Rusija z novo balistično raketo Orešnik ponovno napadla Ukrajino
Objavljeno: 11. 1. 2026 2:41
10. jan 12:11
Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.
11. jan 15:49
Ukrajinske sile so napadle tri naftne ploščadi v Kaspijskem morju, ki so v lasti ruskega podjetja Lukoil. Napad so potrdili ukrajinski mediji in Generalštab oboroženih sil Ukrajine.
Ruska vojska je v noči na 9. januar 2026 izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino, v katerem je že drugič v zgodovini uporabila novo hipersonično balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Po podatkih ukrajinskih oblasti so bili napadi usmerjeni proti kritični infrastrukturi in mestnim središčem, pri čemer so v prestolnici Kijev umrli najmanj štirje ljudje, več deset pa jih je bilo ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo sistema Orešnik in navedlo, da je šlo za povračilni ukrep zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina konec prejšnjega meseca.
Kronologija dogodkov
9. jan. 2026 :Prva potrjena uporaba rakete Orešnik v letu 2026.Ruska vojska je 9. januarja 2026 izvedla obsežen letalski napad, v katerem je bila prvič v novem letu uporabljena raketa Orešnik. Napad je povzročil smrt štirih oseb v Kijevu in poškodoval kritično energetsko infrastrukturo, kar je služilo kot neposredna predhodnica trenutnemu stopnjevanju.
28. jul. 2025 :Poletno stopnjevanje napadov z droni in neuspeh pogajanj.V juliju 2025 so se intenzivirali medsebojni zračni napadi, pri čemer je Ukrajina ciljala rusko vojaško industrijo in Sankt Peterburg. Zaradi varnostnih groženj je Rusija takrat omejila praznovanje dneva mornarice, hkrati pa so se pojavile prve resne težave v mirovnih pogajanjih.
Raketa Orešnik, ki se giblje z desetkratno hitrostjo zvoka in je po trditvah Moskve nemogoče prestreči, je zadela cilje v zahodni regiji Lviv, blizu meje z Evropsko unijo. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je napad označil za resno grožnjo evropski varnosti in preizkus za transatlantsko skupnost. Poleg hipersonične rakete je Rusija v napadu uporabila še stotine dronov ter kopenske in morske rakete, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in poškodovalo diplomatska predstavništva, vključno s katarskim veleposlaništvom v Kijevu.
Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in zahtevo Ukrajine po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bo predvidoma potekala v ponedeljek. Napad se časovno ujema s poročili o napredku pri mirovnih pogajanjih pod vodstvom ZDA, zato ga opazovalci interpretirajo kot jasen signal Zahodu in Natu. Medtem so ukrajinske sile z droni napadle naftno skladišče v ruski regiji Volgograd, kar potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov na obeh straneh meje.
Izjave
"Takšen napad v bližini meje EU in Nata je resna grožnja varnosti na evropski celini in preizkus za transatlantsko skupnost."
Andrij Sibiga
"Putinova odgovor na diplomacijo so nove rakete in uničenje."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje ima neposreden vpliv na evropsko varnostno arhitekturo, saj je bila hipersonična raketa uporabljena v bližini meja Evropske unije. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja stopnjevanje napetosti, saj vsaka uporaba strateškega orožja v bližini zavezništva povečuje tveganje za širitev konflikta.
Poleg tega morebitna destabilizacija energetske infrastrukture v Ukrajini vpliva na širše evropske energetske trge, kar posredno čuti tudi slovensko gospodarstvo. Diplomatski odzivi v okviru ZN in Nata bodo zahtevali tudi uskladitev slovenske zunanje politike.
Rusija je nadaljevala z napadi na Ukrajino tudi med prazniki, ukrajinska zračna obramba je sestrelila 30 od 48 dronov. Harkovska policija poroča o treh ranjenih. Ruska vojska trdi, da je prevzela nadzor nad več ozemlji na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je napadla rusko naftno rafinerijo z raketami Storm Shadow, s ciljem oslabiti ruski vojni stroj.
Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.
Rusija naj bi v prihodnjih dneh izvedla nov masovni udar na Ukrajino, pri čemer naj bi premestila letala Tu-95MS bližje ukrajinski meji. Ukrajina pa je medtem izvedla več napadov z droni na rusko ozemlje, vključno z napadom na Lukoilovo postrojenje v Volgogradski oblasti, ki je povzročil požar in pomanjkanje goriva. V ruskem napadu z droni na Odeso je bilo ranjenih pet ljudi, pri čemer so goreli luka in stanovanjske zgradbe.
Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila več kot 650 dronov in 30 raket, pri čemer so umrle tri osebe. Ukrajinski predsednik Zelenski je napad označil za enega največjih. Ukrajinski droni pa so poskušali napasti cilje v ruskem mestu Budjonovsk, kjer je prišlo do požarov v industrijski coni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija napadla Ukrajino z več kot 650 brezpilotnimi letalniki in 50 raketami. V napadu je bilo ranjenih več civilistov, poškodovana pa je bila tudi civilna infrastruktura.
Ukrajina je sporočila, da je Rusija po pomoti sestrelila lastno lovsko letalo Su-30 nad Krimom med obrambo pred ukrajinskimi droni. Informacijo so potrdili tudi ruski neodvisni viri.
Dogajanje ima neposreden vpliv na evropsko varnostno arhitekturo, saj je bila hipersonična raketa uporabljena v bližini meja Evropske unije. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja stopnjevanje napetosti, saj vsaka uporaba strateškega orožja v bližini zavezništva povečuje tveganje za širitev konflikta.
Poleg tega morebitna destabilizacija energetske infrastrukture v Ukrajini vpliva na širše evropske energetske trge, kar posredno čuti tudi slovensko gospodarstvo. Diplomatski odzivi v okviru ZN in Nata bodo zahtevali tudi uskladitev slovenske zunanje politike.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.