Premier Robert Golob je na proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti izjavil, da je 35 let samostojnosti za Slovenijo obdobje zrelosti in odgovornosti. Pozval je k povezovanju in gradnji skupnosti, pri čemer je poudaril, da Slovenci nismo majhni, temveč veličastni in nepremagljivi, ter da povezovanje ne bi smelo biti le utopija, ampak strategija.

Skupina volivcev, ki se ne strinja z zavrnitvijo njihovega ugovora glede domnevnih nepravilnosti med referendumsko kampanjo o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je vložila tožbo na vrhovno sodišče. Trdijo, da ravnanje Rimskokatoliške cerkve in Zdravniške zbornice Slovenije ni bilo skladno z zakonom.

Svet Evropske unije je podaljšal sankcije proti Rusiji za nadaljnjih šest mesecev, do konca julija 2026, zaradi njene agresije na Ukrajino in destabilizacije razmer v državi. Sankcije so bile prvotno uvedene leta 2014, a so bile po februarju 2022 znatno razširjene.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je med božičnimi prazniki obiskala predstavnike dežurnih služb v Novem mestu. Zahvalila se jim je za njihov prispevek k varnosti in delovanju družbe. Izrazila je zadovoljstvo, da so se varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji izboljšale.

Kontroverzni hrvaški pevec Marko Perković - Thompson je na koncertu v Zagrebu pozval k menjavi mestnih oblasti, ki jih vodi župan Tomislav Tomašević. Označil ga je za "ostanek jugokomunistov". Po koncertu so se pred županovim stanovanjem zbrali skrajni desničarji, ki so protestirali proti prepovedi Thompsonovega koncerta. Tomašević je sporočil, da se ne bo uklonil pritiskom.

Izpred srbskega parlamenta v Beogradu so odstranili šotore, ki so jih marca postavili podporniki predsednika Aleksandra Vučića in njegove stranke SNS. Šotore, poimenovane "Ćacilend", so postavili kot odgovor na proteste študentov po železniški nesreči v Novem Sadu. Na prostoru pred parlamentom bodo zdaj postavili božično vas.

Po odločitvi Ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o zdravstveni dejavnosti, bo moral Državni zbor (DZ) in vlada do leta 2026 najti rešitve za ureditev tega področja v Sloveniji.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

V New Yorku se je pričel sodni proces proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki ga vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin Hellerstein. Sodnika, ki na položaju vztraja že več desetletij, je leta 1998 imenoval tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. Hellerstein velja za izkušenega pravnika, ki je v preteklosti že obravnaval odmevne primere, povezane z najvišjimi političnimi predstavniki. Pozornost javnosti je sodnik pritegnil predvsem zaradi svojih preteklih odločitev, ki so neposredno vplivale na delovanje administracije in osebne interese Donalda Trumpa. Mediji poudarjajo, da Hellerstein nima zadržkov pri vodenju zahtevnih postopkov proti svetovnim voditeljem. Proces proti Maduru, ki se spopada z obtožbami o trgovini z drogami in korupciji, predstavlja enega najpomembnejših mednarodnih kazenskih postopkov na ameriških tleh v zadnjem obdobju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da so v New Yorku vložili uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožbe vključujejo težka kazniva dejanja, povezana z mednarodno trgovino z drogami in terorizmom. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so par zajeli v Venezueli, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za omejitev vpliva Madurovega režima. ZDA so že pred časom stopnjevale pritisk na Caracas, kar je vključevalo tako visoke denarne nagrade za informacije kot neposredne vojaške premike v bližini venezuelskih voda. Današnja objava ministrice na družbenem omrežju X nakazuje, da bodo ameriški organi pregona zahtevali polno odgovornost venezuelskega vrha. Dogajanje povzroča precejšnjo politično negotovost v Latinski Ameriki, kjer so sosednje države že predhodno izražale zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih vojaških posredovanj.

Kijev je bil v noči na 27. december tarča obsežnega ruskega balističnega raketnega napada. Rusija je na ukrajinsko prestolnico izstrelila več hiperzvočnih raket Kinžal, balističnih raket Iskander in križarskih raket Kalibr. V napadu je bilo ranjenih več ljudi. Poljska je zaradi napada aktivirala svoje vojaško letalstvo.

Rusija je izvedla obsežne zračne napade na energetsko infrastrukturo po vsej Ukrajini, pri čemer je uporabila več deset raket in 600 brezpilotnih letalnikov. Napadi so povzročili najmanj tri smrtne žrtve in obsežne izpade elektrike v več regijah. Poljska je zaradi napadov blizu njene zahodne meje aktivirala svoja bojna letala. Ukrajina je odgovorila z napadom z droni na petrokemični obrat v ruskem Stavropolu.

ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi daljšega obdobja. Zelenski meni, da bi morali Ukrajinci o končni različici mirovnega načrta odločati na referendumu.

Po pogovorih na Floridi med odposlancem ameriškega predsednika Trumpa, Stevom Witkoffom, in odposlancem ruskega predsednika Putina, Kirilom Dmitrijevim, je Witkoff izjavil, da Rusija ostaja zavezana doseganju miru v Ukrajini. Kljub temu pa Rusija meni, da so evropske in ukrajinske spremembe ameriškega predloga načrta nekonstruktivne.

Ruska vojska je z droni in raketami napadla Kijev in njegovo okolico. V napadu je umrla ena oseba, več pa jih je bilo ranjenih. Po napadih je na stotisoče ljudi ostalo brez ogrevanja in elektrike, poročajo ukrajinske oblasti.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Rusija je prejela ukrajinski protipredlog za končanje vojne. Hkrati so ukrajinske sile med božičem zavzele večino Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski regiji, potisnile pa so ruske enote na obrobje.

Volodimir Zelenski je predstavil nov ameriško-ukrajinski mirovni načrt v 20 točkah, ki predvideva zamrznitev frontne črte. Po načrtu naj bi na frontno črto prišle mednarodne sile, Donald Trump pa naj bi bil glavni nadzornik miru. Osnutek sporazuma naj bi Moskva prejela v sredo.

Ukrajina je ponovila, da Rusija ni predložila verodostojnih dokazov za trditev, da je napadla Putinovo rezidenco z droni. Politični in vojaški strokovnjaki so ruske informacije o 91 izstreljenih dronih označili za neutemeljene in neprepričljive. Napadi se nadaljujejo, prav tako tudi diplomatske dileme in nove obtožbe.

Slovenija je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila trdno podporo enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril nujnost spoštovanja mednarodno priznanih meja, s čimer se je Ljubljana pridružila večini držav članic, ki nasprotujejo nedavnemu izraelskemu priznanju odcepljene pokrajine Somaliland. Izredno zasedanje je bilo sklicano kot neposreden odziv na diplomatsko potezo Izraela, ki je sprožila val kritik v mednarodni skupnosti. Slovenija je v svojem nastopu poudarila, da tovrstna enostranska dejanja spodkopavajo stabilnost v regiji Afriškega roga. Diplomatska prizadevanja so bila usmerjena v preprečevanje stopnjevanja napetosti, saj Somalija dejanje Izraela razume kot očitno kršitev svoje suverenosti in invazijo na svojo ozemeljsko celovitost. Večina mednarodnih akterjev, vključno z Evropsko unijo, ostaja enotna v stališču, da je treba spore reševati v okviru dialoga in spoštovanja listine Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, kjer sta voditelja potrdila tesno zavezništvo in usklajenost glede bližnjevzhodne politike. Trump je med srečanjem ostro zagrozil Iranu z novimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj program balističnih raket. Ameriški predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile groženj izraelski varnosti s strani iranskega režima. Obenem je Trump ponovil svojo neomajno zahtevo po popolni razorožitvi palestinskega gibanja Hamas, kar ostaja ključni pogoj za dolgoročno stabilizacijo območja Gaze. Srečanje se je odvilo v luči predhodnih prizadevanj za uveljavitev Trumpovega mirovnega načrta, ki vključuje amnestijo v zameno za izpustitev vseh talcev. Netanjahu, ki se doma sooča s sodnimi postopki, je v Trumpu znova našel močnega zaveznika, saj je ameriški predsednik že v preteklosti javno podprl njegovo politiko in ga označil za vojnega heroja.

Ameriški predsednik Donald Trump je imenoval guvernerja zvezne države Louisiana, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki je dansko avtonomno ozemlje.

Ukrajinski nacionalni protikorupcijski urad (NABU) je razkril, da je odkril organizirano kriminalno združbo, v kateri so vpleteni tudi nekateri trenutni poslanci. Urad ni razkril podrobnosti preiskave.

Italijanska policija je v Neaplju aretirala Ciara Andolfija, vodjo mafijske združbe Camorra, ki je bil na seznamu 100 najnevarnejših kriminalcev italijanskega notranjega ministrstva. Andolfija so našli v skrivališču v stanovanju v neapeljski četrti Barra.

Francoska policija je aretirala moškega, osumljenega napada z nožem na tri ženske na različnih postajah pariškega metroja. Osumljenca so izsledili v departmaju Val d'Oise s pomočjo posnetkov nadzornih kamer in sledenja njegovemu mobilnemu telefonu.

Objavljeni dosjeji obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina razkrivajo, da je Donald Trump pogosto potoval z njegovim zasebnim letalom, imenovanim Lolita ekspres. Dosjeji vsebujejo tudi nepotrjene informacije, ki jih je Bela hiša označila za neresnične. Ime Donalda Trumpa se pojavlja v najnovejšem svežnju javno objavljenih dokumentov.

Italijanska policija je aretirala sedem ljudi zaradi suma zbiranja več milijonov evrov za Hamas. Izdane so bile tudi mednarodne tiralice za dve dodatni osebi, povezani s primerom. Eden od člankov omenja financiranje te organizacije s strani Golobove vlade.

Ameriško pravosodno ministrstvo je v zbirko dokumentov, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, vrnilo fotografijo, na kateri je viden tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Fotografija je bila predhodno nepričakovano umaknjena iz spletne zbirke, nato pa ponovno objavljena.

Avstralski premier Anthony Albanese se je opravičil javnosti teden dni po terorističnem napadu na plaži Bondi v Sydneyju in napovedal zaostritev zakonodaje o sovražnem govoru in orožju. Podobne ukrepe napovedujejo tudi v zvezni državi Novi Južni Wales. Policija je razkrila, da sta se storilca na napad skrbno pripravljala več mesecev.

Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo le majhen del dosjejev Jeffreyja Epsteina, približno deset odstotkov, od tega je le pet odstotkov nepobarvanih. Zamuda in obseg objavljenih dokumentov sta sprožila dodatne kritike in grožnje s pravnimi ukrepi s strani kongresa.

Novembrska anketa Vox populi, ki jo je izvedla Ninamedia za časnik Dnevnik, kaže, da stranka SDS ohranja največjo podporo med volivci, saj bi jo volilo 22,1 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda bi dobilo 17,1 odstotka glasov. Več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) meni, da je delo vlade neuspešno.

Uredniki medijev naj bi bili pod pritiskom, da pozorno prebirajo vsebino, ki jo objavljajo, saj jim grozijo visoke globe ministrstva za kulturo, če se v zapisih pojavi kaj za vlado sovražnega. Globe se gibljejo od 2.000 do 20.000 evrov.

Stranka Suvereni, pod vodstvom poslanca Dejana Kaloha, se je odločila, da bo na prihajajoče državnozborske volitve nastopila samostojno. Svet stranke je soglasno sprejel sklep o samostojnem nastopu, s čimer so prekinili dogovore o sodelovanju s stranko Karl Erjavec - stranka Zaupanje.

Stranka SDS uživa največjo podporo med volivci tri mesece pred parlamentarnimi volitvami. Sledi ji Gibanje Svoboda, ki je zabeležilo rahlo povečanje podpore, kaže anketa, ki jo je za Televizijo Slovenija izvedel Inštitut Mediana.

Stranka Samoodločba premierja Albina Kurtija je zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu, ki so potekale po skoraj letu dni politične krize. Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je stranka osvojila več kot 49 odstotkov glasov in se ji obeta večina v 120-članskem parlamentu. Kurti je po zmagi napovedal prizadevanja za hitro oblikovanje vlade.

Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je razveljavila predčasne volitve za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih v 17 volilnih enotah. Razveljavitev je sledila ponovnemu štetju glasovnic. Zmagovalec volitev bo funkcijo opravljal manj kot eno leto, saj bodo oktobra prihodnje leto redne splošne volitve. Po končnih rezultatih je z nekaj tisoč glasovi prednosti zmagal Siniša Karan, kandidat vladajoče Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD).

V Mjanmaru so se začele splošne volitve, ki naj bi po pričakovanjih utrdile absolutno oblast vladajoče hunte pod vodstvom generala Min Aung Hlainga. Volitve potekajo le na območjih pod nadzorom vojske, brez sodelovanja opozicije, v času državljanske vojne, ki je izbruhnila po državnem udaru leta 2021.

Srbski študenti po vsej državi zbirajo podpise za peticijo z naslovom "Razpiši zmago", s katero zahtevajo razpis izrednih parlamentarnih volitev. Pobudniki menijo, da je to edina mirna pot za zamenjavo oblasti.

Švicarska kantonalna policija je zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v četrtek izbruhnil v priljubljenem lokalu v smučarskem središču Crans Montana. Po navedbah preiskovalcev se je tragedija zgodila sredi novoletne zabave, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Med žrtvami je bilo ugotovljeno veliko število mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Policija in forenzični izvedenci so delali neprekinjeno, da bi potrdili identiteto vseh pokojnih, med katerimi prevladujejo švicarski državljani. Oblasti trenutno še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, medtem ko se lokalna skupnost in turisti spopadajo s posledicami ene najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih letih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko se nadaljuje zbiranje dokazov o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov v objektu.

Ameriška vojska je v ponedeljek v vzhodnem Pacifiku izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, za katero so obveščevalni podatki kazali, da prevaža prepovedane droge. V operaciji sta bili ubite dve osebi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev ameriške vojaške kampanje proti drogam od lanskega septembra povzpelo na najmanj 107. Napad se je zgodil v okviru okrepljenih operacij, ki jih Združene države Amerike izvajajo v Karibih in vzhodnem Pacifiku. Vojaška kampanja, ki jo je sprožila administracija predsednika Donalda Trumpa, je usmerjena proti tako imenovanim "narkoteroristom" in vključuje uničevanje plovil v mednarodnih vodah. Kritiki opozarjajo na eskalacijo nasilja in morebitne posege v suverenost držav v regiji, medtem ko ameriški uradniki poudarjajo nujnost ostrega ukrepanja za preprečevanje dotoka mamil v državo. Napadi se vrstijo na strateških pomorskih poteh, kjer vojska redno prestreza sumljiva plovila, pri čemer se število smrtnih žrtev v zadnjih mesecih strmo povečuje.

Po podatkih španske nevladne organizacije Caminando Fronteras je v letošnjem letu med poskusom prečkanja morja do Španije življenje izgubilo več kot 3000 migrantov. Poročilo izpostavlja visoko stopnjo smrtnosti na nevarnih morskih poteh, ki vodijo iz Afrike proti Evropi, čeprav številke kažejo na upad v primerjavi s preteklim letom. Statistični podatki za tekoče leto odražajo močno zmanjšanje števila žrtev glede na leto 2024, ko je bilo zabeleženih rekordnih 10.400 smrtnih žrtev. Kljub temu humanitarne organizacije opozarjajo, da razmere na morju ostajajo kritične, saj številni ljudje še vedno tvegajo življenja na neprimernih plovilih, da bi dosegli obale Evropske unije.

V eksploziji v mošeji v sirskem mestu Homs je umrlo najmanj osem ljudi, 18 je ranjenih. Do napada v alavitski četrti je prišlo med molitvijo.

V Siriji je prišlo do spopadov med podporniki in nasprotniki vlade, v katerih je po navedbah aktivistov in varnostnih sil umrlo več ljudi. Do nasilnih spopadov je prišlo po pozivu alavitskega voditelja Ghazala Ghazala k pravici alavitske manjšine do samoodločbe.

V starosti 92 let je umrla Brigitte Bardot, ikonična francoska igralka, pevka in zagovornica pravic živali. Novico o njeni smrti je potrdila njena fundacija.

V obmorskem mestu Saint-Tropez se v krogu družine, prijateljev in oboževalcev poslavljajo od francoske filmske ikone in borke za pravice živali Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo na svojem domu La Madrague. Mestne oblasti so sporočile, da bo pokojnica pokopana na tamkajšnjem pokopališču, vendar točnega datuma pogreba zaradi zagotavljanja zasebnosti niso razkrile. Bardotova je veljala za najbolj prepoznavno ambasadorko mesta, ki je s svojo prisotnostjo Saint-Tropez postavila na svetovni zemljevid elitnega turizma. Na njeno smrt so se odzvali številni vidni politiki, predvsem iz vrst evropske desnice. Francoska političarka Marine Le Pen je Bardotovo opisala kot večno zvezdo in žensko, ki je poosebljala svobodo, medtem ko je podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini izrazil spoštovanje do njene neizbrisne zapuščine v svetu umetnosti. Odzivi poudarjajo njen kulturni vpliv, ki je segal onkraj filmskih platnov, saj je bila v poznejših letih znana tudi po svojem aktivizmu in kontroverznih političnih stališčih.

Sindikat policistov Slovenije je opozoril na kritično kadrovsko stisko v policijskih vrstah, ki je privedla do ukinitve nočnega dežurstva na Policijski postaji Slovenska Bistrica. Po navedbah sindikata takšni ukrepi niso posledica načrtovane optimizacije dela, temveč neizogiben odziv na pomanjkanje operativnega osebja, kar bi se lahko razširilo tudi na druge enote po državi. Sindikat ob tem opozarja na sistemsko slabšanje razmer in poziva odgovorne k takojšnjemu ukrepanju. Predstavniki policije so v odzivu na opozorila zagotovili, da kljub spremenjeni organizaciji dela varnost državljanov ni ogrožena. Po njihovih trditvah policija še naprej zagotavlja 24-urno odzivnost na terenu, kar pomeni, da nobena oseba, ki potrebuje nujno pomoč, ne ostane brez nje. Kljub tem zagotovilom pa sindikalna stran poudarja, da ukinjanje dežurstev na postajah zmanjšuje dostopnost policijskih storitev za lokalno prebivalstvo v nočnem času.

Slovenska policija je zaradi kadrovskega primanjkljaja uvedla nove reorganizacijske ukrepe, ki vključujejo ukinitev nočnih dežurstev na določenih policijskih postajah, nazadnje v Slovenski Bistrici. Vodstvo policije poudarja, da varnost državljanov zagotavljajo patrulje neposredno na terenu in ne prisotnost policistov v prostorih postaj. Po njihovih navedbah gre za nujno optimizacijo dela, s katero želijo ohraniti operativno učinkovitost kljub manjšemu številu zaposlenih. Na takšne poteze so se ostro odzvali v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), kjer opozarjajo, da policijska postaja v lokalnem okolju predstavlja simbol reda in miru. V sindikatu so prepričani, da ukinitev stalne prisotnosti ne bo izboljšala varnosti, temveč bo imela nasproten učinek. Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu potrdilo, da se zavedajo velikih pričakovanj javnosti glede varnosti, vendar vztrajajo pri trditvi, da so spremembe nujne za obvladovanje kadrovske krize v Policiji.

Avstralska policija je sporočila rezultate preiskave o množičnem strelskem napadu na sydneyjski plaži Bondi, v katerem je sredi meseca življenje izgubilo 15 ljudi. Po ugotovitvah preiskovalcev sta osumljenca za napad delovala sama in nista bila del širše teroristične mreže ali organizirane celice. Organi pregona so s tem zavrnili namigovanja o morebitni vpletenosti tujih ekstremističnih skupin. Preiskava se je osredotočila tudi na njuno potovanje na Filipine neposredno pred izvedbo napada. Policija je zagotovila, da osumljenca v tej državi nista prejela nobenega vojaškega usposabljanja ali specifičnih navodil za izvedbo napada. Ugotovitve kažejo na to, da sta se radikalizirala neodvisno, kar ponovno sproža vprašanja o spopadanju z napadi osamljenih napadalcev, ki jih je težje vnaprej zaznati.

Nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila znova povabljena na Münchensko varnostno konferenco, ki bo februarja. Predstavniki AfD se zadnji dve leti konference niso udeležili.

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodil napade na civiliste, humanitarne delavce in mirovne sile v Sudanu in Južnem Sudanu. Zahteval je kaznovanje odgovornih za nasilje in prekinitev podpore sprtima stranema iz tujine, poudaril pa je tudi, da nasilje nad otroki nima opravičila.

Latvija je zaradi varnostnih razlogov podaljšala okrepljeno varovanje svoje meje z Belorusijo do konca junija prihodnjega leta, je sporočilo latvijsko ministrstvo za notranje zadeve.

Vladni urad za informacijsko varnost je predložil predlog zakona o spodbujanju kibernetske varnosti in odpornosti v javno obravnavo. Zakon naj bi uredil različna področja kibernetske varnosti.

Vlada je potrdila predlog novele zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki uvaja nov koncept regionalnega razvoja. Novela naj bi regijam omogočila večjo samostojnost pri razvoju.

Po smrtonosnem strelskem napadu na plaži Bondi v Sydneyju je zgornji dom parlamenta avstralske zvezne države Novi Južni Wales z 18 glasovi proti 8 sprejel zaostritev zakonodaje o orožju.

Francoski parlament je potrdil poseben zakon, ki omogoča podaljšanje proračuna, s čimer se bo vlada izognila zaprtju države s 1. januarjem. Do potrditve je prišlo, ker se poslanci niso uspeli dogovoriti o celotnem proračunu za prihodnje leto. Zakon bo poslan v senat.

Alžirski parlament je soglasno sprejel zakon, ki francosko kolonialno vladavino v Alžiriji med letoma 1830 in 1962 označuje za državni zločin. Alžirija od Francije zahteva uradno opravičilo in plačilo odškodnine.

Državljani in gospodarstvo že od julija plačujejo obvezne prispevke za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi v polnosti zaživela decembra 2025. Kljub temu se pri izvajanju programa pojavljajo težave, kot so zmeda in obilo birokracije, zaradi česar nekateri sistem označujejo za prevaro.

Vlada je Jureta Palko imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja po razrešitvi Anike Vrabec Božič. Palkov mandat bo začel teči 1. januarja 2026.

Kristjani so po vsem svetu obeležili božični večer s polnočnicami in družinskimi srečanji, s čimer so pričakali božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Razpravljalo se je o tem, ali je božič postal le še družinska večerja in nakupovanje daril, ali še ohranja svoj prvotni krščanski pomen. Raziskalo pa se je tudi vprašanje, zakaj božič praznujemo že 24. decembra, ko pa je rojstni dan Jezusa Kristusa 25. decembra.

ZDA so sporočile, da bodo za 18 mesecev preložile uvedbo carin na uvoz kitajskih polprevodnikov. Razlog je domnevna uporaba nepoštenih taktik Kitajske za prevlado v industriji polprevodnikov, kar v Pekingu odločno zavračajo.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je opozorilo na nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti javnega sistema. Odziv združenja sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, kar po njihovem mnenju povečuje potrebo po jasnih pravilih delovanja. V združenju poudarjajo, da je brez ustrezne ureditve ogrožena vzdržnost zdravstvenih storitev, ki so dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji. Predstavniki zavodov so izpostavili, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne težave, ki bi lahko nastale v praksi. Pozivajo pristojne institucije k pripravi zakonodajnih rešitev, ki bodo preprečile odliv kadrov in sredstev iz javnega v zasebni sektor. Po njihovem mnenju je ključno določiti pogoje, pod katerimi lahko zdravstveni delavci sodelujejo z obema sferama, ne da bi pri tem prišlo do konflikta interesov ali podaljševanja čakalnih dob.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

Inštitut 8. marec in Nika Kovač se zavzemata za varen splav na evropski ravni, kljub temu, da je v večini držav Evropske unije že zagotovljen. V Sloveniji pa se prebivalci srečujejo s pomanjkanjem osebnih zdravnikov, saj jih več kot 140.000 nima.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da je Ustavno sodišče potrdilo legitimno pravico države, da razmeji javno zdravstvo od zasebnega. Izrazila je upanje, da bo vlada hitro našla rešitve za odpravo ugotovljene neustavnosti pri dodatnem delu zdravnikov.

V Moskvi je v eksploziji bombe umrle tri osebe, vključno z dvema prometnima policistoma. Eksplozija se je zgodila v južnem delu mesta, blizu kraja, kjer je pred nekaj dnevi v podobni eksploziji umrl ruski general Fanil Sarvarov. Ruski preiskovalni odbor trdi, da je bombo podtaknila ukrajinska obveščevalna služba.

Donald Trump je pozval ameriško ministrstvo za pravosodje, naj objavi imena vseh demokratov, ki so sodelovali z Jeffreyjem Epsteinom, pokojnim spolnim prestopnikom. Trump želi, da se ta imena osramotijo, s čimer nadaljuje pritisk po objavi dokumentov iz Epsteinove preiskave.

Turške oblasti so prijele 115 domnevnih pripadnikov skrajne skupine Islamska država, ki naj bi načrtovali napade na praznične dogodke ob koncu leta. Osumljence so prijeli po vsej državi.

Med operacijo proti skrajni skupini Islamska država (IS) na severozahodu Turčije so bili ubiti trije policisti, osem pa je bilo ranjenih, je sporočil turški notranji minister Ali Yerlikaya. Operacija je sledila aretaciji več kot sto domnevnih članov IS v Istanbulu, ki naj bi načrtovali napade med prazniki.

V Tirani je več tisoč protestnikov zahtevalo odstop albanskega premierja Edija Rame zaradi obtožb o korupciji. Med protesti so nekateri metali molotovke, pri čemer so bili ranjeni trije policisti. Policija je pridržala štiri osebe, sedem pa jih preiskuje.

Obilne snežne padavine so v Bosni in Hercegovini ter Srbiji povzročile resne težave v oskrbi z energijo in prometu. V Bosni in Hercegovini je zaradi okvar na električnem omrežju brez električne energije ostalo približno 45.000 gospodinjstev, največ težav pa so zabeležili na severozahodu države. Pristojne službe se na terenu spopadajo s snegolomom, ki je poškodoval daljnovode in lokalno infrastrukturo. Podobne razmere vladajo v Srbiji, kjer snežni zameti ovirajo cestni promet in povzročajo zamude na beograjskem letališču Nikola Tesla. Poleg težav z elektriko in prevoznostjo cest so oblasti v obeh državah izdale opozorila pred morebitnimi poplavami, saj bi hitro taljenje debele snežne odeje lahko povzročilo naraščanje vodotokov. Intervencijske ekipe ostajajo v stanju pripravljenosti, medtem ko se vremenske razmere v regiji le počasi umirjajo.

Slovenska policija je v preteklem 24-urnem obdobju zabeležila povečano število intervencij, saj so operativno-komunikacijski centri na številko 113 prejeli skupno 1586 klicev. Od 639 obravnavanih interventnih dogodkov so policisti največji delež nalog opravili na področju cestnoprometne varnosti, kjer se je zgodilo 123 prometnih nesreč. V večini primerov je nastala le premoženjska škoda, v desetih nesrečah pa so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Zaradi hujših kršitev prometnih predpisov so policisti zasegli osem vozil. Na področju kriminalitete je bilo obravnavanih 83 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovali vlomi (25) in tatvine (19). Izstopajo tudi štirje ropi ter tri kazniva dejanja nasilja v družini, pri čemer sta bili dve osebi zaščiteni z ukrepom prepovedi približevanja. Policisti so se spopadali tudi s kršitvami javnega reda in miru, zaradi česar so izvedli 62 intervencij, šest kršiteljev pa so zaradi nadaljevanja s prekrški pridržali. Poleg tega so na območju policijskih uprav Novo mesto in Maribor izsledili 88 oseb, ki so nezakonito prestopile državno mejo.

Ministrstvo za kulturo ne vidi potrebe po spremembi zakonodaje, ki bi Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota omogočila sporazumevanje v madžarskem jeziku na sedežu knjižnice. Pobudo knjižnice je komentiral tudi Milan Kučan.

Ukrajinska vojska je objavila posnetek, na katerem je prikazano, kako so z brezpilotnim letalnikom uničili ruskega vojaka, ki se je na konju premikal proti fronti. Incident naj bi dokazoval, da ruski vojski primanjkuje opreme, zato se poslužujejo celo konjev za premikanje.

Sodišče v Novem Sadu je zavrnilo obtožnico proti nekdanjemu srbskemu ministru za gradbeništvo Goranu Vesiću v zvezi s padcem nadstreška na novosadski železniški postaji. Tožilstvo je Vesića bremenilo kaznivega dejanja zoper splošno varnost, vendar je sodišče ocenilo, da ni dovolj dokazov. Postopek je bil ustavljen tudi za pet od trinajstih obtoženih.

Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja Državne volilne komisije (DVK) v letu 2024 ugotovilo številne nepravilnosti in ji izdalo negativno mnenje. Med nepravilnostmi so nepravilnosti pri izplačilu nadomestil članom komisije, dodatkov za delo in delovne uspešnosti.

Z novim letom se bo začel uporabljati novi zakon o gostinstvu, ki prinaša strožja pravila na področju oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem, kar je sprožilo precejšen odpor med sobodajalci. Osrednji del zakonodaje predvideva časovne omejitve oddajanja stanovanj, ki bodo v občinah z visokim tveganjem za negativne vplive na stanovanjski trg začele veljati 1. januarja 2027. S tem želi država vzpostaviti večji nadzor nad platformami, kot sta Airbnb in Booking, ter izboljšati dostopnost dolgoročnih najemnih stanovanj. Sobodajalci zakonu ostro nasprotujejo in opozarjajo na negativne posledice za turistični sektor. Poleg vsebinskih pripomb zahtevajo tudi šestmesečni moratorij na izrekanje sankcij, saj menijo, da novi predpisi niso dovolj jasno opredeljeni in da ponudniki potrebujejo več časa za prilagoditev. Kljub njihovim zahtevam zakon ostaja v veljavi, kar nakazuje na odločenost vlade pri urejanju stanovanjske politike in zajezitvi nebrzdanega širjenja kratkotrajnih turističnih najemov v mestnih središčih.

Stranka Vesna je v okviru svoje pobude "Podpiši za zrak" predlagala prepoved petard in drugih pirotehničnih sredstev, saj menijo, da so pomemben vir kratkotrajnega, a intenzivnega onesnaževanja zraka. Prepoved bi vključili v nacionalno strategijo varovanja zraka, s čimer bi zaščitili zdravje ljudi in živali.

Ministrstvo za okolje bo po neuspelem razpisu za izvajalca sežiga komunalnih odpadkov zaradi previsokih ponudb prijavilo ponudnike Agenciji za varstvo konkurence. Na Komunalni zbornici in Združenju predelovalcev odpadkov opozarjajo na negotovosti zaradi neizvajanja javne službe sežiganja odpadkov.