Ameriška vojska je v bliskoviti vojaški operaciji 3. julija 2024 v Venezueli zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je privedlo do njegovega takojšnjega padca z oblasti. Po tej dramatični vojaški intervenciji sta državi že začeli pogajanja o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov, kar predstavlja popoln preobrat v ameriško-venezuelskih odnosih. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil številne razprave o morebitnih vzporednicah z drugimi kriznimi žarišči, predvsem v povezavi z vprašanjem Tajvana. Strokovnjaki in analitiki, med njimi francoski politolog Marc Julienne, poudarjajo, da primera Venezuele in Tajvana nista primerljiva. Julienne izpostavlja, da Združene države Amerike na Tajvanu uveljavljajo ključne tehnološke in strateške interese, ki so bistveno večji kot v južnoameriški državi. Po njegovem mnenju Washington nikoli ne bi dopustil, da bi Kitajska izvedla podobno enostransko vojaško akcijo proti tajvanskemu vodstvu, saj otok predstavlja vitalno točko za svetovno proizvodnjo polprevodnikov. Kitajska stran dogajanje pozorno spremlja, vendar analitiki opozarjajo, da bi kakršen koli poskus kopiranja ameriškega modela posredovanja na Tajvanu naletel na oster mednarodni odpor. Operacija v Venezueli tako ostaja specifičen primer ameriškega neposrednega posredovanja v regiji, ki pa ne napoveduje nujno sprememb v politiki do Pekinga ali Tajpeja, temveč utrjuje status ZDA kot akterja, ki je pripravljen uporabiti silo za zaščito svojih varnostnih interesov.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Načelnik indijskega obrambnega štaba general Anil Chauhan je v petek na festivalu javnih politik v Puni izjavil, da so bili nedavni hitri ustavni popravki v Pakistanu neposredna posledica neuspehov Islamabada med indijsko operacijo Sindoor. Po besedah generala Chauhana so pakistanske oblasti z ustavnimi spremembami poskušale odpraviti sistemske pomanjkljivosti in vrzeli v svoji vojaški ter državni strukturi, ki so se razkrile med omenjeno operacijo. Indijski obrambni vrh te poteze sosednje države interpretira kot javno priznanje poraza in nezmožnosti učinkovitega odzivanja na indijske strateške poteze. General Chauhan je ob tem poudaril, da operacija Sindoor ni končana, temveč se trenutno nahaja v stanju premora. Izpostavil je, da so pomanjkljivosti, ki jih je Pakistan ugotovil v svojem sistemu, prisilile tamkajšnjo vlado v nujno prilagoditev zakonodajnega okvira, kar potrjuje strateški vpliv indijskih vojaških dejavnosti na notranjo politiko sosednje države. Gre za eno najostrejših ocen indijskega vojaškega vrha glede vpliva njihovih operacij na ustavno ureditev sosednje jedrske sile. Poleg ocenjevanja razmer v Pakistanu je načelnik obrambnega štaba spregovoril tudi o notranji reorganizaciji indijskih oboroženih sil. Pojasnil je, da je vlada podaljšala rok za vzpostavitev skupnih operativnih poveljstev do 30. maja 2026. General je zagotovil, da so postopki v sklepni fazi in da si vojska prizadeva novo strukturo vzpostaviti še pred iztekom uradnega roka, kar ostaja ena njegovih ključnih prednostnih nalog v mandatu.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Vodja Pentagona, Pete Hegseth, je izjavil, da si ZDA prizadevajo zagotoviti nemoten prehod svoje mornarice po vseh pomembnih vodnih poteh po svetu. Izjava je bila podana med govorom na ladjedelnici v Virginiji.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Kubanske oblasti so spustile zastave v znak žalovanja za 32 varnostniki, ki naj bi umrli v ameriškem napadu v Venezueli. Kuba je potrdila, da so med žrtvami tudi pripadniki vojaškega in obveščevalnega osebja, kar kaže na pomembno vlogo kubanskih državljanov v Venezueli.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Valérie Niquet, strokovnjakinja za azijska vprašanja pri francoski Fundaciji za strateške raziskave (FRS), je v prispevku za časnik Le Monde izpostavila nevarnost kitajskih vojaških dejavnosti v okolici Tajvana. Po njenih navedbah Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami, vključno z nedavnimi manevri decembra 2025, načrtno izvaja pritisk, s katerim želi izčrpati voljo do upora tako na Tajvanu kot pri njegovih mednarodnih partnerjih. Niquettova opozarja, da Kitajska ne potrebuje neposredne invazije za dosego svojih ciljev, saj lahko z blokado zračnega in pomorskega prostora dejansko povzroči gospodarsko ter politično hromitev otoka. Takšna strategija "zadušitve" brez odkritega spopada predstavlja nov izziv za stabilnost v regiji. Strokovnjakinja poudarja, da nenehni vojaški manevri služijo kot psihološko orožje, ki postopoma zmanjšuje pripravljenost zaveznikov na posredovanje in ustvarja občutek neizbežnosti kitajske prevlade.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Severna Koreja je uradno potrdila izvedbo novih raketnih preizkusov, pri čemer so pjongjanške oblasti sporočile, da gre za razvoj naprednih hiperzvočnih modelov. Po navedbah državnih medijev so s temi testi želeli preveriti tehnične zmogljivosti nove generacije orožja, ki naj bi se izogibalo obstoječim sistemom protiraketne obrambe. Voditelj Kim Džong Un je preizkuse utemeljil s trenutno geopolitično situacijo in potrebo po krepitvi nacionalne obrambe. Kljub trditvam Pjongjanga tuji strokovnjaki izražajo dvom o dejanski stopnji razvitosti teh orožij. Analitiki opozarjajo, da Severna Koreja pogosto pretirava pri opisu svojih tehnoloških dosežkov, čeprav nenehno stopnjevanje raketnih zmogljivosti povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Dogodek predstavlja novo stopnjo provokacij v regiji, ki so jih obsodile sosednje države in zahodne sile, saj tovrstni preizkusi kršijo več resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Trump obnovil pozive k prevzemu Grenlandije, Kube in Kolumbije. Hkrati je nova anketa pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju, ki je odstavilo Nicolása Madura. Trump je začel misijo spremembe režima in izkoriščanja energetskih virov.

Združene države Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji, ki se je odvila čez vikend, v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaška akcija, poimenovana 'Popolna odločnost' (Absolute Determination), se je začela 3. januarja 2026 z zračnimi napadi in vstopom elitnih kopenskih enot v Caracas, kjer so Madura hitro prijeli in ga prepeljali v ZDA na sojenje. Dogodek je povzročil takojšnjo destabilizacijo na globalnih finančnih trgih, kjer vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje geopolitičnih napetosti v karibski regiji. Na azijskih borzah se je trgovalni dan 5. januarja začel z visoko stopnjo negotovosti. Cena nafte vrste Brent se je sprva močno znižala in se približala meji 60 dolarjev za sod, medtem ko so terminske pogodbe na ameriške borzne indekse ter cene zlata in srebra beležile rast zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah. Analitiki ocenjujejo, da je Donald Trump s to potezo dosegel svoj cilj odstranitve Madura z oblasti in pridobitve nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, vendar opozarjajo, da bi lahko bil kratkoročni skok cen plemenitih kovin omejen zaradi hitre izvedbe operacije in stabilizacije ameriškega vpliva v regiji.

Ameriška vojska je v hitri in strogo varovani operaciji pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo buren mednarodni odziv ter intenzivne analize o prihodnjih geopolitičnih premikih. Dogodek, ki ga nekateri označujejo za obuditev Monroejeve doktrine, je povzročil precejšnjo negotovost v Latinski Ameriki, kjer se kitajski gospodarski in politični vpliv sooča z novo realnostjo ameriške odločnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje Združenih držav Amerike ostro obsodili, medtem ko se v azijsko-pacifiški regiji vrstijo razprave o morebitnih vzporednicah s Tajvansko ožino. Analitiki in tajvanski politiki, vključno s poslancem Wangom Ting-yujem, poudarjajo bistvene razlike med položajem Venezuele in Tajvana. Kljub kitajskemu poskusu širjenja dvomov o ameriški zanesljivosti strokovnjaki trdijo, da Washington Tajvan obravnava kot ključnega strateškega partnerja, kar se razlikuje od odnosa do Madura, ki je bil pod mednarodnimi tiralicami zaradi trgovine z mamili. Raziskovalci izpostavljajo, da ameriška akcija v Venezueli ne bo nujno pospešila kitajskih načrtov za invazijo na otok, saj so vojaške in politične okoliščine v obeh regijah neprimerljive, Peking pa ostaja previden glede neposrednega soočenja z vojaško močjo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Bela hiša je potrdila, da administracija Donalda Trumpa preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, vključno z uporabo vojaških sil. Predsednik Trump in njegova ekipa aktivno razmišljajo o različnih možnostih za prevzem nadzora nad tem ozemljem, ki pripada Danski.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v pogovoru za televizijo Fox News ostro kritiziral Dansko in evropske zaveznice zaradi domnevno pomanjkljivega upravljanja varnosti na Grenlandiji. Vance je poudaril, da je omenjeno ozemlje kritičnega pomena za obrambo ZDA in celotnega zahodnega sveta pred morebitnimi raketnimi napadi iz Rusije ali Kitajske. Po njegovih besedah Evropa in Danska nista opravili dobrega dela pri zagotavljanju varnosti tega strateško pomembnega območja. Vance je v intervjuju izpostavil, da Grenlanda predstavlja bistven del ameriškega protiraketnega ščita. Ameriška administracija meni, da so naložbe v obrambno infrastrukturo na otoku nezadostne, kar povečuje ranljivost zavezništva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov z Moskvo in Pekingom. Kritike so uperjene predvsem v pomanjkanje evropskih investicij v vojaške zmogljivosti na severu. Izjave podpredsednika Vancea nakazujejo nadaljevanje pritiska Združenih držav na evropske partnerice glede povečanja obrambnih izdatkov. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ostaja v središču ameriških strateških interesov v Arktiki. Danska stran se na očitke o neustreznem varovanju ozemlja za zdaj še ni uradno odzvala, vendar takšna retorika vnaša nove napetosti v transatlantske odnose.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkus nove hiperzvočne rakete. Pjongjang je ob tem poudaril, da so bili testi neposreden odgovor na trenutne mednarodne okoliščine in naraščajoče geopolitične napetosti. Severnokorejske oblasti so kot ključen razlog za krepitev svojih odvračalnih zmogljivosti navedle nedavne vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli. Režim v Pjongjangu trdi, da je razvoj tovrstnega naprednega orožja nujen za zagotavljanje nacionalne varnosti v luči zunanjih groženj. Hiperzvočne rakete zaradi svoje izjemne hitrosti in manevrskih sposobnosti predstavljajo velik izziv za obstoječe sisteme protiraketne obrambe, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Pjongjang s stopnjevanjem pogostosti raketnih preizkusov jasno sporoča svojo namero po nadaljnji modernizaciji vojaškega arzenala kljub mednarodnim sankcijam in obsodbam.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın je ob 99. obletnici ustanovitve agencije poudaril pomen krepitve nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti Turčije. V svojem zapisu z naslovom »Turška obveščevalna služba pri 99 letih – Varnejša in močnejša Turčija v turškem stoletju« je izpostavil prizadevanja za vzpostavitev lastne geopolitične osi države, ki temelji na notranji stabilnosti in boju proti terorizmu. Kalın je v osrednjem delu poročila izpostavil cilj »Turčija brez terorizma« kot ključen element državne strategije. Pri tem je posebej omenil vlogo obveščevalnih dejavnosti v Siriji in Gazi, kjer Turčija aktivno spremlja in vpliva na regionalno dogajanje. Po njegovih navedbah MİT ostaja eden glavnih stebrov turške zunanje in varnostne politike, ki državi omogoča neodvisno ukrepanje v kompleksnem mednarodnem okolju, hkrati pa krepi obrambne mehanizme proti zunanjim grožnjam.