Rusija ponovno uporabila hipersonično raketo Orešnik v Ukrajini.
Objavljeno: 8. 1. 2026 22:43
9. jan 12:41
Rusija je že drugič v skoraj štirih letih vojne uporabila svojo najnovejšo raketo Orešnik proti Ukrajini, kar je močno sporočilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom v ključni fazi mirovnih pogajanj. Raketa je bila izstreljena na zahodno Ukrajino kot jasno opozorilo zaveznikom Kijeva v Natu.
9. jan 12:43
Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in ducati raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bil šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.
9. jan 7:15
Rusija je priznala uporabo nove balistične rakete Orešnik v obsežnem nočnem napadu na Ukrajino, v katerem so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Poleg tega je Rusija sprožila močno hipersonično raketo blizu ukrajinske meje z Evropsko unijo, kar Kijev vidi kot novo grožnjo evropski varnosti.
9. jan 6:25
Rusija je priznala uporabo nove hipersonične rakete Orešnik v obsežnem nočnem napadu na Ukrajino, ki je po navedbah uradnikov zahteval najmanj štiri žrtve. To je bila šele druga uporaba te rakete doslej.
8. jan 2:51
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil željo po ponovnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Rusija pa je potrdila uporabo nove balistične rakete Orešnik v obsežnem nočnem napadu na Ukrajino, ki je zahteval najmanj štiri žrtve. Po navedbah ruskih virov naj bi bila raketa usmerjena na veliko podzemno skladišče zemeljskega plina v Lvovski regiji. Rusija je izstrelila tudi hipersonično raketo v bližini ukrajinske meje z Evropsko unijo.
7. jan 15:55
Rusija je potrdila, da je v zadnjem napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo Orešnik. Po ruskih medijih naj bi bila tarča te rakete veliko podzemno skladišče zemeljskega plina v Lvovski regiji. Ukrajinski uradniki so poročali o štirih smrtnih žrtvah v Kijevu. Hkrati je ameriška vojaška operacija v Venezueli, usmerjena v zajetje Nicolasa Madura, za Rusijo predstavlja tako prednost kot breme.
Rusija je že drugič v skoraj štirih letih vojne uporabila svojo najnovejšo raketo Orešnik proti Ukrajini, kar je močno sporočilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom v ključni fazi mirovnih pogajanj. Raketa je bila izstreljena na zahodno Ukrajino kot jasno opozorilo zaveznikom Kijeva v Natu.
Kronologija dogodkov
6. jan. 2026 :Ukrajinsko stopnjevanje napadov na Moskvo.Ukrajinske sile so na začetku leta 2026 bistveno povečale pogostost napadov z droni na rusko prestolnico, kar je Moskvo prisililo v uvedbo novih protiukrepov. Rusko obrambno ministrstvo je takrat poročalo o vsakodnevnih napadih, ki so bili usmerjeni predvsem na kritično infrastrukturo v moskovski regiji.
26. jul. 2025 :Napadi na ruske tehnološke centre in ukrajinska proizvodnja.V regiji Stavropol so droni poškodovali dve ključni tovarni za vojaško elektroniko, medtem ko je predsednik Zelenski napovedal proizvodnjo do 1.000 dronov presretačev dnevno. Ta dejanja so bila neposreden odziv na potrebo po uničevanju ruskih zračnih sredstev in so postavila temelje za trenutno tehnološko tekmo na bojišču.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Razvoj naprednega orožja za nevtralizacijo dronov in poročila o neučinkovitosti obstoječih elektronskih sistemov so ključnega pomena za slovensko obrambno strategijo v okviru Nata. Slovenija kot članica zavezništva spremlja tehnološke premike, ki bi lahko vplivali na varnostno arhitekturo v Evropi in zahtevali posodobitev lastne vojaške opreme.
Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.
Ameriška vojska želi razviti laserske sisteme, ki bodo lahko uničili drone, namenjene za izvidništvo, nadzor in prenos visoko eksplozivnih snovi. Novi sistemi naj bi bili učinkoviti pri obrambi pred roji dronov.
Nemčija razmišlja o dovoljenju Bundeswehru, da sestreli neidentificirane drone. V zadnjih dneh so neznane drone opazili nad letališči na Danskem in Norveškem, zaradi česar so nekatera letališča začasno zaprli. V petek zvečer so drone opazili tudi nad največjo dansko vojaško bazo. Policija je sporočila, da so neznane drone ponovno opazili nad to bazo tudi v noči na soboto.
Po tem, ko so droni Predator spremljali protestnike iz višine 6 kilometrov, je poslanec Gómez uvedel zakonodajo, ki preprečuje uporabo vojaške nadzorne tehnologije proti civilnim demonstracijam v Los Angelesu.
Indijske oborožene sile bodo oktobra izvedle obsežno vojaško vajo z droni in proti-dron sistemi, imenovano 'Cold Start', da bi okrepile svojo zračno obrambo. Vaja bo vključevala vse tri veje vojske in bo potekala v Madhya Pradeshu. Cilj je oceniti operativno pripravljenost proti razvijajočim se zračnim grožnjam, pri čemer se je razvoj dronov pospešil po spopadih s Pakistanom.
V Ukrajini je bil uspešno preizkušen nov sistem Pasika, ki omogoča enemu operaterju nadzor nad več bojnimi droni hkrati. Ta tehnologija podjetja Sine Engineering izboljšuje komunikacijo, navigacijo in avtonomijo dronov, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše napade. Droni imajo pomembno vlogo v konfliktu v Ukrajini, saj naj bi povzročili okoli 80 % vseh žrtev na bojišču.
Razvoj naprednega orožja za nevtralizacijo dronov in poročila o neučinkovitosti obstoječih elektronskih sistemov so ključnega pomena za slovensko obrambno strategijo v okviru Nata. Slovenija kot članica zavezništva spremlja tehnološke premike, ki bi lahko vplivali na varnostno arhitekturo v Evropi in zahtevali posodobitev lastne vojaške opreme.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.