Venezuelska policija je v ponedeljek pozno zvečer v prestolnici Caracas uporabila strelno orožje za odvračanje dronov, ki so preletavali območje okoli predsedniške palače Miraflores. Uradni viri so potrdili, da je šlo za preventivno delovanje z namenom nevtralizacije morebitne grožnje iz zraka. Incident se je zgodil v času izjemno visoke napetosti v državi, le nekaj dni po domnevni aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških enot. Poročila navajajo, da so bili streli slišni v širšem okolju predsedniške rezidence, kar je povzročilo preznemirjenje med prebivalci prestolnice. Venezuelske oblasti dogodek obravnavajo kot resen varnostni izziv v kontekstu nedavnih političnih pretresov in vojaških operacij na ozemlju države. Podrobnosti o lastništvu ali namenu dronov za zdaj ostajajo neznane, prav tako ni poročil o morebitnih poškodovanih ali gmotni škodi zaradi streljanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v seriji javnih izjav ponovno izrazil podporo protivladnim protestnikom v Iranu in poudaril, da Izrael pozorno spremlja razmere v državi. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je premier v svojem zadnjem nagovoru zatrdil, da judovska država stoji ob strani tistim, ki v Iranu izražajo nezadovoljstvo z režimom. Izraelsko vodstvo je dogajanje označilo za pomemben proces, ki ga Teheran ne bi smel spregledati. Netanjahu je v svojem nastopu uporabil retoriko, ki jo iranske oblasti označujejo za neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Izraelski premier je dejal, da si iransko ljudstvo zasluži svobodo, ter obljubil nadaljnje mednarodno spremljanje dejavnosti varnostnih sil v Teheranu in drugod po državi. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti, kjer se interesi obeh držav pogosto spopadajo na več frontah.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González je v uradni izjavi poudaril, da je takojšnja izpustitev vseh političnih zapornikov ključen pogoj za normalizacijo razmer v državi. Po navedbah nevladne organizacije Foro Penal je v venezuelskih zaporih trenutno 863 oseb, ki so pridržane iz političnih razlogov. González, ki se razglaša za zmagovalca predsedniških volitev julija 2024, je te zapornike označil za talce sistema preganjanja in pozval k njihovi brezpogojni osvoboditvi. Opozicijski voditelj je hkrati pozval venezuelske oborožene sile, naj priznajo rezultate volitev iz julija 2024, saj po njegovem mnenju le spoštovanje volje ljudstva omogoča resen in odgovoren proces tranzicije. Razmere v državi so se dodatno zaostrile po posredovanju Združenih držav Amerike, kar je vplivalo na stabilnost režima Nicolása Madura, vendar prebivalci Venezuele pričakujejo, da konec trenutne politične ere ne bo hiter. Vprašanje usode zaprtih civilistov in vojakov ostaja osrednja točka političnih napetosti in mednarodnega pritiska na uradni Caracas.

Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je v ponedeljek sporočil, da bo Španija kljub ameriškemu zajetju Nicolása Madura ohranila diplomatske stike z venezuelsko vlado, ki jo trenutno vodi začasna predsednica Delcy Rodríguez. Albares je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za nevaren presedan, ki krši mednarodno pravo. Poudaril je, da Madrid ne priznava izidov venezuelskih volitev iz leta 2024, vendar ostaja zavezan dialogu tako z oblastmi v Caracasu kot z opozicijo pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Zunanji minister je pojasnil, da je neposredna komunikacija z vlado Delcy Rodríguez nujna za zagotavljanje stabilnosti in preprečevanje nasilnih spopadov med Venezuelci. Poseben poudarek je namenil prizadevanjem za izpustitev španskih državljanov, ki so zaprti v venezuelskih zaporih. Dogajanje je sprožilo tudi oster notranjepolitični spor v Španiji, saj opozicijska Ljudska stranka (PP) kritizira vlado Pedra Sáncheza zaradi domnevnega popuščanja chavismi, medtem ko vlada očita opoziciji molk ob Trumpovih enostranskih potezah.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Protesti v Iranu, ki so se začeli konec decembra zaradi gospodarskih razmer, se nadaljujejo, pri čemer je po navedbah aktivistov umrlo že najmanj 35 ljudi, 1200 pa je bilo aretiranih. Grožnje Donalda Trumpa Iranu so dobile novo dimenzijo po njegovem srečanju z Netanyahu-jem in zajetju Madura, kar je sporočilo tako Teheranu kot Trumpovi anti-intervencionistični bazi. Lindsey Graham je izrazil podporo protestom.

Protesti v Iranu zaradi gospodarske krize se nadaljujejo že drugi teden, pri tem pa prihaja do izmenjave groženj med najvišjimi iranskimi uradniki in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je ponovil opozorila, da bodo ZDA močno udarile Iran, če bodo iranske sile poškodovale protestnike. Protesti, ki trajajo že en teden, so potekali sočasno z dogajanjem v Venezueli.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

V več svetovnih prestolnicah in metropolah so konec tedna potekali množični protesti proti vojaškemu in političnemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. V Parizu se je na tisoče demonstrantov zbralo na Trgu republike (Place de la République), kjer so obsodili domnevno ugrabitev predsednika Nicolása Madura in ameriško agresijo. Podobni shodi so se odvili v Ottawi pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so udeleženci od kanadske vlade zahtevali spoštovanje pravice venezuelskega ljudstva do samoodločbe, ter v New Yorku. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v odprto sovražnost. Protestniki v Kanadi so poudarili, da mora zvezna vlada zavzeti odločnejše stališče proti zunanji politiki ZDA, ki po njihovem mnenju spodkopava stabilnost v regiji. Do demonstracij prihaja v času, ko mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede legitimnosti oblasti v Venezueli in načinov za reševanje tamkajšnje globoke politične ter gospodarske krize, ki jo dodatno zaostrujejo ameriške sankcije in vojaške grožnje.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo na seji vlade uradno izrazil solidarnost s protestniki v Iranu, ki se v več mestih spopadajo z režimskimi silami. Netanjahu je poudaril, da Izrael stoji ob strani iranskemu ljudstvu v njegovem boju za svobodo, pravičnost in temeljne človekove pravice. Po njegovih besedah bi trenutni val nezadovoljstva lahko predstavljal ključno prelomnico za prihodnost islamske republike, saj so se ljudje uprli dolgoletni represiji in slabšanju življenjskih pogojev. Odziv Teherana na izjave izraelskega premierja je bil oster in takojen. Iranske oblasti so 5. januarja 2026 Izrael obtožile, da s takšno retoriko neposredno spodkopava iransko nacionalno enotnost in skuša destabilizirati državo. Teheran trdi, da so nemiri posledica zunanjih vplivov, s katerimi želi judovska država izkoristiti notranje napetosti v državi. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju še dodatno poglobili zaradi gospodarskega zloma Irana in predhodnih vojaških konfrontacij.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.

V Iranu so se nadaljevali protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, pri čemer je prišlo do novih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj deset. Poročila navajajo, da so iranski voditelji zaradi intenzivnosti protestov v "načinu preživetja", saj se bojijo, da bi nemiri lahko ogrozili njihov položaj na oblasti.

Združene države so izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in sporočile, da so zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga prepeljali iz države. Predsednik Trump je dejal, da bodo ZDA začasno upravljale z Venezuelo. V južni Floridi so venezuelski izseljenci z navdušenjem proslavili padec Madurove vlade.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre diplomatske odzive, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto groženj iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov, ki se v več mestih zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije. Po navedbah nekaterih poročil naj bi v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, medtem ko se aretacije protestnikov stopnjujejo. Trumpove napovedi so naletele na kritike tudi znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Teheran je v odzivu na Trumpove besede zahteval ukrepanje Združenih narodov, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se islamska republika ne bo vdala pritisku in da bodo protestniki »postavljeni na svoje mesto«.

Po zajetju venezuelskega predsednika Madura so se pojavila ugibanja o morebitnih ameriških načrtih za prevzem Grenlandije, Kube in Kolumbije. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je operacijo označil za vojno dejanje in kršitev mednarodnega prava. Američane je dejanje močno razdelilo: republikanci ga podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo, ker ni imel odobritve kongresa. Strokovnjaki menijo, da Trump ne bo uporabil 'venezuelskega modela' na Kim Jong-unu. Ameriška vojaška operacija v Venezueli je postala tudi pomembna tema v republikanski primarni kampanji v Kentuckyju.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja nemirov v Iranu napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji demonstrantov. Protesti, ki v državi neprekinjeno potekajo že šesti dan, so po poročanju tujih tiskovnih agencij terjali več smrtnih žrtev v spopadih z državnimi varnostnimi silami. Teheran je v odzivu na Trumpove besede poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA pomenilo destabilizacijo celotne regije. Napetosti so se dodatno zaostrile v četrtek, ko je bilo v konfrontacijah s silami oblasti ubitih več ljudi, kar je sprožilo oster mednarodni odziv. Trumpove grožnje z vojaško silo ali neposredno pomočjo civilnemu prebivalstvu so sledile nizu objav na družbenih omrežjih, kjer je ameriški predsednik iransko vodstvo obtožil brutalnosti. Iranske oblasti so te izjave označile za neodgovorne in napovedale povračilne ukrepe v primeru kršitve suverenosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

V Caracasu so potekali množični protesti proti ameriški agresiji in zajetju predsednika Madura. V Ottawi so protestniki pred ameriškim veleposlaništvom izrazili različna mnenja o odstavitvi Nicolasa Madura s strani ZDA.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

Nicolása Maduro so po prijetju pripeljali v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z mamili. Donald Trump je izdal opozorilo novi venezuelski voditeljici, medtem ko so padle cene nafte zaradi vpliva ameriškega strmoglavljenja venezuelskega predsednika.

Po poročilih o šestih smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene podpreti protestnike, če bo iranska vlada uporabila silo. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana je ZDA ostro posvaril pred vmešavanjem. Iranski parlament je zagrozil z napadi na ameriške baze na Bližnjem vzhodu v primeru agresije ZDA.

Ukrajinski poslanec Artem Dmitruk je ameriškega predsednika Donalda Trumpa javno pozval, naj namesto operacij proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru prednostno obravnava aretacijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dmitruk, ki je sicer poslanec vrhovne rade, je Trumpovo nedavno akcijo proti Maduru označil za pogumno, vendar je hkrati postavil vprašanje, zakaj se podobna odločnost ne pokaže v odnosu do Zelenskega, ki ga je označil za »pravega terorista«. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Kijevom in Washingtonom, ki so se po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno zaostrili. Trump je v preteklosti že večkrat kritiziral vodenje ukrajinskega konflikta in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike namenjajo Kijevu. Dmitrukov poziv k aretaciji lastnega predsednika odraža globoke notranjepolitične razkole v Ukrajini in poskuse določenih političnih akterjev, da bi pridobili naklonjenost nove ameriške administracije, ki zagovarja hitro končanje vojne, pogosto tudi pod pogoji, ki niso v skladu z uradno doktrino Zelenskega.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Visoki iranski uradniki, vključno z Alijem Laridžanijem, svetovalcem vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, so ostro kritizirali grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede posredovanja v Iranu. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države, zlasti v luči trenutnih protivladnih protestov, povzročilo kaos v celotni regiji. Laridžani je poudaril, da Trumpova politika predstavlja nevarno pustolovščino, ki bi lahko imela hude posledice za mednarodno varnost. Trenutni nemiri v Iranu veljajo za največje v zadnjih treh letih, sprožil pa jih je predvsem kritičen gospodarski položaj v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, v katerem je po navedbah tujih tiskovnih agencij življenje izgubilo že najmanj sedem ljudi. Iranske oblasti obtožujejo Washington, da poskuša izkoristiti notranje napetosti za destabilizacijo islamske republike, medtem ko ameriška administracija izraža podporo protestnikom in opozarja na kršitve človekovih pravic.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru priznala, da vlada nima podatkov o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Rodríguezova je od Združenih držav Amerike zahtevala neizpodbitne dokaze, da sta zakonca sploh še živa. To se je zgodilo po objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, v kateri je trdil, da so bile venezuelske oblasti zajete in odpeljane iz države. Zaradi nejasnih razmer in morebitne trajne odsotnosti predsednika se Venezuela nahaja v stanju globoke politične negotovosti. Čeprav ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru predsednikove odsotnosti, dejstvo, da vlada ne pozna usode svojega voditelja, hromi delovanje državnih institucij. Razmere se stopnjujejo v luči preteklih tajnih operacij Cie in povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, kar je Maduro že mesece pred izginotjem označeval za poskus destabilizacije in kolonizacije države.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar se je zgodilo po nedavnih navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani oboroženih sil ZDA. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Madura in ključno figuro venezuelskega režima, se je v javnosti nazadnje oglasila prek zvočnega posnetka na državni televiziji, v katerem je zahtevala dokaze, da sta Maduro in njegova soproga Cilia Flores še vedno živa. Medtem ko je Rodriguez zapustila državo, njen brat Jorge Rodriguez, ki predseduje venezuelski narodni skupščini, domnevno ostaja v Caracasu, čeprav se v javnosti od napada ni pojavil. Delcy Rodriguez ima v venezuelski politiki dolgoletno in vplivno kariero; med drugim je opravljala funkcije ministrice za zunanje zadeve, finance in nafto. Maduro jo je zaradi njene neomajne obrambe socialistične vlade opisal kot "tigra" in hčer revolucionarnega mučenika Jorgeja Antonia Rodrigueza. Njen prihod v Rusijo v času zaostrenih razmer in poročil o ameriški vojaški operaciji nakazuje na iskanje diplomatske ali fizične zaščite pri strateški zaveznici v Moskvi. Rodriguez je sicer znana po svojem zavzemanju za klasično ekonomsko politiko v boju proti hiperinflaciji in po svojem vodenju ustavodajne skupščine leta 2017, ki je močno razširila Madurova pooblastila.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem televizijskem nagovoru izjavila, da nima informacij o trenutnem bivališču predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguez je ob tem od administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokazila o tem, da sta Maduro in njegova soproga še vedno živa. Ta nepričakovana izjava prihaja v obdobju izjemne politične nestabilnosti in zaostrovanja odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v zadnjih tednih stopnjevale pritisk na caracaški režim. Izginotje predsednika in negotovost glede njegove usode vnašata dodaten nemir v že tako napete razmere v državi, kjer so oblasti v preteklosti že večkrat opozarjale na domnevne zunanje grožnje in poskuse destabilizacije.

Namestnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Landau je sporočil, da bodo Združene države Amerike venezuelskega voditelja Nicolása Madura poklicale na odgovornost za njegove zločine. Po navedbah Landaua so ameriške sile Madura prijele, s čimer se je končala vladavina, ki jo je ameriški diplomat označil za tiransko. Landau je novico o padcu režima objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril, da bo nekdanji predsednik moral odgovarjati pred roko pravice. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona po zamenjavi oblasti v Caracasu, kjer so ZDA Madura že dlje časa obtoževale korupcije, kršitev človekovih pravic in vpletenosti v trgovino z mamili. Aretacija s strani ameriških sil nakazuje na neposredno vojaško oziroma operativno posredovanje, ki bo močno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki. Medtem ko se Venezuela pripravlja na obdobje po Maduru, mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah njegovega zajetja in nadaljnjih pravnih postopkih.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike. Brazilija je dejanje označila za kršitev suverenosti Latinske Amerike in Karibov ter poudarila, da takšne poteze pomenijo prestopanje "rdeče črte" v mednarodnih odnosih. Po poročanju lokalnih virov je dogodek sprožil obsežne nemire na ulicah venezuelske prestolnice Caracas, kjer se je zbrala množica ogorčenih podpornikov predsednika Madura. Brazilski vrh je opozoril, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji. Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike so bili sicer že dlje časa napeti zaradi predhodnih obtožb o načrtovanju vojaških napadov na venezuelsko ozemlje.

Iransko zunanje ministrstvo in vodstvo države sta uradno pozvala Varnostni svet ter generalnega sekretarja Združenih narodov k obsodbi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Teheran je ameriške napovedi o pripravljenosti na pomoč protestnikom v Iranu označil za nepremišljene, provokativne in za grobo kršitev ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava. Iranski zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da so Trumpove izjave, ki spodbujajo protestne akcije, nevarne in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Oster diplomatski odziv Irana sledi stopnjevanju napetosti po izbruhu razširjenih gospodarskih protestov, ki so v državi terjali tudi smrtne žrtve. Iranske oblasti so ameriško retoriko označile za podpihovanje nasilja, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na posredovanje pogojevale z ravnanjem iranskega režima do civilistov. Diplomatski spor se zdaj seli na mednarodno raven, kjer Iran zahteva zaščito pred tistim, kar razume kot ameriško grožnjo suverenosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je bil po trditvah opozicije zmagovalec lanskih predsedniških volitev, uradno imenovala za predsednika prehodne vlade v Venezueli. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na trenutni režim Nicolasa Madura, ki kljub obtožbam o volilnih prevarah in mednarodnim kritikam še vedno zaseda predsedniški položaj. Opozicija s tem korakom poskuša utrditi svojo legitimnost in vzpostaviti vzporedne vladne strukture, ki bi omogočile prehod v demokracijo. Ob tem pa se venezuelska opozicija sooča z nepredvidenimi izzivi na mednarodnem prizorišču. Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je namreč izrazil resne dvome glede sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje opozicijskega gibanja. Njegovo stališče bi lahko znatno vplivalo na dosedanjo trdno podporo, ki so jo ZDA namenjale venezuelskim demokratičnim silam, kar vnaša negotovost v prihodnje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom. Razmere v državi ostajajo napete, saj režim še naprej zavrača kakršen koli prenos oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izdal neposredno opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na zadnja poročila o stopnjevanju nasilja v iranski prestolnici. Napetosti so se dodatno zaostrile po četrtkovih spopadih med iranskimi varnostnimi silami in demonstranti, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Trump je v svojem zapisu izpostavil, da Washington ne bo stal ob strani, če bodo oblasti v Teheranu uporabile strelno orožje proti lastnemu ljudstvu, kar je označil za prakso, ki ji je bil svet v Iranu priča že v preteklosti. Njegova izjava pomeni znatno zaostritev retorike do Irana, ki se že več dni spopada z valom nezadovoljstva na ulicah.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi izjavami o pripravljenosti na neposredno vojaško posredovanje v Iranu povzročil precejšnje vznemirjenje v mednarodni javnosti in znotraj lastne stranke. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike "pripravljene, oborožene in opremljene" za posredovanje, če bi iranske oblasti stopnjevale nasilje in začele pobijati protestnike, ki se na ulicah zbirajo zaradi gospodarskih težav in visoke inflacije. Kljub odločni retoriki ameriškega predsednika trenutno ni opaziti večjih premikov ali prerazporeditev ameriških enot, ki bi kazali na neposredno pripravo na napad. Trumpovo stališče je naletelo na mešane odzive; medtem ko se je nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu, so nekateri konservativni politiki in republikanci, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili nasprotovanje takšnim grožnjam. Kritiki poudarjajo, da bi morali biti interesi ZDA usmerjeni v svobodo govora in ne v morebitno kontrolo nad energetskimi viri, hkrati pa opozarjajo na tveganja novega velikega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati v Iranu, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je svoje opozorilo objavil na socialnem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da Washington ne bo stal ob strani, medtem ko iranske oblasti streljajo na lastno ljudstvo. Po besedah njegovih svetovalcev so ZDA pripravljene nuditi neposredno pomoč civilistom, ki se spopadajo z represijo teokratskega režima. Ta zaostritev retorike predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, ki pod Trumpovim vodstvom postaja vse bolj nepredvidljiva in intervencionistična. Napovedi o pomoči protestnikom prihajajo v času, ko se Washington že spopada s številnimi diplomatskimi napetostmi po svetu, vključno z Rusijo in Turčijo. Trumpova administracija s tem sporoča, da vprašanje človekovih pravic v strateško pomembnih regijah, kot je Bližnji vzhod, ostaja visoko na prednostni listi, čeprav kritiki opozarjajo na nevarnost novega oboroženega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Nicolás Maduro je verjel, da se mu je njegov predhodnik Hugo Chávez prikazoval v obliki ptiča in metulja.

Argentinski predsednik Javier Milei je v soboto uradno pozdravil novico o domnevnem prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, o katerem je predhodno poročal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Milei je na družbenem omrežju X delil navdušenje nad dogodki v Venezueli in zapisal svoje prepoznavno geslo o napredku svobode. Njegov odziv odraža globoko politično razhajanje med desno usmerjeno argentinsko vlado in Madurovim režimom v Caracasu. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v latinskoameriški politiki, saj Argentina pod vodstvom Mileia zavzema vse bolj radikalno držo proti avtokratskim sistemom v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem prijetju Madura še predmet mednarodnih razprav in preverjanj, je politični vrh v Buenos Airesu novico uporabil za potrditev svoje zunanjepolitične usmeritve, ki tesno sledi potezam administracije v Washingtonu. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih stopnjevale, kar je privedlo do popolne prekinitve diplomatskih simpatij.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne ameriške podpore protestnikom v Iranu. Sekretar sveta Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve države povzročilo kaos v celotni regiji in resno ogrozilo ameriške interese. Laridžani je v svojem odzivu neposredno nagovoril ameriškega predsednika in poudaril, naj Trump pazi na svoje vojake, če bi se odločil za vojaško posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da so ZDA pripravljene nuditi pomoč iranskim protestnikom, ki se v vse večjem številu zbirajo v različnih mestih zaradi gospodarskih težav v državi. Iranska stran te napovedi interpretira kot neposredno grožnjo suverenosti in napoved destabilizacije regije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med državama, ki se je v preteklosti že večkrat nevarno približal neposrednemu vojaškemu spopadu, zlasti v povezavi z iranskim jedrskim programom.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Po poročilih skupin za človekove pravice se je aretacij protestnikov močno povečalo. Kongresnica Marjorie Taylor Green je kritizirala Trumpovo izjavo o intervenciji v Iranu. Svet se pripravlja na novo rundo nasilja in vojne zaradi protestov proti gospodarski situaciji.

Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile pripravljene ('locked and loaded'), če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. V Iranu se namreč že teden dni vrstijo protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer so poročila potrdila smrt več oseb v spopadih z varnostnimi silami. Trumpove napovedi so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovi retoriki, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Massie je ob tem opozoril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Na Trumpove grožnje se je odzval tudi Teheran, ki je od Združenih narodov zahteval uradno ukrepanje proti ameriškemu ustrahovanju, medtem ko so analitiki in nekdanji sodelavci, kot je Steve Bannon, opazili odmik od predsednikove prvotne politike 'Amerika na prvem mestu'.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val nasprotujočih si odzivov po vsem svetu. V Čilu so se na tisoče venezuelskih izseljencev zbrali na ulicah Santiaga, kjer so s hrupnim proslavljanjem, zastavami in vzkliki o svobodi pozdravili padec Madurovega režima. Nasprotno so v venezuelski prestolnici Caracas potekale množične demonstracije Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev in vrnitev v državo. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj so se podporniki gibanja chavismo odpravili na ulice središča mesta, da bi izrazili nasprotovanje dejanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Županja Caracasa je sporočila, da se protestniki ne bodo umaknili z ulic, dokler ne bo znana natančna lokacija in usoda predsednika države. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevale do te mere, da je Maduro predhodno odredil splošno mobilizacijo vseh obrambnih sil v državi.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriške vojske napovedal, da bo nekdanji predsednik stopil pred sodišče zaradi domnevnih zločinov. Landau je dogajanje označil za začetek nove dobe za Venezuelo in poudaril, da je obdobje tiranije končano. Po njegovih besedah se za državo začenja novo obdobje, v katerem bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja. Ameriška diplomacija je poudarila, da Madurov odhod z oblasti predstavlja ključen premik v regiji, ki bo Venezueli omogočil demokratično obnovo. Landau je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da je pravica končno zadoščena, saj bo tiran moral odgovarjati pred sodnim sistemom. Podrobnosti o tem, kje in kdaj se bo proces začel, za zdaj ostajajo neznane, vendar ZDA napovedujejo strog pravni postopek.

V New Yorku, Berlinu in Parizu so potekali množični protesti, na katerih so udeleženci obsodili vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Protestniki so se odzvali na poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge, kar so označili za dejanje imperializma in kršitev mednarodnega prava. V središčih mest se je zbralo več sto ljudi, ki so nosili transparente z napisi Proč z rokami od Venezuele in zahtevali takojšnjo zaustavitev ameriške agresije v Karibih. Na pariškem Trgu republike se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 1.500 ljudi, medtem ko so v Berlinu pred Brandenburškimi vrati protestniki pozvali nemško vlado in Združene narode k uradni obsodbi dejanj Washingtona. Poročila navajajo, da so v nekaterih evropskih mestih protestniki v znak nasprotovanja zažigali ameriške zastave, v New Yorku pa so se na Times Squareu ob venezuelskih zastavah pojavili tudi simboli nekdanje Sovjetske zveze. Demonstranti, ki so se večinoma zbrali na poziv levičarskih gibanj in sindikatov, so poudarili, da ugrabitev tujega voditelja predstavlja vojni zločin in neposreden napad na suverenost celotne Latinske Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi hiperinflacije in gospodarske krize, ki so po zadnjih podatkih zahtevali že šest smrtnih žrtev. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske sile, kot je to po njegovih besedah običajno, začele pobijati demonstrante. Odziv Irana je bil hiter in opozorilen; Ali Larijani, svetovalec vrhovnega voditelja, je Donalda Trumpa pozval k previdnosti glede njegovih vojakov. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje destabiliziralo regijo in neposredno škodovalo interesom ZDA na Bližnjem vzhodu. Medtem so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb zaradi domnevnega kršenja javnega reda, protestno gibanje pa se je s tržnic, kjer trgovci zapirajo trgovine zaradi nevzdržnih cen, razširilo na univerze in v večja mesta po vsej državi.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Nekdanji iranski podpredsednik in minister za kulturo Ataolah Mohadžerani se je ostro odzval na objave nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa na družbenih omrežjih. Mohadžerani je Trumpove zapise, ki se nanašajo na protivladne proteste v Iranu, označil za izjemno nespametne. Po mnenju iranskega politika takšne izjave razkrivajo vnaprej pripravljene scenarije, ki naj bi stali za organizacijo nemirov v državi. Mohadžerani, ki živi v tujini, a še vedno pozorno spremlja iransko notranjo politiko, trdi, da Trumpovo vmešavanje preko spletnih platform potrjuje tezo o zunanjem vplivu na destabilizacijo iranskega režima. Kritik je poudaril, da so tovrstni tviti neposreden dokaz za načrtovano naravo protestnih gibanj, ki jih podpirajo tuji akterji, kar po njegovih besedah le še dodatno zapleta politično situacijo v regiji.

Predstavniki iranskih oblasti in nekdanji uradniki so se ostro odzvali na izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru nasilnega zatrtja protestov v Iranu. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da so ZDA pripravljene posredovati in »rešiti« protestnike, če bi se iranske oblasti odločile za uporabo smrtonosne sile. Njegove besede so v Teheranu sprožile val ogorčenja in nacionalistične retorike. Nekdanji tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Kanani in nekdanji svetovalec Hesamodin Ašna sta Trumpove grožnje označila za neprimerne, medtem ko so nekateri verski predstavniki uporabili še ostrejši jezik. Iranska stran obtožuje Washington vmešavanja v notranje zadeve države in stopnjevanja napetosti v regiji, ki je že tako nestabilna zaradi preteklih diplomatskih sporov. Incident dodatno zaostruje odnose med državama v času, ko se v Iranu vrstijo notranji pritiski.

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnih izjavah podprl protestno gibanje v Iranu, kar so teheranske oblasti označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati v primeru nasilnega zatrtja demonstracij, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko Washington vztraja pri svoji politiki pritiska na islamsko republiko. Iranska stran se je na besede ameriškega predsednika odzvala z oštro obsodbo in poudarila, da Washington s svojo retoriko spodbuja nemire in nestabilnost v regiji. Po navedbah iranskih uradnikov gre za poskus destabilizacije države po neuspehu prejšnjih ameriških vojaških in diplomatskih pritiskov. Trumpova napoved o morebitnem posredovanju za zaščito protestnikov predstavlja neposreden izziv iranskemu varnostnemu aparatu in suverenosti države, kar povečuje tveganje za nov krog konfrontacij na Bližnjem vzhodu.

Predsednik ZdruŹenih drŹav Amerike Donald Trump je ostro opozoril iranski reŹim, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, ĉe bo prišlo do nadaljnjega ubijanja protestnikov. Po poroĉanju tujih tiskovnih agenc so protivladni protesti v Iranu, ki so se zaĉeli zaradi visoke inflacije in gospodarskih teŹav, prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. V zadnjih dneh je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi tudi en pripadnik varnostnih sil, medtem ko so oblasti aretirale veĉ deset udeleŹencev maršev. Trump je prek socialnih omreŹij sporoĉil, da so ZDA yoboroŹene in pripravljene na odzivy, s ĉimer je stopnjeval pritisk na Teheran v ĉasu notranje politiĉne nestabilnosti v drŹavi. Protesti so se razširili po celotnem Iranu, zlasti v zahodnih provincah, kjer je napetost med prebivalstvom in reŹimom ajatol najvišja. Razmere so se zaostrile po tem, ko so se protesti proti gospodarski krizi prelevili v splošno nasprotovanje politiĉnemu vrhu drŹave.

Nekdanji državni sekretar Združenih držav Amerike in nekdanji direktor obveščevalne agencije CIA Mike Pompeo je javno izrazil podporo protivladnim protestom v Iranu. V svojih izjavah je Pompeo namignil, da so v nemire, ki so sprva izbruhnili zaradi gospodarske krize v islamski republiki, vpleteni tudi operativci izraelskih obveščevalnih služb. Njegove navedbe sledijo objavam na družbenem omrežju X, kjer so računi v perzijskem jeziku, povezani z Mossadom, odkrito podprli protestno gibanje. Izjave nekdanjega visokega ameriškega uradnika potrjujejo dolgoletna sumničenja teheranskega režima o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države. Pompeo je poudaril, da iransko vodstvo izgublja nadzor nad razmerami, medtem ko tuji obveščevalni akterji domnevno delujejo na terenu. Čeprav uradni Izrael vpletenosti v organizacijo protestov ni neposredno potrdil, Pompeove besede mečejo novo luč na geopolitično napetost v regiji in usklajenost med ameriškimi in izraelskimi strateškimi cilji glede Irana.

Francoski državljan Steeve Rouyar, ki je bil v zahodnoafriški državi Togo pridržan od junija lani, je bil izpuščen na prostost in se je že vrnil v Francijo. Rouyarja, ki je v Togu živel kot tuji delavec, so tamkajšnje oblasti aretirale v času protivladnih protestov. Obtožen je bil spodkopavanja državne varnosti, kar je v tujih diplomatskih krogih sprožilo precejšnjo pozornost. Po skoraj sedmih mesecih bivanja v zaporu so ga oblasti izpustile, francosko ministrstvo za zunanje zadeve (Quai d'Orsay) pa je potrdilo, da je v četrtek zjutraj varno prispel v domovino. Pridržanje Rouyarja je vplivalo na diplomatske odnose med Parizom in Lomejem, saj so francoski uradniki ves čas spremljali njegov primer in si prizadevali za izpustitev. Čeprav podrobnosti o pogojih njegove izpustitve niso javno objavljene, vrnitev predstavlja zaključek dolgotrajnega pravnega in političnega spora, ki je obremenjeval francosko prisotnost v regiji. Izpustitev potrjuje prizadevanja francoske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini, hkrati pa opozarja na nestabilne politične razmere v Togu.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, pri čemer ga je označil za 'povprečnega človeka, ki se je nenehno pritoževal' glede politične presoje. Trump je Clooneyjeve filme označil za 'popolnoma povprečne'. Clooney se je odzval na kritike, ki so se pojavile po pridobitvi francoskega državljanstva.

V jemenski provinci Hadramaut so poročali o hudih zračnih napadih in spopadih med silami Južnega prehodnega sveta (GGK), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, in jemensko vlado. Savdska Arabija naj bi izvajala zračne napade na sile GGK.

Mostafa Pourmohammadi, sekretar Združenja borbene duhovščine in nekdanji minister za obveščevalne dejavnosti, je ostro zavrnil morebitno podporo Donalda Trumpa protestom v Iranu. V svoji izjavi na družbenem omrežju X je poudaril, da Trump, ki je ameriške protestnike označeval z žaljivimi izrazi, nima legitimnosti za podpiranje iranskih državljanov. Pourmohammadi je izpostavil domnevno dvoličnost nekdanjega ameriškega predsednika, ki je domače kritike imenoval za živali in plačane upornike. Iranski politik je dodal, da so notranje zadeve katere koli države izključna domena njenih državljanov in ne tujih politikov, ki jih je označil za neuravnovešene zločince. Izjava prihaja v času zaostrenih odnosov in poudarja stališče iranskih oblasti, da so tuja vmešavanja v notranje nemire v Iranu nesprejemljiva. Pourmohammadi s tem utrjuje retoriko o zunanji suverenosti in zavrača zahodni vpliv na iransko civilno družbo.

Svetovalec in pomočnik iranskega vrhovnega voditelja sta ostro kritizirala nedavne izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede podpore nemirom v Iranu. Iranski predstavniki so poudarili, da si Združene države Amerike že od leta 1953 prizadevajo za destabilizacijo države in povzročanje nemirov. Po njihovih besedah Washington izkorišča notranje razmere za doseganje lastnih političnih ciljev, kar so označili za nadaljevanje desetletja dolge sovražne politike. Ob tem so iranski uradniki izpostavili, da prebivalci Irana jasno ločijo med upravičenimi protesti zaradi gospodarskih težav ter življenjskega standarda in zunaj vodjenimi provokacijami. Poudarili so, da iransko ljudstvo v ključnih trenutkih ravna zavestno in odgovorno, s čimer preprečuje uspeh tujih načrtov za destabilizacijo režima. Takšne izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Teheranom in Washingtonom, pri čemer Iran vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli tujo podporo protestnim gibanjem.