službe še naprej odpravljajo posledice vetroloma in snežnih zametov na prometni infrastrukturi.

Grški premier Kiriakos Micotakis je ostro obsodil ravnanje radikalne manjšine kmetov, ki s cestnimi blokadami hromijo državo, ter njihove metode označil za nasilne. Micotakis poudarja, da protesti niso reprezentativni za celoten kmetijski sektor, saj je v blokadah udeležen le majhen delež kmetov, medtem ko večina išče pot do dialoga z vlado. Kljub pritisku zaradi naraščajočih stroškov proizvodnje in zmanjšanja evropskih subvencij, premier opozarja, da kmetje z oviranjem državljanov izgubljajo moralno prednost. V luči geopolitičnih negotovosti je napovedal tudi nadaljnje investicije v obrambo. Hkrati se z resno politično in gospodarsko krizo spopadata tudi Gambija in Pakistan. Vodja gambijske opozicije Ousainou Darboe je vlado obtožil neizpolnjenih obljub in opozoril na propadanje kmetijstva, pomanjkanje pitne vode ter zlorabo državnih sredstev za politične kampanje predsednika Barrowa. Pakistan pa vstopa v leto 2026 obremenjen s ponovnim vzponom terorizma in krhkostjo gospodarstva. Čeprav je bila prodaja večinskega deleža letalske družbe PIA označena za uspeh, država še vedno ne naslavlja korenitih vzrokov za nasilje in sistemsko korupcijo, kar postavlja pod vprašaj stabilnost regije v prihodnjem letu.

Hongkong je novo leto 2026 dočakal brez tradicionalnega in svetovno znanega ognjemeta nad pristaniščem Victoria. Odločitev o odpovedi praznovanja so oblasti sprejele zaradi pietete do žrtev uničujočega požara, ki je novembra pretresel to kitajsko posebno administrativno območje. Gre za najhujšo požarno nesrečo v Hongkongu v zadnjih desetletjih, v kateri je izgubilo življenje večje število ljudi, kar je močno zaznamovalo lokalno skupnost in spremenilo naravo letošnjih praznovanj. Namesto spektakularnih eksplozij na nebu je v mestu prevladovalo bolj pridušeno vzdušje. Čeprav so ognjemeti običajno osrednji del novoletnega praznovanja v tej metropoli, so se prebivalci in obiskovalci tokrat zbrali v tišini ali ob skromnejših obeležjih. Odpoved dogodka odraža globoko žalovanje in solidarnost s tistimi, ki so v novembrski katastrofi izgubili svoje bližnje. Varnostni ukrepi v mestu so ostali poostreni, vendar so oblasti poudarile, da je bila glavna prioriteta spoštovanje spomina na preminule.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da začasno opušča prizadevanja za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi dolgotrajnim pravnim zapletom in sodnim blokadam, ki so onemogočale uresničitev njegove napovedane strategije zatiranja kriminala in nadzora nad priseljevanjem v mestih, ki jih vodijo demokrati. Čeprav so enote Los Angeles že zapustile, v Chicagu in Portlandu zaradi sodnih izzivov sploh niso stopile na ulice. Trump je na družbenih omrežjih pojasnil, da gre za začasen umik, in opozoril, da se bodo sile vrnile v »veliko drugačni in močnejši obliki«, ko bo kriminal ponovno narasel. Predsednik, ki je boj proti kriminalu postavil v središče svojega drugega mandata, je ob tem namignil na možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne poti svojih nasprotnikov. Poteza se dogaja v času priprav na prihajajoče vmesne volitve, kjer Trump računa na podporo volivcev s svojo strogo varnostno politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da so hollywoodski igralec George Clooney, njegova soproga Amal Clooney in njuna otroka pridobili francosko državljanstvo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je to dobra novica, hkrati pa je Pariz pozval, naj zvezdnika sprejme v svoje okolje. Ob tem se ni vzdržal kritik na račun Francije, ki se po njegovih besedah spopada s hudimi težavami glede kriminala, zakoncema Clooney pa je očital, da sta najslabša politična preroka v zgodovini. Odziv predsednika Trumpa sledi dolgoletnemu nestrinjanju med njim in igralcem, ki je bil v preteklosti glasen kritik Trumpove politike in podpornik demokratske stranke. Selitev oziroma sprememba državljanstva družine Clooney v Francijo je tako postala nov poligon za Trumpovo retoriko, ki pogosto vključuje napade na liberalne osebnosti iz sveta zabave in kritiko evropskih zaveznic glede notranje varnosti. Čeprav je Trump uradno pozdravil njun odhod, so njegove besede polne sarkazma in usmerjene v diskreditacijo njunega političnega vpliva v ZDA.

Predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s precejšnjimi zunanjepolitičnimi in notranjepolitičnimi težavami, ki so resno omajale njegovo priljubljenost. Po poročilih iz Washingtona se njegova administracija bori z neizpolnjenimi obljubami o končanju vojn v Ukrajini in Gazi, hkrati pa naraščajo napetosti z Venezuelo in Iranom. Notranje trenja v Republikanski stranki so se zaostrila, zlasti zaradi vprašanja ustavne obtožbe državne tožilke Pam Bondi, ki jo zaradi ravnanja v primeru Epstein predlaga republikanec Thomas Massie. Javnomnenjske raziskave kažejo na dramatičen upad podpore, zlasti med generacijo Z in latinskoameriškimi volivci, kar zbuja strah pred zgodovinskim porazom republikancev na vmesnih volitvah leta 2026. Trumpovi poskusi gerrymanderinga in osebni napadi na kritike, kot je George Clooney, dodatno polarizirajo javnost. Medtem ko se podpredsednik JD Vance omenja kot morebitni naslednik, znotraj stranke ni enotne podpore njegovi kandidaturi. Naraščajoči življenjski stroški in energetska kriza so postali osrednja točka kritik, ki jih s pridom izkoriščajo demokrati, ki so že zabeležili pomembne zmage na lokalnih ravneh.

Ameriški predsednik Donald Trump je konec leta 2025 zaznamoval z vrsto agresivnih objav na družbenih omrežjih, v katerih je ostro napadel demokrate in celo člane lastne republikanske stranke. Trump je guvernerju Kolorada in republikanskemu okrožnemu tožilcu zaželel, naj 'trohnita v peklu', ker nista pomilostila Tine Peters, nekdanje uradnice, obsojene zaradi volilnih prevar. Napadi so se stopnjevali tudi proti guvernerju Kalifornije Gavinu Newsomu, potem ko je Trump vložil veto na dvostrankarski zakon o vodi, kar je Newsom označil za sramotno dejanje. Znotraj republikanskih vrst so se razpltele nove napetosti, saj je kongresnica Marjorie Taylor Greene razkrila Trumpovo nezadovoljstvo z njenimi grožnjami o razkritju imen, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Trump naj bi jo po telefonu opozoril, da bi to 'škodovalo njegovim prijateljem'. Hkrati se administracija sooča s škandalom zaradi imenovanja Toma Homana za nadzornika meje brez ustreznega varnostnega preverjanja, medtem ko so se delnice Trumpovega medijskega podjetja po predstavitvi novih naložbenih produktov močno znižale. Politično leto se za republikance zaključuje z zaskrbljujočimi znaki, saj so na lokalnih volitvah v Iowi utrpeli zgodovinski poraz, kar analitiki pripisujejo utrujenosti volivcev nad Trumpovo politiko.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Ruske sile zračne obrambe so v novoletni noči nad Tulsko oblastjo uničile 23 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah guvernerja regije Dmitrija Miljajeva je napad trajal pet ur, in sicer od 23. ure zvečer do 4. ure zjutraj po lokalnem času. Guverner je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram javnost obvestil, da je med odbijanjem napada en letalnik padel na zasebno stanovanjsko hišo. Miljajev je prebivalce regije opozoril na nevarnost ostankov sestreljenih letalnikov, ki lahko na tleh še vedno vsebujejo nevarna eksplozivna sredstva. Tuljska oblast, ki se nahaja južno od Moskve, je bila v preteklosti že večkrat tarča podobnih napadov, vendar je bil tokratni vdor v novoletnem času eden izmed obsežnejših v zadnjem obdobju. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo delovanje protiletalskih sistemov, vendar podrobnejših informacij o morebitnih drugih žrtvah ali materialni škodi niso podali.

Nemška podjetja, ki delujejo v Rusiji, so se odločila nadaljevati svoje poslovanje na tamkajšnjem trgu, čeprav se spopadajo z izjemnimi pritiski zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruskem napadu na Ukrajino. Glavni razlogi za njihov vztrajni obstanek v Rusiji so ohranjanje tržnih deležev, dolgoročne naložbe in pričakovanje morebitne normalizacije odnosov v prihodnosti. Čeprav so sankcije močno otežile logistične poti, finančne transakcije in uvoz tehnologije, nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da bi bil popoln umik z ruskega trga dolgoročno preveč škodljiv za njihove strateške interese. Nemško-ruski gospodarski odnosi so se znašli pod dodatnim pritiskom po tem, ko je Moskva zaostrila ukrepe proti nemškim subjektom, vključno z razglasitvijo medija Deutsche Welle za nezaželeno organizacijo. Kljub sovražnemu političnemu okolju in sankcijam, ki jih podpirata tako Berlin kot Bruselj, številna podjetja iščejo pravne in operativne načine za preživetje v Rusiji. Takšna odločitev podjetij odstopa od splošnega trenda diplomatske izolacije Rusije, kar kaže na razkorak med politično strategijo in gospodarsko realnostjo nemških korporacij v tujini.

Rusko ministrstvo za finance je s 1. januarjem 2025 uveljavilo nove predpise, ki znatno zvišujejo minimalne maloprodajne cene žganih pijač. Po novem najnižja cena za pol litra vodke znaša 409 rubljev, kar predstavlja povišanje za 60 rubljev glede na prejšnjo vrednost 349 rubljev. Ukrep ne vpliva le na končne potrošnike, temveč zvišuje tudi veleprodajne cene, ki so se povzpele z 299 na 351 rubljev za enako količino. Poleg vodke se je podražilo tudi drugo žganje, vključno z brandyjem, katerega minimalna cena se je zvišala s 472 na 605 rubljev. Odredba, ki jo je ministrstvo objavilo decembra, je del širše strategije regulacije trga alkohola in zagotavljanja proračunskih prihodkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo te spremembe neposredno vplivale na kupno moč prebivalstva in strukturo porabe alkoholnih pijač v državi.

Finski Oulu in slovaški Trenčin sta bila uradno izbrana za evropski prestolnici kulture za leto 2026. Mesti bosta v tem letu prevzeli prestižni naziv, ki spodbuja kulturno izmenjavo in razvoj turizma v izbranih regijah. Oulu, ki leži na severu Finske, in Trenčin na zahodu Slovaške bosta skozi celotno leto gostila številne kulturne dogodke, s katerimi bosta predstavila svojo dediščino in sodobno umetniško produkcijo širšemu evropskemu prostoru. Izbira teh dveh mest predstavlja nadaljevanje pobude Evropske unije, ki vsako leto izpostavi mesta z bogato kulturno vizijo. Mesti bosta na tem mestu nasledili nemški Chemnitz ter čezmejni projekt Nove Gorice in Gorice, ki naziv nosita v letu 2025. Priprave na leto 2026 se v obeh mestih že intenzivno izvajajo, saj naziv prinaša znatne priložnosti za gospodarsko rast in mednarodno prepoznavnost.

Mestna uprava Džakarte (Pemprov DKI) je med praznovanjem novega leta 2026 uspešno zbrala finančna sredstva v višini 3,6 milijarde indonezijskih rupij, ki so namenjena pomoči prebivalcem Sumatre, ki so jih prizadele naravne nesreče. Sredstva so bila zbrana s prispevki državljanov in donacijami turističnega kompleksa Ancol med javnimi prireditvami v indonezijski prestolnici v sredo, 31. decembra 2025. Zbrana sredstva bo upravljal in razdelil nacionalni organ za zbiranje pomoči Baznas, ki bo poskrbel, da bo pomoč dosegla tiste, ki so zaradi nedavnih katastrof na Sumatri najbolj ogroženi. Čeprav so se v javnosti pojavile različne številke o skupnem znesku, so končna poročila potrdila, da so donacije dosegle 3,6 milijarde rupij, kar odraža visoko stopnjo solidarnosti prebivalcev Džakarte ob prehodu v novo leto.

Tajvanska mesta so 1. januarja 2026 obeležila vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave, ki so jih zaznamovali pozivi k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Župani večjih mest, vključno z mestoma Kaohsiung, Taoyuan in Taichung, so v svojih nagovorih izpostavili pomen nacionalne varnosti v luči povečanih napetosti s Kitajsko. Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je v svojem zadnjem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kitajske vojaške vaje, ki po njegovih besedah enostransko spodkopavajo mir v vzhodni Aziji in predstavljajo neposredno grožnjo tajvanski varnosti. Na slovesnostih po vsem otoku se je zbralo na tisoče državljanov, ki so s svojo udeležbo izkazali domoljubje in odpor do zunanjih pritiskov. Županja Taichunga, Lu Shiow-yen, je poudarila, da brez miru in varnosti ni mogoč gospodarski razvoj ali blaginja prebivalstva. Dogodki so potekali v času, ko se Tajvan sooča z zahtevnimi geopolitičnimi razmerami in pritiski Pekinga, lokalni voditelji pa so izkoristili priložnost za krepitev narodne zavesti in pozive k notranji enotnosti pred prihajajočimi izzivi v letu 2026.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v Zgornji Bavarski začrtala politično smer za prihodnje leto, pri čemer se je osredotočila na vprašanje energetske neodvisnosti države. Stranka se odločno zavzema za ponovno uvedbo jedrske energije v Nemčiji, kar ostaja ena najbolj razdiralnih tem v nemški politiki. Na srečanju, ki se je začelo 6. januarja, so delegati razpravljali o potrebi po stabilnih in cenovno dostopnih virih energije za nemško gospodarstvo. Dogodka se je udeležil tudi kancler Friedrich Merz, kar poudarja pomen usklajevanja znotraj konservativnega bloka CDU/CSU pred prihajajočimi političnimi izzivi. Razprava o jedrski energiji v Nemčiji ponovno pridobiva na teži, saj CSU trdi, da je bila opustitev te tehnologije preuranjena glede na trenutne geopolitične in gospodarske razmere. Stranka s tem neposredno izziva energetske politike prejšnjih vlad in zahteva revizijo energetske strategije, ki bi vključevala sodobne jedrske reaktore.

V noči z 31. decembra na 1. januar sta bili v vasi Severska v ruski regiji Krasnodar v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov poškodovani dve zasebni stanovanjski hiši. Po podatkih regionalnega operativnega štaba so ostanki sestreljenih letalnikov povzročili škodo na strehah in razbili okna, vendar po prvih poročilih med prebivalci ni bilo žrtev ali poškodovanih. Incident se je zgodil sredi okrepljenih čezmejnih napadov z droni, ki jih ukrajinske sile izvajajo na rusko ozemlje. Na mestu dogodka so posredovale vse pristojne operativne službe, ki so ocenile nastalo škodo in zavarovale območje. Ruske oblasti so dogodek potrdile prek uradnih kanalov na omrežju Telegram, pri čemer so poudarile, da je bila škoda omejena na materialne objekte v omenjenem naselju.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva je dogodek označila za poskus atentata, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe odločno zavrnil in jih označil za rusko fabrikacijo. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po objavi posnetkov domnevne sestrelitve letalnikov nad Kremljem, s katerimi želi Rusija podkrepiti svoje trditve. Ameriški obveščevalni uradniki, vključno s predstavniki agencije CIA, so izrazili močan dvom o resničnosti ruskih navedb. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ocenjuje, da ukrajinske operacije v tistem obdobju niso bile usmerjene proti ruskemu predsedniku, temveč proti vojaškim objektom. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko informacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju prihodnjih vojaških ukrepov ali preusmerjanju pozornosti znotraj države, medtem ko Kijev hkrati potrjuje pogovore z Washingtonom o namestitvi ameriških sil na ukrajinskem ozemlju.

Sergej Lavrov je ponovil, da mora Ukrajina izvoliti novo vlado, preden bo mogoče podpisati mirovni sporazum z Moskvo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je pripravljal na srečanja z evropskimi zavezniki, kjer naj bi razpravljali o najnovejših dogodkih, medtem ko so ruske sile nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na praznovanje novega leta v delu regije Herson pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ruska misija pri ZN v Ženevi je obsodovala molk zahodnih držav ob tem dogodku. Predsednik Putin je izjavil, da bo Rusija zmagala v Ukrajini.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Zaradi uvedbe dodatnih trošarin in davka na blago in storitve (GST) na tobačne izdelke so se delnice proizvajalcev cigaret močno pocenile. Nova ureditev nadomešča nadomestno dajatev GST in uvaja višje davke z namenom zmanjšanja porabe tobačnih izdelkov. Pričakuje se, da bodo cigarete postale dražje od 1. februarja 2026.

Zohran Mamdani je bil slovesno zaprisegel kot župan New Yorka. Prvič v zgodovini je župan prisegel na starodavnem Koranu. Mamdani, demokratični socialist, je kampanjo vodil s ciljem reševanja krize dostopnosti v enem najdražjih mest v Ameriki. Na zasebni polnočni slovesnosti na zgodovinski postaji podzemne železnice Old City Hall so bili prisotni njegova žena Rama Duwaji in njegovi starši. Izbira lokacije naj bi simbolizirala njegovo vizijo za delavski razred Newyorčanov.

Zohran Mamdani je postal župan New Yorka in obljubil, da bo preoblikoval vlado v korist mestnih prizadevanj. Bernie Sanders, socialist, ga je zaprisegel na Koran. Mamdani je obljubil, da bo vladal 'ekspanzivno in drzno'.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Pakistana Ishaq Dar je opravil telefonski pogovor s savdskim zunanjim ministrom princem Faisalom bin Farhanom. Sogovornika sta obravnavala aktualne regionalne razmere in zadnji diplomatski razvoj dogodkov, pri čemer sta izmenjala tudi novoletna voščila. Pogovor je sledil stopnjevanju napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE) zaradi incidentov v Jemnu, kjer je savdska koalicija napadla tarče v pristanišču Mukalla. Pakistan je v pogovoru potrdil svojo zavezanost strateškemu partnerstvu s Savdsko Arabijo, s katero je septembra podpisal sporazum o medsebojni obrambi. Istočasno se je Dar pogovarjal tudi z uzbekistanskim zunanjim ministrom Bakhtiyorjem Saidovom. Strinjala sta se o krepitvi dvostranskih vezi in potrdila obisk uzbekistanskega predsednika v Pakistanu, ki je načrtovan za februar 2026. Pakistan v teh pogovorih nastopa kot pomemben regionalni akter, ki poskuša ohraniti stabilnost sredi zaostrenih odnosov med ključnimi zalivskimi državami, hkrati pa širi svoje gospodarsko in politično sodelovanje v Srednjo Azijo.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Donald Trump je ostro kritiziral Georga Clooneyja, potem ko je francoska vlada ta teden objavila naturalizacijo Clooneyja, njegove žene Amal in njunih otrok. Trump je igralca označil za 'popolnoma povprečnega'.

V okrožju Hualien so danes ob 10. uri dopoldne za promet odprli nov jekleni pomožni most čez reko Mataian na glavni cesti Tajvan 9, ki je bil dokončan pol meseca pred predvidenim rokom. Gradnja objekta je stala približno 400 milijonov tajvanskih dolarjev (okoli 11,5 milijona evrov). Odprtje mostu pomeni konec uporabe začasnih prepustov na dnu struge, ki so jih uporabljali po uničenju prvotne konstrukcije. Generalni direktor uprave za avtoceste Lin Fu-shan je ob ogledu lokacije pohvalil prizadevanja gradbenih ekip in lokalnih izpostav, ki so omogočile hitro vzpostavitev varne povezave. Nova konstrukcija bo služila kot ključna prometna žila, medtem ko se že začenjajo dela na postavitvi novega stalnega mostu. Odločitev za gradnjo jeklenega pomožnega mostu je bila sprejeta po tem, ko je lanski septembrski izbruh zajezitvenega jezera povzročil obsežne poplave in nepopravljivo škodo na prejšnji infrastrukturi. Pristojne službe bodo zdaj odstranile začasne objekte v strugi reke, da bi zagotovile neoviran pretok vode in zmanjšale tveganje za nove poplave ob morebitnih tajfunih.

Župan Novega Tajpeja Hou You-yi je na novoletni slovesnosti ob dvigu zastave v umetniškem parku 435 v okrožju Banqiao pozval k večjemu sodelovanju med vlado in opozicijo. Hou se je dogodka udeležil skupaj z več kot 8000 meščani, kjer je v svojem nagovoru izpostavil, da prebivalci ne potrebujejo konfrontacij in notranjih izčrpavanj, temveč odločnost pri reševanju težav. Njegove izjave so bile neposreden odziv na novoletni nagovor predsednika Lai Ching-teja, ki je prav tako izrazil upanje po sodelovanju vseh političnih polov. Hou je poudaril, da so dejanja pomembnejša od besed, in pozval voditelje na centralni in lokalni ravni, naj opustijo politične kalkulacije. Po njegovih besedah so preteklo leto zaznamovale svetovne nestabilnosti in družbeni izzivi, ki so med ljudmi povzročili tesnobo. Župan je izpostavil nujnost, da se politično vodstvo osredotoči na konkretne ukrepe, ki bi izboljšali življenje državljanov, namesto da se zapleta v ideološke spore. Slovesnost se je zaključila z organiziranim pohodom, ki je simboliziral enotnost in nov začetek v letu 2026.

Bolgarija je 1. januarja uradno prevzela evro in s tem postala 21. članica evroobmočja. Za približno 6,4 milijona prebivalcev se je z novim letom poslovil bolgarski lev, ki je bil do sedaj nacionalna valuta. Ta korak pomeni pomembno integracijo države v ožje jedro Evropske unije, kar bo po pričakovanjih olajšalo poslovanje in potovanja, hkrati pa odpravilo stroške menjave valut. Kljub uradnemu prevzemu skupne evropske valute v državi ostaja opazen del prebivalstva, ki do spremembe goji določene zadržke. Skeptiki se spopadajo predvsem s strahom pred morebitnim dvigom cen in izgubo monetarne suverenosti. Evropska centralna banka pod vodstvom Christine Lagarde po drugi strani poudarja, da bo vstop v evroobmočje Bolgariji prinesel večjo gospodarsko stabilnost in spodbudil gospodarsko rast v regiji.

Na Trumpovi novoletni zabavi v Mar-a-Lagu je bil prisoten tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo, ki sta si z zakoncema Trump ogledala ognjemet. Med dobrodelno dražbo je Trump ponudil, da podpiše sliko Jezusa, ki so jo dražili. Dogodek je potekal v času, ko Američani izražajo zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov.

Predsednik Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi, da bi izbral marmor in oniks za novo dvorano v Beli hiši. Bela hiša je predstavila devet tedenski načrt za pridobitev dovoljenja za izgradnjo dvorane. Na novoletni zabavi je Trump spremljal slikanje Jezusa Kristusa na odru.

Ameriška pošta (USPS) je izdala nove smernice, ki podrobneje določajo pravila glede datuma poštnega žiga na pošiljkah. Po novih pravilih datum na poštnem žigu ne bo več nujno odražal dejanskega dneva, ko je bila pošiljka oddana v poštno omrežje, temveč trenutek, ko je bila ta fizično obdelana. Ta sprememba bi lahko imela daljnosežne posledice za uporabnike, ki se zanašajo na poštne storitve za oddajo uradnih dokumentov ob izteku rokov. Posebna pozornost je namenjena oddaji davčnih napovedi in volilnih glasovnic, kjer je datum poštnega žiga ključen dokaz o pravočasni oddaji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko nova pravila privedla do zavrnitve glasovnic ali davčnih dokumentov, če ti ne bodo obdelani še isti dan, ko so bili oddani. USPS s tem pojasnilom uporabnike spodbuja k zgodnejši oddaji pomembnih pošiljk, da bi se izognili morebitnim zapletom zaradi zamikov pri obdelavi pošte.

Indijski premier Narendra Modi je v svojem nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da svet na Indijo gleda z upanjem in zaupanjem, kar pripisuje pospešenemu tempu reform naslednje generacije. Modi je izpostavil, da so te reforme medsektorske in znatno povečujejo rastni potencial države, hkrati pa je vizija o razviti Indiji (Viksit Bharat) do leta 2047 postala splošno družbeno prizadevanje in ne le vladna politika. Po njegovih besedah je država stopila na "ekspresni vlak reform", kar ji omogoča krepitev vpliva v mednarodni skupnosti kljub globalnim negotovostim. Leto 2024 so zaznamovala številna mednarodna priznanja za Modijevo državništvo, kar po mnenju indijskih uradnikov potrjuje širjenje indijskega vpliva po svetu. Premier je ob tem državljanom podal novoletna voščila in izrazil optimizem glede prihodnosti indijskega gospodarstva. Poudarek na notranjih reformah je neposredno povezan z dolgoročno strategijo zmanjševanja odvisnosti od tujih trgov in krepitve lastne proizvodnje, kar je Modi izpostavil že na preteklih mednarodnih dogodkih, vključno s sejmom v Greater Noidi septembra 2025 (po navedbah vira), kjer je napovedal samostojnejšo vlogo države v svetovnem gospodarstvu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v končno rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga ob vstopu v leto 2026 najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence vojaških operacij označil za heroje ter poudaril, da država stoji za njimi v besedah in dejanjih. Vojno je opisal kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je izognil neposredni omembi mirovnih pogajanj, ki jih poskušajo posredovati Združene države Amerike. Dogodek so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc. Moskva je dejanje označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so ukrajinske in evropske oblasti obtožbe zavrnile kot neutemeljene. Kijev trdi, da gre za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin napoveduje zmago, se razmere na terenu ne umirjajo; ruski droni so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter resno poškodovali energetsko infrastrukturo, kar prebivalce v zimskih mesecih pušča brez ogrevanja in vode.

Ameriška vojska je v zadnji operaciji pred novim letom izvedla trideseti letalski napad na plovila v Latinski Ameriki, pri čemer so v napadu na tri sumljiva plovila umrle tri osebe. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je potrdilo, da so bile tarče vpletene v tihotapljenje prepovedanih drog, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javnosti niso predložili. Incident se je končal s potopitvijo vseh treh plovil, preživeli člani posadke pa so pred uničenjem skočili v morje, nakar je bila sprožena iskalna akcija obalne straže. Operacija je del širše in vse agresivnejše zunanje politike administracije Donalda Trumpa, ki se močno osredotoča na zahodno poloblo in oživlja načela Monroejeve doktrine. Washington je v zadnjih mesecih drastično povečal vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo letalonosilke Gerald Ford in izvajanjem urjenja za boj v džungli. Takšni posegi, ki vključujejo tudi grožnje s carinami in političnim vmešavanjem v države, kot sta Mehika in Venezuela, povzročajo vse večje napetosti v mednarodni skupnosti in sprožajo vprašanja o zakonitosti vojaških akcij brez odobritve kongresa.

Britanski in ameriški politični prostor sta ob koncu leta 2025 zaznamovala ostra retorika proti politiki Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov. Vodja britanskih liberalnih demokratov Ed Davey je v svoji novoletni poslanici poudaril uspehe stranke v preteklem letu in se zavezal, da bo preprečil prenos političnega sloga Donalda Trumpa v Združeno kraljestvo, kar je neposredno povezal z Nigelom Farageem in stranko Reform UK. Davey je poudaril nujnost boja proti desničarskim teorijam zarote in se zavzel za tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo prek carinske unije. Hkrati se v Združenih državah Amerike upokojena nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pripravlja na umik iz aktivne politike, pri čemer uživa močno podporo naklonjenih medijev. V svojih zadnjih nastopih je opozorila na nevarnosti Trumpovega delovanja in predlagala strategije za upočasnitev njegovih političnih potez po morebitni zmagi demokratov na vmesnih volitvah. Leto 2025 so v obeh državah zaznamovali številni politični pretresi, vključno s pravnimi spori nekdanje britanske premierke Liz Truss in nenehnimi polemikami glede Trumpovih izjav o podnebju in zunanji politiki.

Indijski premier Narendra Modi je v torek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Modi je ob tem poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina vzdržna pot za končanje sovražnosti in dosego trajnega miru med Rusijo in Ukrajino. Indijsko stališče je sprožilo oster odziv ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je New Delhiju in Združenim arabskim emiratom očital uporabo dvojnih meril. Dogajanje resno ogroža dosedanja mirovna prizadevanja, ki jih je promoviral novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Analitiki opozarjajo, da je Kremelj domnevni napad izkoristil za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč, kar v praksi pomeni revizijo skoraj vseh predhodno usklajenih točk mirovnega načrta. Namesto hitrega dogovora se mirovni proces zdaj spopada z novimi ovirami, medtem ko Rusija stopnjuje pogoje za končanje konflikta. Trumpova administracija bi bila lahko zaradi Putinove nepopustljivosti prisiljena v izvajanje alternativnih načrtov, ki vključujejo povečan pritisk na cene ruske nafte ali posredovanje prek Kitajske.

Ameriški predsednik Donald Trump in Republikanska stranka se ob koncu leta 2025 soočata z upadom javne podpore in notranjimi razkoli, ki resno ogrožajo njihove obete za vmesne volitve leta 2026. Trump je v seriji novoletnih objav ostro napadel demokrate in celo člane lastne stranke, pri čemer je guvernerju Kolorada in republikanskemu tožilcu zaradi obsodbe njegove zaveznice Tine Peters zaželel, da bi »trohnela v peklu«. Hkrati so se pojavila nova razkritja o njegovem nekdanjem tesnem sodelovanju z Jeffreyjem Epsteinom, kar je povzročilo upor znotraj gibanja MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila, da jo je Trump v telefonskem pogovoru skušal odvrniti od razkritja imen Epsteinovih sodelavcev, češ da bi to škodovalo njegovim prijateljem. Na političnem področju se republikanci spopadajo z zgodovinskimi porazi v ključnih zveznih državah, kot je Iowa, kjer so demokrati s 43-odstotno razliko osvojili sedež v državnem senatu in preprečili republikansko supervečino. Dodatne težave povzročajo finančni pretresi; delnice družbe Trump Media so padle po lansiranju novih naložbenih produktov, kar je Trumpovo premoženje zmanjšalo za približno 67 milijonov dolarjev. Administracijo obremenjujejo tudi kadrovski škandali, saj so mediji razkrili, da je bil glavni svetovalec za meje Tom Homan imenovan brez varnostnega preverjanja, čeprav je bil pod preiskavo FBI zaradi suma prejemanja podkupnine. V ozadju teh dogodkov ostajajo odprta vprašanja o Trumpovem zdravstvenem stanju zaradi nepojasnjenih modric na njegovih rokah.

Podjetje Trump Media, ki upravlja družbeno omrežje Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute, namenjene svojim delničarjem. Ta poteza pomeni zadnji korak v nizu kripto projektov družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je kljub svoji uradni funkciji ostal večinski lastnik podjetja. Digitalni žetoni bodo razdeljeni med delničarje kot nagrada, hkrati pa bodo služili kot orodje za nadaljnjo širitev digitalnih dejavnosti družine Trump, ki so doslej prinesle že milijonske prihodke. Uvedba lastne kriptovalute v okviru predsednikovega podjetja ponovno sproža resna vprašanja o konfliktu interesov, saj Donald Trump kot predsednik ZDA aktivno zagovarja rast trga digitalnih sredstev. Kritiki opozarjajo, da takšne dejavnosti brišejo mejo med zasebnimi finančnimi interesi prve družine ZDA in državno politiko. Projekt se nadgrajuje na pretekle dejavnosti, vključno z lansiranjem platforme World Liberty Financial, in utrjuje Trumpov položaj kot osrednjega zagovornika kriptovalut v ameriški politiki.

Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru v sredo, 31. decembra, naznanil, da je osnutek mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo pripravljen v 90 odstotkih. Kljub optimistični oceni o napredku je predsednik opozoril, da preostalih deset odstotkov predstavlja ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir za vsako ceno, temveč zahteva trdna varnostna jamstva, ki bi Rusijo odvrnila od morebitnih prihodnjih agresij. Pogajanja, ki potekajo ob posredovanju Združenih držav Amerike, se trenutno spopadajo z največjimi ovirami pri vprašanju ozemeljske celovitosti, predvsem glede nadzora nad vzhodno regijo Donbas. Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri popolnem nadzoru nad tem območjem, medtem ko Zelenski svari, da se ruske sile ne bi ustavile pri Donbasu, če bi se Ukrajina predčasno umaknila. Predsednik je poudaril, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo države in da sporazum ne sme nagrajevati agresorja, temveč mora zagotoviti dolgoročno stabilnost regije.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Porenje-Pfalška Alexander Schweitzer (SPD) je pred prihajajočimi deželnimi volitvami ostro kritiziral delovanje zvezne vlade v Berlinu, pri čemer je izpostavil predvsem delo zvezne ministrice Katherine Reiche (CDU). Schweitzer je ministrici očital pomanjkanje zavzetosti pri spodbujanju gospodarskega okrevanja, ki bi po njegovem mnenju moralo biti prioriteta države. Po njegovih besedah se ministrica preveč posveča izražanju zasebnih mnenj namesto izvajanju konkretnih politik. Kritika prihaja v času, ko se v Porenju-Pfalškem zaostruje politični boj pred volitvami v deželni parlament. Schweitzer z napadi na koalicijsko partnerico na zvezni ravni poskuša okrepiti položaj socialnih demokratov in poudariti pomen gospodarske stabilnosti za regijo. Ministrski predsednik je poudaril, da gospodarstvo potrebuje jasne usmeritve in aktivno podporo vlade, česar pa po njegovi oceni Reichejeva trenutno ne zagotavlja.

V mestih Chiayi in Tainan so na prvi dan leta 2026 potekale tradicionalne slovesnosti ob dvigu zastave, ki so letos minile v znamenju prihajajočih lokalnih volitev. Županja mesta Chiayi Huang Min-hui je zadnjič v svojem četrtem mandatu vodila novoletno slovesnost, ob tej priložnosti pa je zbrane razveselila z napovedjo izplačila denarne pomoči v višini 6.000 tajvanskih dolarjev. Dogodek je privabil množico ljudi, ki so kljub hladnemu vremenu izkazali podporo lokalni upravi. V Tainanu je župan Huang Wei-che poudaril odpornost mesta v času preteklih izzivov in izrazil optimizem glede prihodnjega razvoja. Slovesnosti ob novem letu so služile tudi kot neuradni začetek kampanje za decembrske volitve županov in mestnih svetnikov. V mestu Chiayi so se že začele prve dejavnosti potencialnih kandidatov, med katerimi so vidna imena iz vrst Kuomintanga, Demokratične napredne stranke in Stranke ljudstva, kar nakazuje na stopnjevanje politične dinamike v državi.

Ruske oblasti so uvedle nove, strožje pogoje za pridobitev enotnega družinskega dodatka, ki bodo stopili v veljavo 1. januarja 2026. Po novih pravilih mora vsak delovno sposoben odrasel član v družini z otroki, ki želi prejemati državno pomoč, v enem letu zaslužiti vsaj osemkratnik minimalne plače. Ta prag je trenutno določen pri 216.744 rubljih na leto, kar predstavlja nov finančni pogoj za dostop do socialnih transferjev. Namen spremembe je omejiti izplačila tistim družinam, kjer starši uradno ne izkazujejo zadostne delovne aktivnosti. Sprememba zakonodaje neposredno vpliva na letna družinska izplačila, ki so bila predvidena že konec leta 2025. Čeprav država obljublja letna izplačila za družine z otroki, so ti zneski zdaj pogojevani s pragom dohodka, ki ga morajo starši doseči na trgu dela. Ukrep odraža prizadevanja ruske vlade, da bi socialno pomoč usmerila k zaposlenim staršem in zmanjšala proračunska bremena pri prejemnikih brez uradnih prihodkov.

Leto 2025 so v Združenih državah Amerike zaznamovali intenzivni pravni in politični spopadi glede pravic staršev v izobraževalnem sistemu. Osrednje točke razprav so vključevale vprašanja o nadzoru nad učnimi načrti, dostopnosti določenih knjig v šolskih knjižnicah ter vlogo staršev pri odločanju o zdravstvenih in osebnih vprašanjih njihovih otrok znotraj šolskega okolja. Analitiki opozarjajo, da se ti konflikti ne bodo končali s tekočim letom, temveč se bodo v letu 2026 še stopnjevali. Pričakuje se, da bodo zakonodajni predlogi v prihodnjem letu še močneje poudarjali transparentnost šolskih programov in večjo vpletenost staršev v procese odločanja. Gibanja, ki zagovarjajo avtonomijo družin, postajajo vse bolj organizirana, kar napoveduje nove sodne bitke na državni in zvezni ravni. Razprava ostaja močno politično polarizirana, saj se na eni strani poudarja zaščita otrok in pravica staršev do vzgoje v skladu z lastnimi vrednotami, na drugi pa strokovna avtonomija izobraževalnih ustanov in vključujoče okolje za vse učence.

Berlinska policija je med silvestrskimi praznovanji v nemški prestolnici pridržala več kot 300 ljudi. Do aretacij je prišlo po vrsti nasilnih incidentov, ki so vključevali neustrezno uporabo pirotehničnih sredstev, napade na pripadnike reševalnih služb in kršitve javnega reda in miru. Kljub okrepljeni prisotnosti varnostnih sil so številni posamezniki prestopili meje dopustnega, kar je povzročilo poškodbe med civilisti in uradnimi osebami. Operacija je bila osredotočena na preprečevanje stopnjevanja nasilja, ki so mu bili priča v preteklih letih. Policija je poročala o številnih primerih, ko so posamezniki namerno streljali s pirotehniko v množice ljudi in policijska vozila. Organi pregona so poudarili, da bodo proti vsem kršiteljem, ki so sodelovali pri napadih na uradne osebe, sprožili ustrezne kazenske postopke.

Županja mesta Hsinču Gao Hongan je na novoletni slovesnosti ob dvigu zastave pred mestno hišo uradno napovedala začetek ambicioznega infrastrukturnega projekta, imenovanega "Hsinchu Arena". Gre za načrt izgradnje sodobnega večnamenskega prizorišča, ki bo služilo kot osrednje stičišče za mednarodna športna tekmovanja, velike glasbene koncerte ter sejme tehnološke industrije. Po besedah županje je cilj projekta zapolniti vrzel v mestni infrastrukturi, saj Hsinču trenutno nima ustreznega prostora za gostovanje večjih javnih prireditev in razstav na visoki ravni. Projekt se osredotoča na integracijo tehnoloških rešitev, kar odraža status mesta kot pomembnega središča visoke tehnologije na Tajvanu. Napoved je sprožila pričakovanja o gospodarskem razvoju in krepitvi kulturne ponudbe v regiji. Mestna uprava namerava s to investicijo privabiti tuje vlagatelje in izboljšati kakovost življenja prebivalcev, hkrati pa utrditi položaj mesta na zemljevidu pomembnih azijskih prireditvenih centrov. Podrobnejši časovni načrti in finančna konstrukcija projekta bodo po napovedih občine predstavljeni v prihodnjih mesecih.

V bavarskem kraju Ruhstorf an der Rott se je v okrožju Passau zgodil nasilen incident, v katerem je bila s strelnim orožjem hudo poškodovana 59-letna ženska. Po podatkih lokalne policije so bili proti žrtvi sproženi trije streli, zaradi česar so jo morali nujno prepeljati v bolnišnico. Policija je nemudoma sprožila preiskavo o okoliščinah dogodka in ozadju napada, vendar podrobnosti o osumljencu ali motivu za dejanje javnosti še niso v celoti znane. Incident je povzročil precejšnje vznemirjenje v lokalni skupnosti, saj gre za redek primer uporabe strelnega orožja v tem delu Bavarske. Organi pregona preiskujejo morebitne povezave med storilcem in žrtvijo, medtem ko območje dogodka ostaja pod nadzorom forenzičnih izvedencev. Ženska ostaja na zdravljenju, njeno zdravstveno stanje pa je po zadnjih podatkih resno.

V nizozemskem mestu Breda je prišlo do nasilnega incidenta, v katerem so neznanci s tlakovci in molotovkami napadli policiste. Med napadom je bilo uničeno policijsko vozilo, organi pregona pa so v povezavi z incidentom pridržali pet oseb. Po poročanju lokalnih oblasti so se policisti spopadli z agresivno skupino, ki je neposredno ogrožala njihovo varnost. Nasilje se je razplamtelo v nočnih urah, ko so policijske enote poskušale vzpostaviti javni red in mir. Kljub materialni škodi na službenem vozilu policija za zdaj ne poroča o resnejših poškodbah med uradnimi osebami. Preiskava dogodka še poteka, policija pa preučuje motive za napad in morebitno vpletenost dodatnih osumljencev. Incident poudarja naraščajoče napetosti med določenimi skupinami prebivalstva in organi pregona v nizozemskih mestih.

V več berlinskih četrtih so silvestrovanja zasenčili nasilni incidenti, v katerih so posamezniki s pirotehničnimi sredstvi načrtno napadali pripadnike interventnih služb. Po poročanju nemških organov so bili policisti in reševalci tarča neposrednega obstreljevanja z raketami in petardami, kar je ogrozilo njihovo varnost med opravljanjem dolžnosti na terenu. Posebej nevaren incident se je zgodil v mestnem okrožju Spandau, kjer je eksplodirala tako imenovana krogelna bomba, ki spada med močnejša in nevarnejša pirotehnična sredstva. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom in prizadevanjem za mirno praznovanje so se organi pregona ponovno spopadali z agresivnimi skupinami, ki so praznovanje izkoristile za napade na predstavnike države in pomoči potrebnim. Podatki o natančnem številu poškodovanih in pridržanih oseb se še zbirajo, vendar lokalne oblasti že napovedujejo strožje ukrepe za prihodnja leta.

Litva je s švedskim podjetjem Saab podpisala pogodbo za nakup prenosnih protiletalskih sistemov kratkega dosega RBS-70 NG v vrednosti več kot 320 milijonov evrov. Kot je sporočilo litovsko ministrstvo za obrambo, bo ta investicija zagotovila neprekinjeno dobavo orožja oboroženim silam med letoma 2026 in 2032. Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je ob tem poudaril, da krepitev zračne obrambe ostaja ena ključnih prioritet države v luči zaostrenih varnostnih razmer v regiji. Sistem RBS-70 NG so izbrali zaradi njegove prenosljivosti, enostavnega vzdrževanja in učinkovitosti pri delovanju podnevi in ponoči. Litva že uporablja starejše različice tega sistema, nova pogodba pa sledi nedavnim napovedim o nakupu dodatnega protitankovskega streliva in metalcev granat pri istem proizvajalcu. Baltska država, ki meji na rusko enklavo Kaliningrad in rusko zaveznico Belorusijo, v ruski agresiji na Ukrajino vidi neposredno grožnjo lastni varnosti, zato načrtuje, da bo leta 2026 za obrambo namenila kar 5,38 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil vsebino, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na izrazito poslabšanje odnosov med voditeljema. Trump je delil članek, ki Putina obtožuje sistematičnega laganja o vojni v Ukrajini, vključno z nedavnimi trditvami Kremlja o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav je Trump sprva obsodil domnevni napad na Putinovo rezidenco, se je zdaj od teh navedb distanciral in neposredno odgovornost za zastoj v mirovnih pogajanjih pripisal Rusiji. Nova stališča ameriškega predsednika predstavljajo pomemben zasuk v njegovi zunanji politiki, saj Putina zdaj obtožuje ne le zavajanja glede vojaških operacij, temveč tudi namernega spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. V deljenem prispevku je poudarjeno, da ruski predsednik s svojimi dejanji kaže nespoštovanje do Združenih držav Amerike in da celotna ruska vojaška kampanja temelji na lažeh. Ta premik se dogaja po seriji neuspešnih poskusov zbliževanja stališč, vključno s srečanji na Floridi in Aljaski v preteklih mesecih.

V novoletni noči je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki na civilno infrastrukturo v Krasnodarskem kraju na jugu Rusije. Po navedbah lokalnega operativnega štaba sta bila v vasi Severska poškodovana dva zasebna stanovanjska objekta. Napad, ki so ga ruske oblasti pripisale ukrajinskim silam, je bil usmerjen na civilne tarče, vendar po trenutno dostopnih informacijah poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih ni. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnih napadov z droni, ki se v zadnjem obdobju pogosto pojavljajo na obmejnih območjih in v notranjosti Rusije. Poškodovana stavba v naselju Severska sta utrpela gmotno škodo, lokalne oblasti pa so sprožile postopke za oceno uničenja in sanacijo objektov. Kljub prazničnemu času so bili varnostni sistemi v pripravljenosti, saj se tovrstni napadi stopnjujejo v okviru dolgotrajnega konflikta med državama.

V nemškem mestu Leipzig so v času silvestrovanja zabeležili več primerov požarov, pri čemer so goreli predvsem zabojniki za smeti. Čeprav so incidenti v preteklosti pogosto omejeni na mestno četrt Connewitz, ki je znana po morebitnih nemirih in prisotnosti skrajnih levičarskih skupin, so tokratne požare opazili tudi v samem središču mesta. Po prvih poročilih so se gasilske enote in policija hitro odzvale na razmere, večjih neposrednih spopadov z organi pregona pa ni bilo zabeleženo. Gasilci so imeli polne roke dela z gašenjem goreče plastike in papirja, vendar so razmere ostale pod nadzorom. Kljub materialni škodi na mestni infrastrukturi poročil o telesnih poškodbah civilistov ali pripadnikov varnostnih sil ni. Mestne oblasti so se pripravile na praznovanje z okrepljeno prisotnostjo, kar je verjetno preprečilo širjenje incidentov v večje nerede, ki so v tem mestu ob prehodu v novo leto včasih prisotni.

Nemčija in Romunija sta s 1. januarjem 2025 prenehali priznavati ruske potne liste starejšega tipa, ki ne vsebujejo biometričnih podatkov. Odločitev je razvidna iz posodobljenega seznama potnih listin tretjih držav na portalu Evropske komisije, ki ureja pravila za prehajanje zunanjih meja Evropske unije. Ukrep se nanaša na vse veljavne nebiometrične potne liste Ruske federacije, ne glede na datum njihove izdaje ali preostalo veljavnost dokumenta. Sprememba pomeni, da ruski državljani s tovrstnimi dokumenti ne morejo več vstopati v Nemčijo ali Romunijo oziroma pridobiti vizumov na podlagi starih potnih listov. Čeprav Evropska unija na ravni celotne povezave še vedno priznava različne tipe dokumentov, imajo države članice pravico do uveljavljanja lastnih omejitev pri priznavanju potnih listin za vstop v svoj nacionalni prostor. Ta poteza dodatno zaostruje pogoje za potovanja ruskih državljanov v izbrane države schengenskega območja in EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem drugem mandatu prvič uporabil pravico veta in blokiral dva zakonska predloga o infrastrukturi, ki ju je s široko podporo sprejel kongres. Prvi veto se nanaša na zakonodajo o cevovodih za pitno vodo, ki jo je predlagala republikanska poslanka Lauren Boebert iz Kolorada, sicer njegova dolgoletna zaveznica. Drugi veto pa je ustavil širitev ozemlja indijanskega plemena Miccosukee na Floridi. Trumpova odločitev je v političnih krogih sprožila val ugibanj o motivih, saj sta oba zakona uživala podporo obeh strank. Analitiki in prizadeti politiki ocenjujejo, da gre pri blokadi zakonodaje za načrtno povračilno dejanje proti tistim, ki se niso strinjali z drugimi predsednikovimi stališči. Lauren Boebert je javno namignila, da bi bila zavrnitev njenega predloga lahko posledica političnega maščevanja, saj je v preteklosti v določenih primerih odstopila od predsednikove linije. S tem je Trump jasno nakazal, da bo v drugem mandatu dosledno uveljavljal izvršilno oblast in kaznoval neposlušnost, celo znotraj lastne stranke. Poteza odraža njegovo strategijo utrjevanja nadzora nad kongresom in političnimi zavezniki ob koncu leta 2025.

Letališče v ruskem mestu Iževsk je za krajši čas uvedlo omejitve za letalski promet, vendar so po navedbah ruskih oblasti delovanje že v celoti obnovili. Uradni predstavnik zvezne agencije za letalski promet Rosaviacija, Artem Korenjako, je v dopoldanskih urah sporočil, da so na letališču uveljavili začasne varnostne ukrepe, ki so vplivali na načrtovane prihode in odhode letal. Po krajši prekinitvi so omejitve umaknili, letališko osebje pa je ponovno začelo v celoti oskrbovati lete. Čeprav uradni viri niso podali specifičnih razlogov za nenadno zaprtje zračnega prostora nad regijo Udmurtija, so tovrstni ukrepi v Rusiji v zadnjem obdobju pogosti zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov ali drugih varnostnih tveganj. Letališče zdaj deluje po ustaljenem urniku, potnikom pa svetujejo spremljanje informacij o posameznih letih.

Donald Trump je delil novico, ki nakazuje na zavajanje Kremlja in oviranje mirovnih prizadevanj. Hkrati pa je, po poročanju, bil glavni cilj Volodimirja Zelenskega v pogovorih preprečiti zbližanje med Trumpom in Putinom.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Donald Trump je razkril novoletno zaobljubo, medtem ko se njegova administracija sooča z naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Začel je s pripravami na vmesne volitve leta 2026, pri čemer se osredotoča na tri ključne države. Napovedal je začetek gradnje slavoloka v Washingtonu, D.C., v začetku leta 2026. Medtem je novi župan New Yorka Mamdani obljubil uveljavitev demokratične socialistične agende in je bil kritičen do Trumpa zaradi ekonomskih težav. Demokrati so izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpovega vmešavanja v vmesne volitve.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči po lokalnem času uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. 34-letni demokrat, ki velja za vzhajajočo zvezdo na levem krilu stranke, je s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je na položaju nasledil Erica Adamsa, njegova izvolitev pa pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta. Novi župan, ki se deklarira kot demokratični socialist pakistansko-ameriškega porekla, se je v svoji dosedanji karieri osredotočal predvsem na vprašanja delavskega razreda. Njegov prevzem funkcije sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom. Mamdani je v svojem nastopu napovedal, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora politiki Donalda Trumpa, kljub grožnjam zvezne ravni o ukinitvi financiranja mesta.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru narodu 1. januarja 2026 izjavil, da je projekt mirovnega sporazuma za rešitev konflikta v Ukrajini pripravljen že skoraj 90-odstotno. Informacija je bila objavljena na uradni spletni strani urada ukrajinskega predsednika, kjer je poudaril napredek pri oblikovanju pogojev za končanje sovražnosti. Zelenski v svojem nagovoru sicer ni podrobneje opredelil preostalih desetih odstotkov vsebine sporazuma, ki še zahtevajo uskladitev. Ta napoved sledi intenzivnim pripravam dokumentacije, ki jih je Kijev izvajal v zadnjih tednih leta 2025. Predsednikove besede kažejo na optimizem glede diplomatske rešitve, čeprav konkretni koraki za implementacijo načrta s strani Ruske federacije še niso znani. Objava prihaja v času, ko mednarodna javnost pozorno spremlja vsak premik v smeri deeskalacije v regiji.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je ponovna združitev Kitajske s Tajvanom neustavljiva in temelji na "nerazdružljivi vezi krvi in sorodstva". Poleg tega je bilo napovedano, da bo Ši Džinping gostil južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga na državniškem obisku, kar nakazuje na prizadevanja Pekinga za okrepitev vezi z Seulom.

Indijski predsednik vlade Narendra Modi je izrazil globoko sožalje ob smrti nekdanje predsednice bangladeške vlade in voditeljice Bangladeške nacionalistične stranke (BNP) Begum Khalede Zia. Modi je v uradni izjavi poudaril njen zgodovinski pomen kot prve ženske na čelu bangladeške vlade ter izpostavil njeno vlogo pri krepitvi odnosov med Indijo in Bangladešem. Indijski premier se je ob tem spomnil njunega srečanja v Daki leta 2015, kjer sta razpravljala o prihodnosti demokracije v regiji in dvostranskem sodelovanju. Njen prispevek k razvoju države in vizija bosta po Modijevih besedah še naprej služila kot vodilo za partnerstvo med državama. Sožalje je izrazil tudi Muhammad Yunus, trenutni vodja prehodne vlade v Bangladešu, ki je prav tako izpostavil politično zapuščino pokojne voditeljice. Khaleda Zia je veljala za eno najvplivnejših osebnosti v zgodovini Bangladeša, njena smrt pa označuje konec pomembnega obdobja v politiki južne Azije.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala na Putina ali njegov dom v Novgorodu. To ugotovitev podpira tudi ocena Cie.

Z začetkom leta 2026 je v več ameriških zveznih državah stopila v veljavo nova zakonodaja, ki prinaša pomembne spremembe na področju davčne politike, minimalnih plač in socialnih prejemkov. V zvezni državi Mississippi se je stopnja dohodnine znižala s 4,4 na 4 odstotke, kar predstavlja začetno fazo širše davčne reforme. Hkrati so številne države, med njimi Michigan in New Jersey, zvišale minimalne plače in uvedle nove dajatve na gorivo ter turistične takse. Posebno pozornost so zakonodajalci namenili tudi socialnim programom, saj so v več državah začele veljati strožje omejitve za pridobitev bonov za hrano (SNAP). V Indiani in Illinoisu so se uveljavili novi predpisi glede obdavčitve konoplje in digitalnih valut, medtem ko so nekatere države uvedle specifične podnebne davke. Spremembe neposredno vplivajo na gospodinjstva in podjetja, saj prinašajo mešanico davčnih razbremenitev in novih regulativnih obveznosti, ki so bile sprejete v preteklem zakonodajnem obdobju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru narodu sporočil, da je mirovni dogovor za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimistični napovedi je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov pogajanj najzahtevnejših, saj bodo ti ključni detajli odločali o prihodnji usodi Ukrajine in širše Evrope. Zelenski je poudaril, da ta zadnji del dogovora predstavlja več kot le številke, saj gre za vsebino, ki bo zagotovila trajen mir. Obenem Ukrajina nadaljuje z vojaškimi pritiski na rusko energetsko infrastrukturo, kar naj bi okrepilo pogajalsko izhodišče Kijeva. Zelenski se trenutno pripravlja na nov krog pogovorov, medtem ko ukrajinske sile izvajajo povračilne napade na ruska naftna sredstva. Napredek pri mirovnem načrtu, ki nastaja v sodelovanju z Združenimi državami Amerike, sledi večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo fronte in iskanje diplomatske rešitve, ki bi vključevala varnostna jamstva in povojno obnovo države.

Ruska federacija je konec leta 2025 in vstop v leto 2026 zaznamovala z novimi vojaškimi napadi na ukrajinska mesta ter kontroverznimi potezami na zasedenih ozemljih. V pristaniškem mestu Odesa so ruske sile na zadnji dan leta izvedle zračne napade, v katerih je bilo po navedbah lokalne vojaške administracije ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Napadi so povzročili znatno škodo na stanovanjskih objektih, kar nadaljuje niz ruskih agresij na to strateško pomembno obmorsko središče, ki se je s podobnimi napadi spopadalo že julija 2025. Istočasno je ruska stran v okupiranem Mariupolu ponovno odprla tamkajšnje dramsko gledališče, ki je bilo uničeno v bombnem napadu marca 2022. Takrat je pod ruševinami stavbe, ki je služila kot civilno zaklonišče z napisom OTROCI, po mednarodnih ocenah umrlo približno 600 ljudi. Ponovno odprtje s predstavo ruske pravljice so ukrajinski viri označili za cinično dejanje oziroma ples na kosteh žrtev. Dogodka so se udeležili visoki ruski uradniki pod mednarodnimi sankcijami, vključno z voditeljem samooklicane Ljudske republike Doneck Denisom Pušilinom. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom obljubil zmago in vztrajal pri nadaljevanju vojaških operacij, s čimer je zavrnil prizadevanja za mir s Kijevom. Njegov nastop je sovpadal s stopnjevanjem napetosti na fronti in sistematičnim uničevanjem ukrajinske infrastrukture, kar kaže na to, da se konflikt v začetku leta 2026 ne bo umiril. Dogajanje v Mariupolu medtem ostaja predmet mednarodnih preiskav o vojnih zločinih, saj Rusija na zasedenih območjih sistematično odstranjuje dokaze o preteklih napadih.

Po nasedanju ladje Coral Adventurer v Papui Novi Gvineji so potnike prepeljali na celino in jih z najetimi letali vrnili v Cairns. Medtem ko je ena od potnic za ABC dejala, da je vladal 'kaos' in se je počutila ogroženo, so drugi dogodek relativizirali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 31. decembra 2025 v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da je prihodnost države v veliki meri odvisna od dejanj njenih prebivalcev. Nagovor, ki ga je tiskovna služba Kremlja objavila ob prehodu v leto 2026, je bil najprej predvajan na ruskem daljnem vzhodu, nato pa se je razširil po celotnem ozemlju Ruske federacije. Putin je v govoru izpostavil občutenje teka časa in skupno odgovornost za oblikovanje prihajajočih dogodkov. Besedilo nagovora, ki je bilo v celoti objavljeno na spletni strani Kremlja, se je osredotočalo na enotnost in prihodnje izzive, s katerimi se bo Rusija soočala v prihodnjem letu. Dogodek sledi intenzivnemu diplomatskemu obdobju ob koncu leta, v katerem je Rusija krepila vezi z azijskimi partnericami, predvsem z Indijo, kar nakazuje na strateško usmeritev ruske politike tudi v letu 2026. Novoletni nagovor ostaja osrednji simbolni dogodek ruske državne politike, namenjen utrjevanju nacionalne identitete.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila natančne zneske pomoči iz 12 milijard dolarjev vrednega paketa, namenjenega ameriškim kmetom, ki so jih prizadele trgovinske napetosti s Kitajsko. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v sredo razkrilo, da bodo pridelovalci soje prejeli 30,88 dolarja na akre, medtem ko bodo pridelovalci koruze prejeli 44,36 dolarja. Najvišje pomoči bodo deležni pridelovalci sirka, in sicer 48,11 dolarja na akre. Podrobnosti so bile objavljene v času, ko so kmetje že uredili financiranje za prihodnjo sezono, vendar uradniki zagotavljajo, da bodo plačila izvedena do konca februarja. Ukrep je neposreden odziv na kitajsko prekinitev uvoza ameriških pridelkov, ki je sledila spomladanski uvedbi carin s strani ZDA. Kitajska velja za največjo svetovno uvoznico soje, zato so bili ti pridelovalci še posebej izpostavljeni. Pomoč je namenjena premoščanju obdobja do ponovne vzpostavitve trgovanja po oktobrskem dogovoru in do uveljavitve določil novega proračunskega zakona. Finančna sredstva naj bi kmetom omogočila stabilnost kljub nestanovitnim razmeram na svetovnih trgih, ki so posledica zaostrene trgovinske politike med Washingtonom in Pekingom.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v telefonskem pogovoru zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla eno izmed njegovih rezidenc, kar je povzročilo nove napetosti v že tako zapletenih mirovnih pogajanjih. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil jezno reakcijo na domnevni napad, medtem ko je Kijev obtožbe označil za popolno izmišljotino. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so kasneje zavrnili ruske navedbe in pojasnili, da so ukrajinske sile ciljale vojaške tarče v regiji, ki so bile napadene že v preteklosti, ne pa same rezidence Dolgije Borodi. Sočasno z diplomatskimi trenji Rusija krepi svojo vojaško pripravljenost. Putin je podpisal dekret o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje kritične energetske infrastrukture, saj so ruska naftna in plinska podjetja tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov. Poleg tega so v Belorusiji postali operativni ruski hipersonični raketni sistemi orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice. Namestitev teh sistemov v neposredni bližini meja zveze Nato velja za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja s strani Kremlja, s čimer želi Moskva odvrniti zahodne države od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem poslal božično-novoletno poslanico, medtem ko je namerno izpustil japonsko premierko Sanae Takaichi. Ta diplomatska gesta prihaja v času, ko se Trumpova administracija sooča z izrazitim skepticizmom domače javnosti glede reševanja konflikta v Ukrajini. Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo agencije YouGov za tednik The Economist skoraj polovica Američanov (49 odstotkov) ne podpira Trumpovega načina obravnave situacije med Rusijo in Ukrajino. Medtem so se v Peruju zbrali šamani in preroki, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Za Donalda Trumpa so napovedali resno bolezen, svetu pa posvarili pred naravnimi nesrečami in novimi globalnimi spopadi. Obred so spremljale podobe Putina, Trumpa, Xi Jinpinga in Volodimirja Zelenskega, kar odraža visoko stopnjo negotovosti v mednarodni politiki ob prehodu v leto 2026. Kljub Putinovim čestitkam Trumpu odnosi ostajajo napeti, saj ameriški predsednik še naprej išče pot za uresničitev svojega napovedanega mirovnega načrta.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zaključili z rahlim upadom, kljub temu pa so na letni ravni dosegli izjemne rezultate. Indeks S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 39 rekordnih vrednosti in leto končal s približno 17-odstotno rastjo, kar predstavlja tretje zaporedno leto z dvomestnim donosom. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 21,1 odstotka, industrijski indeks Dow Jones pa 13,4 odstotka. Glavno gonilo rasti je bilo optimistično pričakovanje glede umetne inteligence, čeprav so trge občasno pretresale negotovosti glede carin predsednika Donalda Trumpa in geopolitičnih napetosti. Na surovinah trgih se je zlato povzpelo nad 4350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v letu 2026 in napetosti med Izraelom in Iranom ter ZDA in Venezuelo. Nasprotno se je srebro soočilo s padci zaradi povišanih maržnih zahtev borze CME. Na valutnih trgih britanski funt in kanadski dolar ostajata stabilna v okolju nizkega obsega trgovanja pred novoletnimi prazniki, medtem ko ameriški dolar beleži najstrmejši letni upad po letu 2017. Analiza platforme za napovedovalne trge Polymarket je medtem razkrila, da je približno 70 odstotkov uporabnikov v letu 2025 ustvarilo izgubo, kar zrcali tveganja na področju maloprodajnega trgovanja s finančnimi instrumenti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. V govoru, objavljenem ob vstopu v leto 2026, je Putin pohvalil ruske vojake kot heroje in pozval državljane k popolni narodni enotnosti. Kljub stopnjevanju mirovnih prizadevanj pod okriljem ZDA, ruski voditelj v svojem nastopu ni neposredno omenjal pogajanj, temveč je poudaril suverenost in varnost Ruske federacije. Ob tem se je znova razplamtel informacijski spor glede domnevnega ukrajinskega napada na Putinovo rezidenco v Novgorodu. Moskva trdi, da je Kijev v ponedeljek z droni ciljal predsednikovo domovanje, kar so v Kremlju označili za teroristično dejanje in poskus atentata. Ukrajinski in evropski uradniki so obtožbe odločno zavrnili kot dezinformacije, namenjene spodkopavanju mirovnih pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenja, ki namigujejo, da Rusija s takšnimi trditvami namerno ovira pot do sporazuma. Medtem ko Moskva napoveduje povračilne ukrepe in krepitev jedrske prisotnosti v Belorusiji, so ruske sile s silovitim napadom na Odeso, v katerem je bilo poškodovanih šest oseb, vključno z otroki, še dodatno zaostrile razmere na terenu.

Predsednik Donald Trump je konec leta 2025 zaznamoval z vrsto agresivnih izjav na družbenih omrežjih, medtem ko se Republikanska stranka sooča z resnim upadom podpore pred vmesnimi volitvami. Trump je v novoletnih objavah ostro napadel demokrate in nekatere republikance ter zahteval izpustitev Tine Peters, nekdanje uradnice iz Colorada, ki prestaja zaporno kazen zaradi volilnih nepravilnosti. Hkrati so se pojavile nove nepravilnosti v njegovi administraciji, saj poročila razkrivajo, da je bil njegov »mejni car« Tom Homan imenovan brez ustreznega varnostnega preverjanja, kljub takratni preiskavi FBI zaradi domnevnega podkupovanja. Na političnem področju so republikanci v zvezni državi Iowa utrpeli zgodovinski poraz na volitvah za državni senat, kjer je demokratska kandidatka zmagala z izjemno 43-odstotno razliko. Analitiki ocenjujejo, da so ti rezultati jasen znak utrujenosti volivcev in nezadovoljstva s Trumpovo politiko. Dodatno težavo za predsednika predstavljajo vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju po pojavu novih modric na rokah ter finančne izgube njegovega podjetja Trump Media, ki je po uvedbi novih investicijskih produktov izgubilo približno 67 milijonov dolarjev vrednosti. Napetosti v stranki stopnjuje tudi Marjorie Taylor Greene, ki je razkrila Trumpovo negodovanje nad njeno grožnjo z objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar je vodilo do prekinitve njunih stikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svoji novoletni poslanici izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, namenjenem državljanom in vojaškemu osebju, je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ciljev in da verjame v moč svoje vojske. Posebej se je zahvalil vojakom in poveljnikom na fronti ter jim čestital za praznike, pri čemer je poudaril, da celotna država stoji za njimi in verjame v njihov uspeh. Ta retorika sovpada z nedavnim stopnjevanjem vojaškega pritiska na vseh frontah, o katerem je Putin poročal po obisku poveljniškega centra konec decembra. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in pogovorom z ameriškimi odposlanci, ki so potekali v začetku decembra, ruska stran vztraja pri svojih pogojih. Putinova poslanica potrjuje, da Moskva v novo leto stopa z neomajno držo glede nadaljevanja vojaških operacij, medtem ko Kijev in zahodni zavezniki opozarjajo na pomanjkanje resnične želje po miru na ruski strani.

Bolgarija je novo leto 2026 pričakala kot polnopravna članica evroobmočja, kar je premier v odstopu Rosen Željazkov označil za strateški korak, ki državljanom in gospodarstvu prinaša večjo varnost ter finančno stabilnost. Po njegovih besedah vstop v območje skupne valute predstavlja trden temelj za višje prihodke in bolj konkurenčno gospodarstvo. Država je leto 2025 zaključila z bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov in več kot triodstotno gospodarsko rastjo, s čimer se je uvrstila med pet najhitreje rastočih gospodarstev v Evropski uniji. Vodja stranke GERB Bojko Borisov je poudaril, da prevzem evra ni bila zgolj menjava valute, temveč civilizacijska izbira, ki je od političnega razreda zahtevala prednost državniškim interesom pred populizmom. Borisov je izpostavil, da se je BVP od leta 2006 povečal za štirikrat, Bolgarija pa po njegovem mnenju ni več najrevnejša članica povezave, temveč se je vrnila na zemljevid razvitih evropskih držav. Kljub notranjepolitičnim dinamikam in napovedanim volitvam ostajajo ključni cilji finančna disciplina in institucionalna usklajenost.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical namestitev enot nacionalne garde v več mestih po Združenih državah Amerike, kjer so potekali množični protesti. Trump je svojo odločitev naznanil prek družbenih omrežij in ob tem poudaril, da se bodo enote po potrebi vrnile, če bi se varnostne razmere ponovno poslabšale. Ukrep prihaja v času, ko se intenzivnost protestov, ki so sledili smrti Georgea Floyda, ponekod umirja. Nacionalna garda je bila prvotno aktivirana za pomoč lokalnim organom pregona pri obvladovanju nemirov, ki so v nekaterih mestih prerasli v nasilje in plenjenje. Odločitev o umiku nakazuje na premik v strategiji zvezne vlade, ki se zdaj zanaša na oceno, da lokalne policijske sile lahko same vzdržujejo javni red in mir. Kljub umiku napetosti v državi ostajajo visoke, vprašanje policijskega nasilja in sistemskega rasizma pa še naprej polni javni prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh velikih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o umiku sil sledi seriji sodnih blokad, saj so zvezna sodišča v Portlandu in Los Angelesu ter vrhovno sodišče v primeru Chicaga pred tem ustavili napotitve. Trump je ob napovedi pojasnil, da se bodo enote vrnile, v kolikor se bo stopnja kriminala v teh mestih ponovno zvišala. Hkrati je napovedal možnost strožjega ukrepanja v prihodnosti, čeprav se je trenutno odpovedal novim napotitvam dodatnih enot. Operacija, ki je sprožila ostre politične odzive in pravne spore, se je končala po pritisku guvernerjev in lokalnih oblasti, ki so napotitve označili za neustavne. Predsednik Trump je s tem korakom začasno popustil v sporu z demokratskimi voditelji zveznih držav, ki so mu očitali uporabo vojske v politične namene. Kljub umiku pa retorika Bele hiše ostaja osredotočena na zagotavljanje varnosti v mestih, ki jih administracija označuje za središča kriminala.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki naj bi režimu Nicolása Madura pomagali pri izogibanju mednarodnim omejitvam. Po navedbah Washingtona so omenjena podjetja in plovila vpletena v prevoz venezuelske nafte, s čimer financirajo delovanje tamkajšnje vlade. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v strategiji stopnjevanja pritiska na Caracas, s katero želijo ZDA omejiti finančne vire Madurovega režima. Ukrepi vključujejo blokado premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi. Washington trdi, da so te entitete ključne za vzdrževanje nezakonite trgovine z energenti, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva pod trenutnim vodstvom. Odločitev sledi predhodnim prizadevanjem za osamitev Madura in podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za politično tranzicijo v državi. Današnji ukrepi so neposredno povezani z decembrskim zaostrovanjem sankcij, ko so ZDA ciljale na ožji krog predsednikove družine.

Srbsko ministrstvo za notranje zadeve (MUP) je pred prihajajočimi novoletnimi prazniki izdalo opozorilo in apel vsem udeležencem v prometu, naj dosledno spoštujejo cestnoprometne predpise. Po uradnih statističnih podatkih ministrstva so v zadnjih petih letih med praznovanjem novega leta v prometnih nesrečah povprečno življenje izgubile dve osebi na noč. Glavni vzroki za tragične dogodke ostajajo neodgovorno vedenje, vožnja pod vplivom alkohola in kršenje omejitev hitrosti. Policija je napovedala poostren nadzor prometa na srbskih cestah skozi celotno praznično obdobje. Ministrstvo poudarja, da se pravila varne vožnje z vstopom v novo leto ne spreminjajo, zato voznike pozivajo k odgovornosti, da bi preprečili nepotrebne žrtve in poškodbe. Akcija je usmerjena predvsem v preprečevanje vožnje v alkoholiziranem stanju, ki je v tem času najpogostejši dejavnik tveganja na cestah po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, potem ko so njegovo napotitev sil v ta mesta blokirala zvezna sodišča. Trump je ob tem opozoril, da se bodo zvezne sile v omenjena mesta vrnile, če bo stopnja kriminala ponovno narasla. V Chicagu je napotitev ustavilo vrhovno sodišče, v Los Angelesu in Portlandu pa so podobne odločitve sprejeli zvezni sodniki. Napetosti med Belo hišo in lokalnimi oblastmi so se stopnjevale več mesecev, saj so demokratski guvernerji in župani Trumpovo uporabo vojaških sil označili za politično orodje in neustaven poseg v lokalno avtonomijo. V Portlandu so zvezne enote varovale vladna poslopja, medtem ko so v Chicagu in Los Angelesu izvajale naloge kazenskega pregona, kar je sprožilo številne tožbe zaradi domnevnih kršitev zvezne zakonodaje o uporabi vojske za policijske naloge. Čeprav so se sile za zdaj umaknile, predsednik vztraja pri svoji strategiji ostrega boja proti kriminalu v mestih pod vodstvom demokratov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da namerava ostati na položaju do konca svojega mandata, ki se izteče leta 2027. S tem je zavrnil vse glasnejša ugibanja o možnosti predčasnega odstopa, ki so se v javnosti pojavila zaradi poglobljene politične krize v državi. Macron je poudaril, da bo svoje dolžnosti opravljal do konca zakonsko določenega obdobja, hkrati pa je izključil možnost ponovne kandidature na prihodnjih volitvah. Odločitev predsednika prihaja v času, ko se Francija spopada z nestabilnostjo v parlamentu in pritiski opozicije, ki zahteva predčasne volitve. Macron s svojo napovedjo poskuša stabilizirati politične razmere in zagotoviti kontinuiteto vodenja države, kljub nizki javnomnenjski podpori in zahtevam po korenitih spremembah v vrhu države. Napoved o neudeležbi na volitvah leta 2027 dodatno odpira prostor za prestrukturiranje francoske politične krajine v prihodnjih letih.

Bolgarija je 1. januarja uradno postala 21. članica evroobmočja, ko je svojo nacionalno valuto lev zamenjala s skupno evropsko valuto evro. Vstop v denarno unijo, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po pridružitvi države Evropski uniji leta 2007, predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za globljo gospodarsko integracijo. Kljub zgodovinskemu koraku so v javnosti prisotni pomisleki glede morebitnega povišanja cen in vpliva na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči nedavnih političnih pretresov v državi. Premier v odstopu Rossen Jeliazkov je ob prehodu izpostavil stabilne gospodarske temelje države, ki je leto zaključila s triodstotno gospodarsko rastjo in bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov. Čeprav del prebivalstva s strahom zre v prihodnost zaradi inflacijskih tveganj, oblasti poudarjajo, da so vzroki za dvig cen povezani z rastjo kupne moči in ne s samo uvedbo nove valute. S tem korakom Bolgarija utrjuje svoje mesto v jedru evropskih institucij, medtem ko vlada upa na pospešitev tujih investicij in nižje stroške zadolževanja.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Črnogorsko ministrstvo za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje je uradno objavilo mednarodni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev Bloka A1, ki predstavlja prvo fazo načrtovanega stanovanjskega naselja Velje brdo v Podgorici. Projekt obsega območje v izmeri 61.356 kvadratnih metrov, ministrstvo pa z natečajem išče najvišjo kakovost in jasno berljivo prostorsko zasnovo. Za najboljšo rešitev je predvidena prva nagrada v višini 100.000 evrov. Cilj pobude je vzpostaviti sodoben bivalni standard na robu prestolnice, kjer bo poudarek na trajnostnem razvoju in funkcionalnosti prostora. Razpisana prva faza predstavlja začetek enega najobsežnejših urbanističnih projektov v državi, ki naj bi po navedbah pristojnih organov dolgoročno reševal stanovanjsko problematiko prebivalcev Podgorice. Natečaj je odprt za mednarodno strokovno javnost, kar nakazuje na željo vlade po implementaciji sodobnih evropskih arhitekturnih trendov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Harkov in Sumi, je potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Po njegovih besedah ruske sile vztrajno prodirajo globlje v sovražnikovo obrambo, cilj operacije pa naj bi bila zagotovitev varnosti prebivalcev ruskih obmejnih regij Belgorod in Kursk pred ukrajinskim obstreljevanjem. Kremelj to potezo utemeljuje kot nujen odgovor na domnevne ukrajinske napade z droni, vključno z domnevnim napadom na Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Kijev obtožbe o napadu na predsednikovo rezidenco ostro zanika in trdi, da Moskva tovrstne trditve uporablja kot izgovor za opravičevanje novih vdorov na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin v novoletnih nagovorih poudarja neomajno zaupanje v končno rusko zmago, analitiki opozarjajo, da zaostrovanje ruske retorike in vojaških aktivnosti neposredno vpliva na dinamiko mirovnih pogovorov z novo ameriško administracijo. Razširitev tamponskega območja pomeni nadaljnjo eskalacijo konflikta, ki vstopa v četrto leto, in kaže na odločenost Moskve, da s silo uveljavi svoje varnostne zahteve pred morebitnimi nadaljnjimi diplomatskimi pogajanji.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

Podpredsednik bolgarske vlade v odstopu Atanas Zafirov je izpostavil, da uvedba evra v Bolgariji ne predstavlja le tehnične spremembe valute, temveč ključni del civilizacijske in zavestne izbire države. Po njegovih besedah Bolgarija trenutno stopa po zadnjih stopnicah dolge poti do popolne evropske integracije, ki so jo pred desetletji začrtali vizionarski politiki. Zafirov je prepričan, da vstop v evroobmočje nikakor ne pomeni konca bolgarskega evropskega razvoja, temveč pomembno prelomnico v procesu utrjevanja nacionalne identitete znotraj evropskega prostora. Poudaril je, da je bila ta pot začrtana s strani številnih politikov, med katerimi so imeli pomembno vlogo tudi socialisti, ki so prepoznali dolgoročne koristi skupne evropske valute za bolgarsko gospodarstvo in stabilnost.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre napade na somalijske priseljence v zvezni državi Minnesota, pri čemer jih je označil za goljufe in osebe nizkih moralnih vrednosti. Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social pozval k njihovemu izgonu nazaj v Somalijo, kar temelji na obtožbah o domnevnih prevarah v tej skupnosti. Gre za nadaljevanje njegove retorike proti priseljencem, ki v Minnesoti predstavljajo največjo somalijsko diasporo v Združenih državah Amerike. Posebne kritike je Trump namenil demokratski kongresnici Ilhan Omar, ki je somalijskega rodu. Označil jo je za nehvaležno poraženko, s čimer je še dodatno zaostril politične napetosti glede vprašanja migracij in integracije. Kongresnica Omarjeva, ki je v ZDA prispela kot begunka leta 1995, je njegove izjave že v preteklosti označila za grozljive in namenjene preusmerjanju pozornosti od drugih političnih težav, s katerimi se sooča njegova administracija. Napadi so tesno povezani s primeri goljufij, ki so bili odkriti v Minnesoti, Trump pa jih izkorišča za širšo diskreditacijo celotne diaspore. Njegovi pozivi k deportacijam in uporaba žaljivih izrazov so sprožili buren odziv v ameriški javnosti, hkrati pa odražajo njegovo namero po izvajanju strožje migracijske politike v prihodnjem mandatu. Razmere v Minnesoti ostajajo napete, saj Trumpove izjave neposredno vplivajo na varnost in družbeni položaj tamkajšnjih prebivalcev somalijskega porekla.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto negativnih zapisov o družini Kennedy, le nekaj ur po tem, ko je bila potrjena smrt Tatiane Schlossberg, 35-letne vnukinje nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja. Schlossbergova, uveljavljena okoljska novinarka in mati dveh otrok, je umrla v torek zaradi akutne mieloične levkemije. Trump je brez lastnega komentarja delil posnetke zaslonov svojih podpornikov, ki so družini Kennedy očitali pomanjkanje predanosti umetnosti in zanemarjanje Kennedyjevega centra v Washingtonu. Objave so vključevale trditve, da se družina Kennedy ne zavzema za zbiranje sredstev za kulturne institucije in da so njihovi interesi osredotočeni zgolj nase, medtem ko naj bi bil Trump s svojo administracijo velik podpornik umetnosti. Kritiki so Trumpovo ravnanje označili za neprimerno in brezčutno, saj se je odzval v času žalovanja družine. Nekateri nasprotniki so njegove poteze primerjali s preteklimi osebnimi napadi na javne osebnosti in izrazili ostro nasprotovanje njegovemu slogu komuniciranja, ki ga nekateri označujejo za odraz globljih osebnostnih težav. Dogodek se je odvil neposredno po tem, ko je bil Kennedyjev center nedavno preimenovan, kar je v določenih političnih krogih sprožilo dodatne napetosti.

Honduras je leto 2025 končal v senci globoke politične in volilne krize, ki so jo povzročili dolgotrajni zamudi pri objavi uradnih izidov predsedniških volitev. Te so potekale 30. novembra, vendar je negotovost trajala več tednov, kar je v državi z desetimi milijoni prebivalcev, kjer več kot 60 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, povzročilo precejšnje napetosti. Za novega predsednika države je bil na koncu razglasen Nasry 'Tito' Asfura, čigar zmaga pa ostaja predmet razprav in obtožb o nepravilnostih. Zmagovalca volitev, Asfuro, je javno podprl ameriški predsednik Donald Trump, kar je sprožilo številne očitke o vmešavanju Združenih držav Amerike v notranje zadeve Hondurasa. Kritiki in opozicijski predstavniki so opozarjali na domnevno vmešavanje in pritiske, ki so spremljali štetje glasov in končno razglasitev rezultatov. Leto 2025 so v državi zaznamovali kritični trenutki, ki so dodatno oslabili zaupanje javnosti v demokratične procese in institucije, medtem ko se nova vlada sooča s težkimi gospodarskimi razmerami.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril nujnost zaščite nacionalne neodvisnosti in svobode v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj. Macron je izpostavil, da se Evropa trenutno sooča s pritiski z vseh strani, medtem ko v mednarodnih odnosih vse bolj prevladuje pravo močnejšega. Kljub negotovim razmeram je predsednik zagotovil, da Francija ostaja stabilna in odporna. V nagovoru je Macron napovedal, da bo leto 2026 ključno za izvedbo reform, hkrati pa je potrdil svojo namero, da na položaju ostane do konca mandata leta 2027. Poseben poudarek je namenil prihajajočim predsedniškim volitvam, pri čemer je obljubil budnost nad morebitnimi zunanjimi vmešavanji v volilni proces. Francoska javnost je prejela sporočilo o nujnosti enotnosti, saj je predsednik prepričan, da se država le na tak način lahko uspešno spopade z zunanjimi grožnjami in ohrani svojo suverenost v spremenjenem svetovnem redu.

V Iranu se varnostne razmere v zadnjem obdobju hitro zaostrujejo, saj državo pretresajo obsežni protesti, ki so naleteli na silovit odziv državnih organov. Po poročanjih s terena so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zatrtje nemirov uporabile fizično silo in izvedle številne aretacije protestnikov. Razmere v državi so se zaostrile do točke, ko so incidenti postali del širšega vala nezadovoljstva, ki zajema večja mesta in province. Iranske oblasti so potrdile povečano število pridržanj, vendar hkrati zavračajo kritike o prekomerni uporabi sile. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora, medtem ko se število žrtev in zaprtih oseb še naprej povečuje. Protesti so odraz globokih notranjepolitičnih napetosti, ki vplivajo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in sprožajo vprašanja o stabilnosti iranskega režima.

Zvezna država Kolorado je v letu 2025 vstopila v drugo leto izvajanja programa ponovne naselitve volkov, ki se je izkazalo za izjemno kompleksno in polno izzivov. Program, ki se je začel z ambicioznimi cilji za obnovitev ekosistema, je že v prvih dneh novega leta naletel na številne dogodke, ki so zahtevali hitro ukrepanje pristojnih služb. Oblasti v Koloradu so leto 2025 označile za ključno obdobje, v katerem se bodo pokazali dolgoročni učinki sobivanja divjih zveri z lokalnim prebivalstvom in živinorejo. V prvih tednih leta so poročali o povečani dinamiki znotraj volčjih klanov, kar je povzročilo dodatne pritiske na upravljavce prostoživečih živali. Program ostaja pod drobnogledom javnosti, saj se mnenja o njegovi uspešnosti in vplivu na lokalno okolje še vedno močno razlikujejo. Strokovnjaki poudarjajo, da je upravljanje populacije volkov v naseljenem okolju proces, ki zahteva nenehno prilagajanje in spremljanje bioloških ter družbenih dejavnikov. Drugo leto naselitve tako predstavlja preizkušnjo za odpornost zastavljenih strategij upravljanja z zvermi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom poudaril osrednjo željo po vzpostavitvi miru v državi. V sporočilu, ki je bilo objavljeno na njegovem kanalu v aplikaciji Telegram, je izpostavil upanje na konec spopadov, hkrati pa je pojasnil, da si Ukrajina prizadeva za mir, vendar ne za vsako ceno. Njegove besede prihajajo v času, ko se država še vedno spopada z dolgotrajno rusko agresijo. Zelenski je v nagovoru poudaril enotnost naroda in odpornost, ki so jo Ukrajinci pokazali v preteklem letu. Čeprav so njegove izjave usmerjene k stabilizaciji in končanju konflikta, politični analitiki opozarjajo na notranje pritiske in pričakovanja javnosti glede prihodnosti države. Poudarek na miru, ki ne bi pomenil kapitulacije, ostaja osrednja točka ukrajinske zunanje politike, medtem ko se predsednik sooča z izzivi pri ohranjanju podpore v domačem političnem prostoru.

V prestolnici Tajvana, Taipeiju, so prehod v leto 2026 zaznamovali poostreni varnostni ukrepi in množične javne prireditve. Župan Chianga Wan-an je ob udeležbi na novoletnih dogodkih poudaril uspešno izvedbo varnostnega načrta, ki je zagotovil mirno praznovanje za vse meščane. Po silvestrovanju pred mestno hišo se je praznovanje nadaljevalo na prvi dan novega leta s tradicionalnim dvigom zastave in tekom na tri kilometre, ki se ga je udeležilo približno 3000 ljudi. Župan Chiang je v svojem nagovoru ob začetku teka izrazil zadovoljstvo, da je mesto ostalo varno kljub povečanim tveganjem in nedavnim varnostnim incidentom v regiji. Mestne oblasti so nadzor okrepile predvsem zaradi predhodnih groženj in napetosti, vendar so dogodki minili brez večjih pretresov. Praznovanje, ki ga je spremljalo hladno in vlažno vreme, je po besedah župana dokaz odpornosti in enotnosti prebivalcev Taipeija, ki so novo leto začeli aktivno in v duhu skupnosti.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je podpisal več sto novih zakonov, ki bodo v tej ameriški zvezni državi stopili v veljavo 1. januarja 2026. Med najpomembnejšimi spremembami so popolna prepoved plastičnih nakupovalnih vrečk v trgovinah, povišanje minimalne plače in strožja pravila glede vračil pri dostavi hrane. Zakonodaja posega tudi v prehrambni sektor, kjer bodo morale biti tortilje po novem pripravljene brez določenih aditivov. Novi predpisi so del širšega prizadevanja države za izboljšanje okoljskih standardov in zaščito pravic potrošnikov ter delavcev. Čeprav so bili zakoni sprejeti v letošnjem letu, je bil začetek njihovega izvajanja zamaknjen na leto 2026, da bi podjetjem in državljanom omogočili zadostno prilagoditveno obdobje. Posebno pozornost javnosti je pritegnila zakonodaja o tortiljah, ki omejuje uporabo kemikalij, povezanih z zdravstvenimi tveganji, kar odraža kalifornijsko strogo politiko na področju varnosti hrane.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

V Ruski federaciji je 1. januarja 2026 stopil v veljavo zakon, ki zvišuje minimalno plačo (MROT) na 27.093 rubljev mesečno. Ta ukrep sledi vladnemu načrtu za postopno usklajevanje minimalnih prejemkov z inflacijskimi pritiski in življenjskimi stroški. Novi znesek predstavlja opazen skok glede na preteklo leto, ko je minimalna plača znašala 22.440 rubljev. Zakonodajne spremembe, ki so bile uradno potrjene in objavljene v državnih dokumentih, neposredno vplivajo na izračun socialnih transferjev in prispevkov, hkrati pa določajo najnižji dovoljeni prag za izplačila delavcem v vseh regijah države. Ruske oblasti s tem ukrepom poskušajo ohraniti kupno moč prebivalstva sredi gospodarskih izzivov, s katerimi se spopada država. Povečanje minimalne plače bo vplivalo na milijone zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, ki prejemajo osnovne dohodke.

Pakistanski predsednik vlade Šehbaz Šarif in savdski kronski princ Mohamed bin Salman sta v sredo opravila telefonski pogovor, v katerem sta se zavzela za okrepitev strateškega sodelovanja in bratstva med državama. Šarif je izrazil popolno solidarnost Pakistana s Savdsko Arabijo po nedavnem napadu na jemensko pristaniško mesto Mukala, ki so ga izvedle savdske sile, ter poudaril pomen regionalne stabilnosti in miru. Voditelja sta poudarila, da so se odnosi med državama v zadnjih mesecih močno okrepili in dosegli novo raven. Med pogovorom je premier Šarif izpostavil nujnost enotnosti in harmonije znotraj islamske skupnosti (Ummah) pri spopadanju s trenutnimi regionalnimi izzivi. Strinjala sta se, da je za ohranjanje miru ključna uporaba dialoga in diplomacije. Kronski princ bin Salman se je zahvalil za izraženo podporo in ponovil zavezanost Rijada k nadaljnjemu razvoju tesnih vezi z Islamabadom, kar odraža dolgotrajno politično in gospodarsko zavezništvo med obema narodoma.

Aleksander Lukašenko je v svojem novoletnem nagovoru državljanom Belorusije razglasil leto 2026 za leto beloruske ženske, s čimer želi poudariti prispevek mater, žena in hčera k družbi.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Mediji so poročali o kritičnih odzivih na prizadevanja Trumpove administracije pri Vrhovnem sodišču glede neodvisnih agencij. Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi zmanjševanja vpliva Glasu Amerike. Poročali so tudi o povečanem zanimanju za pravne nasvete zaradi Trumpovih politik. Poleg tega je Trump imenoval zveste ljudi brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, in si prizadeval za izpustitev obsojenega zaveznika, kar so pravni strokovnjaki označili za 'nore stvari'.

Združeni arabski emirati so po zahtevi Savdske Arabije napovedali umik preostalih sil iz Jemna. Jemenski uradnik je izrazil dvom o resničnosti umika, pri čemer je poudaril, da imata od konflikta največ koristi Amerika in Izrael. V južnem Jemnu so protestniki odstranili fotografije predsednika Združenih arabskih emiratov z zgradb.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da je Rusija prepričana v končno zmago v Ukrajini, ki jo po skoraj štirih letih vojne označuje za eksistencialni boj z Zahodom. Nagovor so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc na severu države. Moskva je domnevni napad označila za teroristično dejanje in osebni napad na predsednika, zaradi česar napoveduje zaostritev svojih pogojev v mirovnih pogajanjih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za popolno fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju prizadevanj za končanje konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je po srečanju z Zelenskim v Floridi kazal optimizem glede hitrega dosega miru, je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu na rezidenco, hkrati pa preko družbenih omrežij delil mnenja, da prav Putin ovira pot do končnega mirovnega dogovora. Medtem ko so se diplomatske napetosti stopnjevale, je Rusija v Belorusiji namestila raketne sisteme orešnik z jedrskimi zmogljivostmi, na jugu Ukrajine pa so ruski droni v Odesi ranili šest civilistov, vključno z otroki.

Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle napad z dronom na venezuelsko pristanišče, ki naj bi bilo uporabljeno za trgovino z drogami. Medtem je New York Times poročal, da naj bi napad izvedla CIA. ZDA so tudi uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem in povezanim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju.

Papež Leon XIV. je ob koncu leta, v katerem je bil izvoljen, podal ostro opozorilo glede prihodnjega svetovnega dogajanja v letu 2026. Sveti oče je izpostavil nevarnost načrtov za prevlado nad svetom, ki temeljijo na vojaških strategijah, prikritih z uporabo hinavskega in zavajajočega diskurza. Njegove besede odražajo zaskrbljenost nad naraščajočimi napetostmi in morebitnimi prikritimi namerami nekaterih svetovnih sil. V svojem nagovoru je poudaril, da se v mednarodnem prostoru oblikujejo nevarni vzorci delovanja, kjer se oboroženi posegi opravičujejo z retoriko, ki ne ustreza dejanskim namenom akterjev. To je bilo njegovo prvo večje sporočilo ob koncu koledarskega leta po nastopu pontifikata, s čimer je začrtal smernice svojega prihodnjega delovanja na področju svetovne diplomacije in miru. Papež je pozval h kritični presoji uradnih izjav svetovnih voditeljev v prihodnjem obdobju.

Venezuelska opozicijska voditelja María Corina Machado in Edmundo González Urrutia sta v skupnem novoletnem sporočilu poudarila, da bo leto 2026 ključno za konsolidacijo svobode v Venezueli. Izpostavila sta svojo neomajno zavezanost boju za demokracijo, ki se je stopnjeval po predsedniških volitvah leta 2024. Opozicija vztraja, da so bile te volitve, na katerih je bil za zmagovalca razglašen Nicolás Maduro, zaznamovane s prevarami. Medtem ko opozicija polaga upe v prihodnje leto, venezuelska vlada pod vodstvom Madura poudarja svojo sposobnost upiranja zunanjim pritiskom. Zunanji minister Yván Gil je v luči naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike izpostavil moč režima. Opozicijska voditelja sta sporočilo objavila po koncu leta 2025, ki so ga zaznamovali številni politični in socialni izzivi, ter napovedala, da se bo njihova prizadevanja za politično spremembo v prihodnjem obdobju le še okrepila.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.

Avstrijska vlada je sprejela spremembe na področju obdavčitve, po katerih se s prvim januarjem zvišujejo davčne olajšave za prevoz na delo, namenjene zaposlenim na krajših razdaljah. Po novih pravilih bodo zaposleni, ki se na delovno mesto vozijo na krajših relacijah, deležni večjih davčnih ugodnosti v okviru sistema t.i. Pendlerpauschale. Vendar pa bodo te ugodnosti v praksi koristile le tistim davkoplačevalcem, katerih letni stroški v zvezi z delom že sedaj presegajo pavšalni znesek za stroške iz dela (Werbungskosten). Ukrep je usmerjen v zmanjšanje finančne obremenitve delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, vendar je uveljavljanje teh olajšav neposredno vezano na celotno strukturo stroškov, ki jih zaposleni uveljavljajo v svoji davčni napovedi. To pomeni, da posamezniki z nizkimi dodatnimi stroški ne bodo nujno občutili neposrednega zvišanja neto prihodkov, razen če njihovi skupni stroški presegajo zakonsko določene meje.

Ruski droni so v nočnem napadu v Odesi poškodovali stanovanjske zgradbe in elektroenergetsko omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z malčkom in še dvema otrokoma. Rusija je okrepila napade na energetsko infrastrukturo, da bi Ukrajincem odvzela ogrevanje in tekočo vodo v zimskih mesecih.

Otoška država Ciper je z začetkom novega leta uradno prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. To je prvič od vstopa države v povezavo leta 2004, da bo ta majhna in še vedno razdeljena sredozemska država vodila procese odločanja v EU. Prevzem funkcije predstavlja velik izziv za ciprsko administracijo, saj se bo morala spopadati s številnimi zahtevnimi nalogami na evropskem parketu. Predsedovanje prihaja v času, ko se Evropska unija srečuje z večjimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki zahtevajo usklajeno delovanje vseh držav članic. Za Ciper ta vloga pomeni stopiti na velik mednarodni oder in dokazati svojo sposobnost vodenja kljub majhnosti in specifičnim geopolitičnim razmeram na otoku. Čeprav so pričakovanja visoka, bo ciprska vlada morala v naslednjih mesecih usmerjati pogajanja o ključnih zakonodajnih paketih in proračunskih vprašanjih, ki bodo oblikovala prihodnost unije.

V Nemčiji so zvišali ceno priljubljene vozovnice za javni potniški promet, imenovane Deutschlandticket, ki omogoča neomejeno uporabo vseh sredstev lokalnega in regionalnega prevoza po celotni državi. Odločitev o zvišanju cen je posledica nenehnega prilagajanja modelov financiranja med zvezno vlado in deželami, ki si delijo breme subvencioniranja tega sistema. Nova cena je začela veljati po obdobju intenzivnih političnih pogajanj o vzdržnosti projekta. Napovedi kažejo, da se trend podražitev s tem ne bo končal, saj so pristojni organi že nakazali možnost ponovnega povišanja cene v letu 2027. Kljub višjim stroškom za uporabnike nemška vlada zagotavlja, da dolgoročni obstoj vozovnice ni ogrožen, saj velja za ključen instrument pri spodbujanju trajnostne mobilnosti in doseganju podnebnih ciljev. Deutschlandticket ostaja osrednji element nemške prometne politike, čeprav bo njegova dostopnost v prihodnje v večji meri odvisna od finančnih zmožnosti potnikov.

Bolgarija se je s 1. januarjem 2026 uradno pridružila evroobmočju in postala njegova 21. članica. Država je s tem datumom svojo nacionalno valuto lev nadomestila s skupno evropsko valuto evro. Odločitev o vstopu je bila sprejeta po tem, ko je Bolgarija izpolnila potrebne ekonomske pogoje, čeprav je proces potekal v času notranjepolitične nestabilnosti in razdeljenosti javnega mnenja glede uvedbe nove valute. Pridružitev evroobmočju za Bolgarijo pomeni vrhunec procesa, ki se je začel leta 2018, več kot desetletje po njenem vstopu v Evropsko unijo leta 2007. Kljub politični krizi, ki je v zadnjih letih hromila državo, so oblasti uspele izpeljati potrebne reforme. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo prevzem evra bolgarskemu gospodarstvu prinesel večjo stabilnost in olajšal trgovino z ostalimi članicami EU, vendar bo morala država še naprej obvladovati tveganja, povezana z inflacijo in socialnim nezadovoljstvom dela prebivalstva.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je v četrtek ob uradnem prevzemu funkcije poskrbel za zgodovinski mejnik v mestni politiki. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini New Yorka, je ob zaprisegi uporabil tri različne izvode Korana. Po poročanju časnika New York Times je ta poteza simbolizirala novo poglavje v civilni zgodovini mesta, ki velja za eno najpomembnejših svetovnih metropol. Svečanost je potekala ob prisotnosti številnih verskih in političnih voditeljev, ki so dogodek označili za prelomnico v vključevanju različnih skupnosti v upravljanje mesta. Mamdani je tekom dneva uporabil različne izvode svete knjige na ločenih ceremonijah, s čimer je poudaril svojo versko identiteto in zavezanost služenju vsem prebivalcem mesta. Njegova izvolitev in način zaprisege odražata demografske spremembe in naraščajoč politični vpliv muslimanske skupnosti v Združenih državah Amerike.

Obsežni deli severne poloble so se konec leta znašli v zagrljaju ekstremnih zimskih razmer. V Združenih državah Amerike so neurja z vetrovi orkanske jakosti, ki so dosegali hitrosti do 127 km/h, pustošila od Minnesote do New Yorka. Najhuje je bilo v Buffalu in Detroitu, kjer sta sneg in poledica povzročila številna verižna trčenja ter popoln prometni kolaps. Ameriška nacionalna meteorološka služba je izdala nujna opozorila, saj na nekaterih območjih pričakujejo do 60 centimetrov novega snega. Podobne razmere vladajo v Združenem kraljestvu, kjer je britanski meteorološki urad (Met Office) izdal opozorila pred snežnimi viharji in poledico za deset regij, ki bodo trajala 42 ur. Zaradi ekstremnega vremena so ogrožene oskrba z električno energijo in prometne povezave v 33 regijah. O močnem sneženju poročajo tudi iz pakistanske province Beludžistan, kjer so se temperature spustile pod ledišče, sneg pa je pobelil mesta Ziarat, Chaman in Kalat. V mestu Quetta so padavine povzročile resne motnje v prometu in oskrbi z energijo. Snežni val, ki se stopnjuje tik pred vstopom v novo leto, je posledica serije arktičnih front, ki so že v preteklih tednih povzročale težave na teh območjih.

Severni del Združenih držav Amerike in Veliko Britanijo je ob prehodu v novo leto zajel val polarnega mraza, ki so ga ponekod spremljala silovita snežna neurja. V ameriškem srednjem zahodu so meteorologi zabeležili t. i. bombni ciklon, ki je povzročil obsežne izpade električne energije in ohromil promet v zveznih državah Michigan, Iowa in Nebraska. Sunki vetra so dosegali hitrosti do 120 kilometrov na uro, kar je v kombinaciji s snežnimi plazovi povzročilo kaos v oskrbi z energijo za več kot 150.000 odjemalcev. V Veliki Britaniji so oblasti izdale opozorila pred najhladnejšim sunkom leta, ki bi lahko v nekaterih delih Škotske in severne Anglije prinesel do 30 centimetrov snežne odeje. Zaradi izjemno nizkih temperatur, ki se spuščajo do minus 8 stopinj Celzija, je britansko ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) že sprožilo avtomatična izplačila pomoči za ogrevanje v 18 poštnih okoliših. Zdravstvene službe ob tem opozarjajo na povečano tveganje za ranljive skupine prebivalstva in dodaten pritisk na socialno varstvo.

Iransko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so bili vsi upravni postopki za imenovanje novega veleposlanika v Libanonu zaključeni in da bo diplomat svojo misijo v Bejrutu začel v kratkem. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baghaei je novico naznanil med obiskom medijske skupine Mehr, kjer je pojasnil, da je bila potrditev s strani libanonskih oblasti že pridobljena. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko si Teheran prizadeva okrepiti diplomatsko prisotnost v regiji kljub nedavnim napetostim v dvostranskih odnosih. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je pred odhodom diplomatov na misije v Teheranu srečal z novimi veleposlaniki Irana v Libanonu, Kirgizistanu in Nemčiji. Srečanje poudarja strateška prizadevanja Irana za stabilizacijo svojih diplomatskih poti, zlasti v luči preteklih odpovedi uradnih obiskov. Nova diplomatska misija v Libanonu velja za ključno, saj država predstavlja pomembno stičišče iranskih interesov na Bližnjem vzhodu.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na Koranu. O dogodku, ki predstavlja pomemben mejnik za muslimansko skupnost v Združenih državah Amerike, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolno obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najvplivnejših metropol na svetu. Izbira verskega besedila za uradno zaprisežo odraža rastočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo identiteto in vključenost različnih manjšin v upravljanje mesta. Pričakuje se, da bo slovesnost privabila veliko pozornosti tako domače kot mednarodne javnosti, saj New York tradicionalno velja za talilni lonec kultur in pomembno politično središče.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin borce na fronti označil za heroje in pozval državljane k enotnosti. Nagovor je potekal v senci novih obtožb iz Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni neuspešno napadla eno od Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je incident označilo za teroristično dejanje in napovedalo povračilne ukrepe ter zaostritev pogajalskih izhodišč. Ukrajina je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco odločno zavrnila in jih označila za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju krhkih mirovnih prizadevanj, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Medtem ko Rusija trdi, da so ukrajinski droni ciljali Moskvo in Novgorod, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo. V napadu z droni na Odeso je bilo ranjenih šest civilistov, med njimi trije otroci, poškodovana pa so bila stanovanjska poslopja in elektroenergetsko omrežje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za sklenitev mirovnega sporazuma, je preko družbenih omrežij delil kritične zapise, ki Rusijo obtožujejo oviranja miru.

Francoska vlada je napovedala uvedbo strožjih pogojev za državljane držav zunaj Evropske unije, ki želijo pridobiti dovoljenje za prebivanje v državi. Novi ukrepi, ki jih je podprl notranji minister Bruno Retailleau, vključujejo obvezen izpit iz civilnih znanj in preizkus znanja francoskega jezika. Te zahteve so del širšega okvira t.i. pogodbe o republiški integraciji (CIR), ki je bila sprejeta januarja 2024, z namenom zagotavljanja boljše asimilacije tujcev v francosko družbo. Spremembe, ki bodo začele veljati s 1. januarjem, se osredotočajo na preverjanje poznavanja vrednot Francoske republike in jezikovne kompetence, kar bo ključni pogoj za odobritev prošenj. Minister Retailleau je poudaril, da so novi kriteriji nujni za ohranjanje družbene kohezije. Ukrepi prihajajo v času, ko Francija išče nove načine za upravljanje migracijskih tokov in zaostrovanje pogojev za pridobitev državljanstva, kar odraža trenutno politično usmeritev države k strožji migracijski politiki.

Novoizvoljena demokratska guvernerka ameriške zvezne države Virginia, Abigail Spanberger, je na položaj direktorice za raznolikost, enakost in vključenost (DEI) imenovala Kristino Rose. Imenovanje je sprožilo kritike zaradi preteklih dejanj Rosove, ki je javno podprla stališča o potrebi po razgradnji določenih delov ustave Združenih držav Amerike. Kritiki ji očitajo pomanjkanje spoštovanja do temeljnih pravnih aktov države, kar bi po njihovem mnenju lahko vplivalo na njeno delo v javni upravi. Spanbergerjeva, ki velja za zmerno demokratko in nekdanjo uslužbenko CIE, se s to potezo spopada z očitki o radikalizaciji svoje bodoče administracije še pred uradnim prevzemom funkcije. Kristina Rose je v preteklosti v javnih razpravah izražala strinjanje z radikalnimi reformami ustavne ureditve, kar opozicija izpostavlja kot neprimerno za visoko uradnico, ki naj bi skrbela za vključenost vseh državljanov. Odločitev guvernerke odraža notranjepolitične napetosti v Virginiji glede vprašanj identitetne politike in ustavnih vrednot.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega neposrednega vojaškega napada na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja, kar je povzročilo močno zaostritev napetosti v regiji. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila po uradnih navedbah usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Čeprav so mediji od predsednika zahtevali podrobnejša pojasnila, Trump ni zanikal napada na venezuelsko ozemlje, vendar je ostal skop z dodatnimi informacijami. Napad je sprožil resne pomisleke glede nadaljnjega ameriškega vojaškega delovanja v karibskem bazenu. Medtem ko venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura o incidentu uradno še molči, sosednja Kolumbija in preostala mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremljata razvoj dogodkov. Po nekaterih poročilih so napad z uporabo brezpilotnih letal izvedle enote obveščevalne agencije CIA, kar označuje pomemben odklon od dosedanje ameriške strategije v regiji, ki je temeljila predvsem na diplomatskem in gospodarskem pritisku.

V mestu Šrirampur v okrožju Ahiljanagar v indijski zvezni državi Maharaštra so neznani napadalci v sredo ustrelili Buntyja Jahagirdarja, ki je bil eden izmed obtožencev v primeru serije bombnih napadov v Puni leta 2012. Po navedbah lokalne policije so napadalci na Jahagirdarja streljali sredi belega dne, nakar so pobegnili s kraja dogodka. Žrtev je podlegla poškodbam, preden so mu lahko nudili ustrezno zdravniško pomoč. Policija je sprožila obsežno preiskavo, da bi identificirala storilce in ugotovila motiv za umor. Jahagirdar je bil v preteklosti vpleten v sodne postopke zaradi povezave z eksplozijami, ki so pred dvanajstimi leti pretresle mesto Puna. Dogodek je v lokalni skupnosti povzročil precejšnje vznemirjenje, saj gre za nasilen obračun z osebo, ki je bila povezana z vprašanji nacionalne varnosti in terorizma. Oblasti so po incidentu poostrile varnostne ukrepe v mestu, da bi preprečile morebitne nadaljnje nemire.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, bo 1. januarja vstopil v zgodovino kot prvi vodja tega ameriškega velemesta, ki bo zaprisegel z roko na koranu. O napovedanem dejanju, ki predstavlja pomemben mejnik v politični zgodovini mesta, je prvi poročal časnik New York Times. Mamdani bo s tem dejanjem simbolično obeležil začetek svojega mandata na čelu ene najpomembnejših svetovnih metropol. Odločitev za uporabo korana namesto tradicionalne biblije odraža naraščajočo versko in kulturno raznolikost v ameriški politiki ter v samem New Yorku. Mamdani, ki je bil izvoljen po intenzivni kampanji, s to potezo poudarja svojo osebno identiteto in versko prepričanje. Dogodek bo spremljala svetovna javnost, saj New York pogosto postavlja trende na področju vključevanja manjšin v najvišje organe oblasti.

Oblasti v kvebeški regiji Nunavik so potrdile, da je mlada deklica umrla deset dni po streljanju, v katerega je bila 20. decembra vključena regionalna policijska služba. Deklica je bila po besedah predsednice regionalne vlade Kativik Maggie Emudluk nedolžna žrtev tragičnega dogodka. Preiskavo incidenta je prevzel kvebeški nadzorni organ za delo policije (BEI), ki je v torek uradno potrdil identiteto žrtve. Dogodek je sprožil preiskavo o okoliščinah uporabe strelnega orožja s strani policijskih uslužbencev v tej odročni severni regiji. Čeprav podrobnosti o samem streljanju in vpletenosti policije ostajajo predmet tekoče preiskave, je smrt otroka povzročila precejšnje vznemirjenje v lokalni skupnosti. Nadzorni organi zdaj ugotavljajo, ali so policisti pri postopku ravnali v skladu s pooblastili in varnostnimi protokoli.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru javnosti poudaril svojo odločenost, da bo funkcijo predsednika republike opravljal do zadnje sekunde svojega mandata. Macron se je za ta korak odločil kljub stopnjevanju političnih pritiskov opozicije, ki zahteva predčasne volitve, in nizki javnomnenjski podpori. Njegova izjava prihaja v času proračunskih nesoglasij in vladne krize, ki je v zadnjih mesecih močno zaznamovala francosko notranjo politiko. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da mednarodna nestabilnost neposredno vpliva na francosko gospodarstvo, kar po njegovem mnenju zahteva stabilno vodenje države. Zavrnil je špekulacije o predčasnem odstopu in poudaril, da bo ostal na položaju, da bi zagotovil institucionalno kontinuiteto. Politični analitiki njegovo vztrajanje pripisujejo poskusu stabilizacije države po nedavnih menjavah v vrhu vlade in težavah pri usklajevanju proračunskih prioritet.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do glavnih družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo septembra prihodnje leto, sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država na svetu uvedla podobno omejitev. Namen zakonodaje je zaščititi mladoletnike pred prekomerno izpostavljenostjo zaslonom in negativnimi vplivi digitalnih platform na njihovo duševno zdravje. Predlog zakona predstavlja nov poskus francoskih oblasti pri omejevanju časa, ki ga otroci porabijo pred digitalnimi napravami. Francija se s to potezo pridružuje rastočemu krogu držav, ki iščejo zakonske načine za regulacijo digitalnega okolja za najranljivejše skupine. Izvajanje zakona bo zahtevalo vzpostavitev učinkovitih sistemov za preverjanje starosti uporabnikov, kar ostaja eden glavnih tehnoloških izzivov pri uveljavljanju tovrstnih omejitev v praksi.

Načelnik generalštaba ruske vojske general Valerij Gerasimov je ukazal nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varovalnih območij globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Po navedbah ruskega vojaškega vrha je cilj teh operacij zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, vendar analitiki opozarjajo, da gre za poskus trajne priključitve in nadzora nad novozasedenimi ozemlji. Ukrep je neposredno podprl ruski predsednik Vladimir Putin, ki je strategijo označil za obrambno nujnost. Gerasimov je ob tem trdil, da je ruska vojska v zadnjem mesecu zavzela približno 700 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Te trditve prihajajo v času, ko se ruske sile spopadajo z odporom ukrajinske vojske, a hkrati širijo svojo prisotnost na severovzhodu države. Strategija vzpostavljanja varnostnih pasov kaže na spremembo taktike Moskve, ki želi s t. i. sanitarnimi kordoni preprečiti ukrajinsko obstreljevanje ruskih mest, kot je Belgorod, hkrati pa ustvariti novo dejansko mejo na terenu. Ukrajinska stran na te premike odgovarja z okrepljenimi obrambnimi položaji, medtem ko se na mednarodnem parketu nadaljujejo pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj.

Perujsko ministrstvo za razvoj in socialno vključevanje (Midis) je uspešno izvedlo kampanjo za zmanjševanje vrzeli pri dostopu do osebnih dokumentov v najbolj oddaljenih delih države. Več kot 140.000 Perujcev, ki živijo v ranljivih razmerah, je prvič v življenju prejelo nacionalni identifikacijski dokument (DNI). Ta dosežek je rezultat usklajenega delovanja nacionalnih programov Juntos in PAIS, ki delujeta pod okriljem ministrstva. Projekt se osredotoča na zagotavljanje pravice do identitete kot temeljnega pogoja za vključevanje v družbo in dostop do javnih storitev. Številni prebivalci na odročnih območjih so bili prej brez dokumentov, kar jim je onemogočalo uveljavljanje socialnih pravic in dostop do državne pomoči. S to pobudo namerava perujska vlada izboljšati kakovost življenja najrevnejših slojev prebivalstva in zagotoviti njihovo vidnost v državnem administrativnem sistemu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor z družino policista Yasina Koçyiğita, ki je izgubil življenje med operacijo v Yalovi. Koçyiğit je bil ubit v oboroženem spopadu med policijsko akcijo, predsednik pa je v pogovoru z njegovimi svojci v Ankari izrazil globoko sožalje in podporo v težkih trenutkih. Dogodek poudarja tveganja, s katerimi se spopadajo turški varnostni organi pri vzdrževanju notranje varnosti. Ob predsedniku je družino pokojnega policista obiskal tudi notranji minister Ali Yerlikaya, ki je osebno izrazil spoštovanje do žrtve padlega častnika. Turške oblasti so po incidentu napovedale nadaljnje ukrepe za zagotavljanje varnosti državljanov in zaščito policistov na dolžnosti. Gre za nadaljevanje niza tragičnih dogodkov v turških varnostnih vrstah, ki so v zadnjem obdobju zahtevali več žrtev med uslužbenci policije.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo je napovedalo, da bodo 1. januarja 2026 po celotni državi veljali urniki omejitev pri dobavi električne energije. Ukrepi bodo vključevali načrtovane izklope po urah in omejevanje moči za porabnike v vseh ukrajinskih regijah. Odločitev o uvedbi teh ukrepov je bila sprejeta 31. decembra, razlog zanjo pa so verjetno ponavljajoče se težave v energetski infrastrukturi, ki jih povzročajo dolgotrajni spopadi. Sistemski operater je pojasnil, da so omejitve nujne za stabilizacijo omrežja. To ni prvič, da se prebivalci Ukrajine srečujejo s takšnimi ukrepi, saj so bili podobni izklopi uvedeni že v preteklosti zaradi poškodb na kritični infrastrukturi. Napovedani urniki bodo veljali za vse regije, vključno z večjimi mesti, kar bo vplivalo na vsakodnevno življenje državljanov v začetku novega leta.

Indijsko ministrstvo za trgovino je v sredo uradno začelo izvajati intervencijo za podporo dostopu do trgov (MAS), ki je del širše misije za spodbujanje izvoza (EPM). Projekt v vrednosti 4.531 milijard rupij (približno 4,5 milijarde evrov) je namenjen krepitvi mednarodne prisotnosti indijskih podjetij, s posebnim poudarkom na mikro, malih in srednjih podjetjih (MSME), prvemu izvozu in prednostnim sektorjem. Pobuda prihaja v času, ko se indijsko gospodarstvo spopada z visokimi, 50-odstotnimi carinami, ki so jih uvedle Združene države Amerike. Sredstva, ki bodo razporejena v šestletnem obdobju med letoma 2025 in 2031, bodo namenjena strukturirani finančni in institucionalni podpori. Ta vključuje organizacijo srečanj med kupci in prodajalci, udeležbo na mednarodnih trgovinskih sejmih ter financiranje trgovinskih delegacij na nastajajoče trge. Za prvo finančno leto 2025-26 je vlada že namenila 500 milijard rupij. Načrt predvideva tudi vnaprejšnjo pripravo tri- do petletnega koledarja dogodkov, kar bo podjetjem omogočilo dolgoročno načrtovanje izvoznih strategij. Generalni direktor za zunanjo trgovino Ajay Bhadoo je poudaril, da bo najmanj 35 odstotkov vseh dogodkov rezerviranih za sektor MSME, s čimer želijo spodbuditi diverzifikacijo izvoza v nove geografske regije. Celoten program je del širše, 25.060 milijard rupij vredne misije, ki jo je kabinet premierja Modija potrdil novembra letos kot odgovor na zaostrene globalne trgovinske pogoje.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Novoizvoljeni župan mesta New York, Zohran Mamdani, je v torek razkril svojo izbiro za najvišji pravni položaj v mestni upravi. Na mesto glavnega pravnika je imenoval nekdanjega mestnega funkcionarja, ki je v začetku letošnjega leta odstopil iz ugledne odvetniške pisarne Paul Weiss. Razlog za njegov takratni odstop je bil spor zaradi kontroverznega posla, ki ga je omenjena pisarna sklenila s podjetji predsednika Donalda Trumpa. Ta poteza jasno nakazuje politično smer Mamdanija, ki je bil novembra lani izvoljen na platformi izrazite levice in se je v svoji kampanji odkrito postavil po robu Trumpovi politiki. Mamdani, ki je uradno zaprisegel na zadnji dan leta 2025, je s to kadrovsko odločitvijo dodatno zaostril odnose z zvezno administracijo. Že ob nastopu funkcije je poudaril svojo zavezanost zaščiti marginaliziranih skupin, predvsem migrantov, pred načrti Washingtona. Imenovanje pravnika, ki se je v preteklosti že neposredno spopadel s Trumpovimi poslovnimi interesi, potrjuje, da bo mestna uprava New Yorka pod vodstvom 34-letnega socialista delovala kot osrednje središče pravnega in političnega odpora proti predsednikovi agendi.

Guverner Zaporoške oblasti, Evgenij Balicki, je sporočil, da so po napadu ukrajinskih sil v celoti obnovili oskrbo z električno energijo v vseh naseljenih krajih regije. Balicki se je zahvalil energetikom za njihovo delo.

Trumpova administracija je izdala nujni ukaz za ohranitev obratovanja stare premogovne elektrarne v mestu Craig v Koloradu, kljub njenemu načrtovanemu zaprtju. Ukaz je bil izdan v sklopu prizadevanj za spodbujanje rabe fosilnih goriv.

Ameriški in kanadski delniški trgi so leto 2025 končali v znamenju visoke rasti, čeprav so zadnji trgovalni dan beležili rahel upad. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, Nasdaq je na krilih navdušenja nad umetno inteligenco zrasel za 21 odstotkov, Dow Jones pa za 13,4 odstotka. Kljub temu da so se indeksi zadnje tri dni leta nekoliko znižali zaradi manjšega obsega trgovanja pred prazniki, leto 2025 ostaja eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Posebno pozornost je vzbudil kanadski indeks S&P/TSX, ki je leto končal z 29-odstotno rastjo, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tem stoletju. Kanadski trg se je v začetku leta spopadal z resnimi pretresi, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel ostre carine in celo omenjal možnost aneksije sosednje države. Situacija se je stabilizirala po omilitvi ameriške trgovinske politike in prevzemu oblasti v Kanadi s strani tehnokrata Marka Carneyja, kar je povrnilo zaupanje vlagateljev v rudarski in finančni sektor. Ameriško gospodarstvo je v letu 2025 zaznamovala visoka volatilnost zaradi nepredvidljivih tarif, vendar so tehnološka podjetja s svojimi vrednotenji prevladala nad geopolitičnimi skrbmi. S&P 500 je tekom leta dosegel kar 39 rekordnih vrednosti, kar potrjuje močan trend rasti, ki traja že tretje leto zapored. Vlagatelji so v novo leto vstopili z optimizmom glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence in pričakovanj o zniževanju obrestnih mer.

Izrael je napovedal prepoved delovanja za 37 humanitarnih organizacij v Gazi in na Zahodnem bregu, med njimi so Zdravniki brez meja in CARE. Razlog za prepoved je neizpolnjevanje novih pravil o registraciji, ki naj bi preprečila infiltracijo teroristov. Izrael trdi, da so organizacije imele več mesecev časa za uskladitev. Prepoved začne veljati v četrtek, organizacije pa morajo zagotoviti podrobne informacije o palestinskem osebju. Nova Zelandija se ni pridružila izjavi, ki opozarja na poslabšanje razmer v Gazi.

Trumpova administracija je prekinila upravljanje neprofitne organizacije s tremi javnimi igrišči za golf v Washingtonu, kar bi lahko pomenilo poskus prevzema. Predsednik Trump je že prej omenjal možnost prenove teh igrišč.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Deli Evrope in Združenih držav Amerike so novo leto 2026 pričakali v primežu ostrega zimskega vremena, ki so ga povzročili prodori mrzlega arktičnega zraka. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorilo pred t. i. skandinavskim mrazom, saj so se temperature spustile do -12 stopinj Celzija, kar je povzročilo obsežne snežne padavine predvsem na Škotskem in v severni Angliji. Britanske zdravstvene oblasti so zaradi nevarnih razmer in tveganja za zdravje prebivalstva že aktivirale opozorila druge stopnje. Podobne razmere so zajele tudi Grčijo, kjer je hladen frontni sistem prinesel drastičen padec temperatur za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je pobelilo ne le gorata območja, temveč se je v noči na novo leto spustilo tudi v nižinske predele Makedonije, Tesalije in širše okolice Aten. Močan severni veter, ki je v Egejskem morju dosegel sedmo stopnjo po Beaufortovi lestvici, je še dodatno stopnjeval občutek mraza. Medtem so v ZDA države kot so Nova Mehika, Alabama in Teksas prav tako beležile temperature pod lediščem, čeprav se v prihodnjih dneh tam pričakuje postopna otoplitev.

Podpredsednik ZDA JD Vance je v javnomnenjskih raziskavah in na napovednih trgih dosegel zgodovinsko prednost pred morebitnimi tekmeci za republikansko predsedniško nominacijo leta 2028. Po podatkih analitika mreže CNN Harryja Entna Vance v ključni državi New Hampshire uživa 42-odstotno prednost, kar predstavlja rekordno podporo za kandidata, ki ni aktualni predsednik, v tako zgodnji fazi kampanje. Podatki kažejo, da ima Vance več kot 50-odstotno podporo med verjetnimi volivci, medtem ko njegovi najbližji zasledovalci, vključno z Marcom Rubiom in Nikki Haley, ostajajo v enomestnih številkah. Analitiki poudarjajo, da so takšne številke 34 mesecev pred volitvami brez primere v zgodovini sodobnih javnomnenjskih raziskav od leta 1980 dalje. Na napovednih trgih, kot sta Polymarket in Kalshi, se Vanceove možnosti za zmago ocenjujejo na približno 50 odstotkov, kar je znatno več od državnega sekretarja Marca Rubia, ki mu pripisujejo okoli 10 odstotkov možnosti. Čeprav so volitve še daleč, trenutni trendi kažejo na hitro konsolidacijo republikanske stranke okoli Trumpovega naslednika, kar zmanjšuje manevrski prostor za ostale kandidate.

Cody Campbell, milijarder in predsednik upravnega odbora univerze Texas Tech, je predlagal korenito reformo ameriškega študentskega športa, ki bi vključevala posredovanje kongresa. Campbell zagovarja ustanovitev novega neodvisnega organa, ki bi prevzel nadzor nad panogo in se osredotočil predvsem na maksimiranje prihodkov. Po njegovem mnenju trenutni sistem trpi zaradi neskladja, saj so se stroški, vključno z milijonskimi izplačili igralcem, povsem profesionalizirali, medtem ko model ustvarjanja prihodkov ostaja na amaterski ravni. Investitor in nekdanji igralec opozarja, da bi brez takojšnjega ukrepanja študentski šport v trenutni obliki težko preživel po letu 2030. Kaotične razmere v industriji, ki jih zaznamujejo visoki stroški in tveganje bankrota atletskih oddelkov, so Campbella spodbudile k javnemu nastopu pred tekmo končnice študentskega nogometa. Čeprav bi kot bogat podpornik lahko le še naprej financiral programe svoje univerze, poudarja, da celoten sistem potrebuje vzdržno strukturo, ki bo nadomestila trenutni amaterski okvir v dobi profesionalnih zaslužkov športnikov.

Podjetje Naftna industrija Srbije (NIS) je s strani ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAK) prejelo podaljšanje licence za nemoteno delovanje, ki bo veljalo do 23. januarja. Novico je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović, ki je odločitev ameriških organov označila za izjemno pomembno za stabilnost srbskega energetskega sektorja ob koncu leta. Brez te licence bi se podjetje, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, lahko znašlo pod udarom ameriških sankcij, kar bi ohromilo njegovo mednarodno poslovanje. Podaljšanje licence omogoča nadaljevanje oskrbe z nafto in naftnimi derivati na srbskem trgu ter preprečuje neposredne motnje v energetski verigi, ki bi lahko nastale zaradi lastniške strukture podjetja. Srbska vlada poudarja, da gre za ključen korak pri zagotavljanju energetske varnosti države v zimskem obdobju. Čeprav je NIS podvržen mednarodnemu nadzoru zaradi povezav z ruskim kapitalom, tovrstna administrativna dovoljenja Washingtona omogočajo premostitev pravnih ovir, ki jih prinašajo sankcije proti ruskim energetskim velikanom.

Cody Campbell, milijarder in predsednik odbora regentov univerze Texas Tech, je pozval ameriški kongres k ustanovitvi nove krovne agencije, ki bi nadzorovala in preoblikovala ameriški študentski šport. Campbell opozarja, da sedanji sistem kljub profesionalizaciji stroškov, vključno z milijonskimi izplačili igralcem, še vedno temelji na amaterskih modelih ustvarjanja prihodkov, kar ogroža dolgoročno finančno vzdržnost univerzitetnih športnih oddelkov. Po njegovem mnenju bi morala nova entiteta prednostno maksimirati prihodke in uvesti red v trenutno kaotično stanje na tem področju. Njegov predlog prihaja v času, ko se študentski šport v Združenih državah Amerike sooča z velikimi strukturnimi spremembami in pravnimi izzivi glede statusa športnikov. Campbell, ki velja za enega najvplivnejših podpornikov univerze Texas Tech, meni, da je brez korenite reforme pod vodstvom zvezne oblasti prihodnost panoge po letu 2030 negotova. Čeprav bi njegovi šoli kratkoročno lahko ustrezal trenutni kaos, si kot podjetnik prizadeva za sistemsko rešitev, ki bi preprečila bankrote atletskih oddelkov po državi.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu zavrnilo videoposnetek, ki ga je objavila Ruska federacija kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik ministrstva Georgij Tihi je ruske navedbe označil za nesmiselne in dodal, da posnetek ne predstavlja verodostojnega dokaza o vpletenosti Kijeva. Moskva je pred tem objavila gradivo, ki naj bi prikazovalo sestrelitev drona nad eno od predsedniških lokacij, kar ruska stran interpretira kot poskus atentata oziroma neposreden napad na državni vrh. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letal za napade na strateško infrastrukturo. Kijev vztraja, da so ruske trditve del širše propagandne strategije, s katero želi Kremelj upravičiti nadaljnjo vojaško agresijo in stopnjevanje napadov na ukrajinsko civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da so bili ukrajinski droni pravočasno nevtralizirani s sistemi elektronskega bojevanja in protizračne obrambe, pri čemer naj bi se dogodek zgodil že v začetku tedna. Napetosti med državama se odražajo tudi v mednarodni diplomaciji, kjer se Rusija trudi prikazati kot žrtev terorističnih metod, medtem ko Ukrajina s podporo zahodnih zaveznic opozarja na stalne ruske kršitve mednarodnega prava. Ta informacijska vojna glede incidentov z droni je postala stalnica v konfliktu, saj nobena stran ne popušča pri svoji interpretaciji dogodkov na terenu.

Trgovci in obrtniki v iranski provinci Isfahan so izdali uradno izjavo, v kateri so opredelili svoje stališče do trenutnih gospodarskih razmer v državi. V dokumentu so poudarili nujnost ohranjanja miru na trgu ter zaščite gospodarske varnosti. Izjava prihaja v času povečanih pritiskov na iransko gospodarstvo, podpisniki pa so se izrecno zavzeli za izogibanje kakršnim koli ukrepom, ki bi lahko povzročili napetosti v družbi. Predstavniki tržnic (bazarjev) so v svojem sporočilu ponovili zvestobo vrhovnemu voditelju države in poudarili, da je stabilnost ključnega pomena za delovanje obrti. Dokument poziva k odgovornemu ravnanju vseh gospodarskih subjektov v regiji, s čimer želijo preprečiti morebitne nemire, ki bi jih lahko sprožile nihajoče gospodarske razmere. Isfahan velja za eno ključnih trgovskih središč v Iranu, zato so tovrstna javna pozicioniranja lokalnih trgovskih združenj pomemben kazalnik notranje družbene dinamike.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v trajajočem konfliktu v Ukrajini. Nagovor, ki je bil najprej predvajan na polotoku Kamčatka ob vstopu v leto 2026, je bil v veliki meri posvečen ruskim vojakom, ki jih je predsednik označil za heroje. Putin je poudaril, da se sile, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji, borijo za domovino, resnico in pravičnost. Kljub skoraj štirim letom vojne in obtožbam o vojnih zločinih, ki jih navaja ukrajinska stran, je Putin v govoru ohranil borben ton in zagotovil, da je celoten narod enoten v podpori vojski. Zanimivo je, da predsednik v svoji poslanici sploh ni omenil pogajanj z Združenimi državami Amerike o končanju vojne, prav tako pa se ni dotaknil vprašanja miru, ki ga pričakuje velik del ruske javnosti. Namesto tega je izpostavil doseganje zastavljenih ciljev za "veliko Rusijo".

Japonska predsednica vlade Sanae Takaichi je v svojem prvem novoletnem nagovoru obljubila, da bo z izvedbo nujnih reform zgradila močno in cvetočo državo. Takaichi, ki je oktobra postala prva ženska na čelu japonske vlade, je poudarila odločenost kabineta pri spopadanju z domačimi in globalnimi izzivi. Med ključnimi notranjimi težavami je izpostavila krčenje prebivalstva in naraščajoče življenjske stroške, s katerimi se država bori po desetletjih deflacije. Na področju zunanje politike je premierka opozorila na najbolj zapletene varnostne razmere po koncu druge svetovne vojne, pri čemer je izpostavila ogroženost prostega mednarodnega reda ter naraščajoča hegemonistična dejanja. Premierka se je v svojem nagovoru dotaknila tudi prvih mesecev delovanja svoje vlade, ki po javnomnenjskih raziskavah uživa visoko podporo javnosti. Izpostavila je sprejetje dodatnega proračuna za zagotavljanje varnosti in aktivno diplomacijo, vključno z udeležbo na vrhovih ASEAN, APEC in G20. Poleg resnih političnih tem se je Takaichi s kančkom humorja odzvala na ljudske pripovedke o uradni rezidenci predsednika vlade iz leta 1929. Povedala je, da se po nedavni selitvi v prostore še ni srečala z legendarnim duhom, ki naj bi po ljudskem izročilu strašil v poslopju, kjer se je leta 1932 zgodil atentat na takratnega premierja.

Grški kmetje so s stavkovnimi aktivnostmi in postavljanjem cestnih blokad povzročili znatne zamude pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila. Generalna direkcija mejne policije je poročala o težavah na mejnih prehodih z Grčijo, medtem ko je promet na mejah s Turčijo, Severno Makedonijo in Srbijo ostal tekoč. Stanje na terenu se je zaostrilo v večernih urah, ko so protestniki ponovno omejili dostop do ključnih prometnih vozlišč. Najnovejše motnje so neposredno nadaljevanje protestnih aktivnosti, ki so se začele že v začetku decembra. Kmetje z blokadami izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko in gospodarskimi razmerami, pri čemer so ponovno zaprli tudi pomemben prehod Kulata. Slovenski prevozniki in potniki, ki so namenjeni proti jugu Balkanskega polotoka, so bili opozorjeni na morebitne zastoje in pozvani k spremljanju aktualnih informacij o stanju na cestah.

Ukrajinske oblasti so uradno zavrnile obtožbe Moskve glede domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za incident, označil za nesmiseln in prirejen. Do zanikanja prihaja po tem, ko je ruska stran objavila posnetke, ki naj bi prikazovali ukrajinski poskus atentata oziroma napada na državni objekt, kar je povzročilo novo zaostritev v diplomatskih odnosih med državama. Ukrajinski predstavniki trdijo, da gre pri ruskih obtožbah za premišljeno dezinformacijo, ki bi lahko služila kot pretveza za prihodnje ruske vojaške operacije ali stopnjevanje agresije. Rusija na drugi strani vztraja pri svoji različici dogodkov, pri čemer je zunanji minister Sergej Lavrov napovedal morebitne spremembe v pogajalskih izhodiščih. Incident ostaja predmet mednarodnih razprav, saj so se nanj odzvali tudi nekateri svetovni voditelji, medtem ko neodvisni opazovalci še niso potrdili avtentičnosti predstavljenih dokazov.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Petinpestdesetletna Necla Özmen iz Ankare je vložila tožbo na turškem sodišču, s katero želi dokazati, da je njen biološki oče novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Po poročanju turških medijev, vključno z agencijo DHA in časnikom Hürriyet, Özmenova trdi, da sta osebi, navedeni v njenem rojstnem listu, Sata in Dursun Özmen, le njena uradna starša, medtem ko naj bi bila njena dejanska biološka mati Američanka po imenu Sophia. Tožnica si že dalj časa prizadeva za sodno potrditev sorodstvenih vezi s Trumpom, pri čemer navaja, da ima dokaze o svojem poreklu. Donald Trump ali njegovi pravni zastopniki se na navedbe, ki prihajajo iz turške prestolnice, še niso odzvali. Primer je v Turčiji zbudil precejšnjo medijsko pozornost, čeprav Özmenova v preteklosti s podobnimi pravnimi zahtevki na nižjih stopnjah sodstva ni bila uspešna.