Ruske sile so v noči na zadnji dan leta 2025 izvedle silovit napad z droni na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. Po navedbah lokalnih uradnikov so ruska brezpilotna letala zadela večstanovanjske zgradbe in poškodovala električno omrežje, kar je povzročilo nove motnje v oskrbi z energijo. V napadu je bilo ranjenih šest oseb, med njimi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. Ukrajinska vojaška administracija je potrdila, da so stanovanjski bloki utrpeli znatno gmotno škodo, na terenu pa so reševalne ekipe, ki pomagajo prebivalcem poškodovanih zgradb. Gre za nadaljevanje ruske strategije ciljanja civilne in energetske infrastrukture pred prihajajočim novim letom. Kljub poročilom o mirovnih pogovorih Rusija ne kaže znakov popuščanja v svoji zračni kampanji. Napadi na Odeso so v zadnjih mesecih postali stalnica, saj mesto predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz in energetsko stabilnost južnega dela države. Najnovejša eskalacija ponovno postavlja pod vprašaj iskrenost namer Moskve pri iskanju diplomatske rešitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

Ruska vojska je na harkovski fronti pri Limanu likvidirala celotno ukrajinsko jurišno skupino, kot so sporočili iz ruske vojaške skupine "Sever". Skupina "Sever" je odbila ukrajinske protinapade na sumijski in harkovski fronti, nadaljujejo pa tudi s prodiranjem na sumijski fronti kljub težkim vremenskim razmeram. Ruske sile so napredovale do 600 metrov na sedmih odsekih v sumijskem in krasnopolskem okrožju, pri čemer so zajele štiri ukrajinske vojake. Ukrajinske sile so poskušale izvesti protinapad z dvema jurišnima skupinama pri Andrejevki, vendar je ruska vojska pravočasno odkrila premik nasprotnika in napad preprečila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Volodimir Zelenski in Donald Trump sta se srečala na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Pred srečanjem s Zelenskim je imel Trump "produktiven" pogovor s Putinom. Po srečanju s Trumpom, naj bi Zelenski opravil telefonske pogovore z evropskimi voditelji. Putin je pred srečanjem izjavil, da Ukrajina ne hiti z mirom in izdal opozorilo. Zelenski je izjavil, da bo odprl "teritorialna vprašanja", saj Moskva in Kijev ostajata v sporu glede usode regije Donbas. Trump je izrazil prepričanje, da tako Putin kot Zelenski želita doseči dogovor.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil frustracijo nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Poudaril je, da ni zadovoljen s Putinom, ker umira preveč ljudi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je trdil, da je Ukrajina napadla eno od rezidenc predsednika Vladimirja Putina, in napovedal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih za končanje konflikta. Ukrajina zanika te trditve in jih označuje za provokacijo, ki naj bi spodkopala mirovna pogajanja. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Ruske sile so presenetile veliko skupino pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil (VSU) in izvedle preventivni napad nanjo. O tem je v nedeljo, 28. decembra, poročalo Ministrstvo za obrambo Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi je Donald Trump dejal, da je dosežen napredek glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Zelenski je razkril, da ZDA Ukrajini ponujajo 15-letno varnostno jamstvo kot del predlaganega mirovnega načrta. Vladimir Putin je Trumpu dejal, da bo Rusija spremenila svoje stališče v mirovnih pogajanjih po ukrajinskem napadu z droni.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Ukrajina je ponovila, da Rusija ni predložila verodostojnih dokazov za trditev, da je napadla Putinovo rezidenco z droni. Politični in vojaški strokovnjaki so ruske informacije o 91 izstreljenih dronih označili za neutemeljene in neprepričljive. Napadi se nadaljujejo, prav tako tudi diplomatske dileme in nove obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News izrazil prepričanje, da predlog o umiku ukrajinskih oboroženih sil z ozemlja Donbasa na morebitnem referendumu ne bi prejel podpore javnosti. Zelenski je takšen scenarij označil za veliko tveganje, saj meni, da državljani ne bi privolili v pogoje, ki bi vključevali popolno prepustitev regije pod ruski nadzor. Izjave prihajajo v času povečanih pritiskov glede iskanja diplomatskih rešitev za končanje vojne. Predsednik je poudaril, da bi bila odločitev o ozemeljskih vprašanjih in usodi vojaških enot na fronti usodna za državo, zato je napovedal, da bi o morebitnem mirovnem načrtu moralo odločati ljudstvo. Kljub razpravam o mirovnih sporazumih Zelenski ostaja skeptičen do pogojev, ki bi zahtevali enostransko ukrajinsko umikanje s ključnih obrambnih linij, kar odraža zapletenost pogajalskih izhodišč med Kijevom in Moskvo.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Preiskovalni odbor Ruske federacije je sprožil kazenski postopek zaradi terorističnega dejanja po napadu ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson, v katerem je umrlo najmanj 24 ljudi. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinski brezpilotni letalniki v novoletni noči napadli lokalno kavarno in hotel. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, približno 30 oseb pa je bilo v napadu ranjenih. Napad se je zgodil v trenutku, ko se je v prostorih predvajal novoletni nagovor ruskega predsednika. Ruski preiskovalci trdijo, da je bil eden izmed dronov opremljen s termitno vžigalno zmesjo, kar je povzročilo hiter vžig in onemogočilo evakuacijo civilistov iz objektov. Uradna govornica preiskovalnega odbora Svetlana Petrenko je sporočila, da dogodek obravnavajo kot načrtovan teroristični napad na civilno prebivalstvo. Ukrajinska stran se na obtožbe o uporabi termitnih sredstev in namernem ciljanju civilnih objektov v tem konkretnem incidentu še ni odzvala. Regija Herson sicer ostaja eno izmed ključnih bojišč, kjer obe strani redno izvajata napade z brezpilotnimi letalniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

Ruska vojska je v letu 2025 razširila svoj nadzor nad dodatnimi 4336 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja, kar predstavlja približno 0,72 odstotka celotne površine države. Podatke je objavila uveljavljena ukrajinska analitična skupina DeepState, ki prek satelitskih posnetkov in terenskih poročil podrobno spremlja premike na fronti. Kljub intenzivnim spopadom in znatnim izgubam na obeh straneh, Rusija trenutno nadzoruje približno petino celotnega ukrajinskega ozemlja. Ukrajinski vojaški vrh ob teh podatkih poudarja izjemno visoko ceno ruskega napredovanja. Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil je bilo v letu 2025 ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov za dosego omenjenega manj kot odstotnega ozemljanskega prirastka. Ukrajinska stran te ruske vojaške operacije označuje tudi kot del širše informacijske vojne, s katero želi Kremelj ustvariti vtis neustavljivega napredka in se s tem izogniti vsebinskim mirovnim pogajanjem pod pogoji, ki bi vključevali ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.

Ruska agresija na Ukrajino se je v četrtek prevesila v 1407. dan, pri čemer se intenzivnost spopadov na frontni črti ne zmanjšuje. Moskovski župan Sergej Sobjanin je poročal o novih incidentih, povezanih z zračno obrambo, medtem ko se ruske sile še naprej osredotočajo na utrjevanje položajev v vzhodni Ukrajini. Razmere na bojišču ostajajo dinamične, obe strani pa uporabljata tehnologijo brezpilotnih letal za ciljanje logističnih poti in energetske infrastrukture. Kljub poročilom o morebitnih diplomatskih prizadevanjih v preteklih mesecih se zdi, da so pogajalska izhodišča še vedno močno oddaljena. Rusija nadaljuje s pritiski v regiji Doneck, kjer skuša izkoristiti prednost v številu vojakov in artilerijski moči. Ukrajinska stran medtem ohranja aktivno obrambo in izvaja povračilne napade na rusko zaledje, s čimer želi onemogočiti nemoteno oskrbo okupacijskih sil pred zimskim obdobjem. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj se vojna bliža četrti obletnici brez jasnih znakov končanja sovražnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Po novih poročilih je bilo v ruskih napadih na Kijev in okolico ubitih štiri ljudi, 24 pa je ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo rakete Orešnik v nočnem napadu, kot razlog pa navajajo maščevanje za poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Vladimir Putin je izjavil, da ruski napredek v Ukrajini zmanjšuje interes Moskve za kompromise v mirovnih pogajanjih. Kremelj je razkril, da sta se Donald Trump in Putin pogovarjala po srečanju Trumpa z Zelenskim. Pogovor je potekal v prijateljskem vzdušju, izmenjali pa sta si tudi božične čestitke, je dejal Jurij Ušakov.

Kremlj je izjavil, da mu ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj naj bi se ta res zgodil. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub provokacijam Kijeva, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin ohranjata dialog, ki temelji na zaupanju. Vjačeslav Volodin je dejal, da poskusa napada na rezidenco ni mogoče odpustiti Kijevu, ukrajinski predsednik Zelenski pa naj bi s sovražnostmi ohranjal oblast. Trumpov odposlanec je poskus napada označil za 'neokusnega'.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Nad Tulo je odjeknilo približno 14 eksplozij. Opozorilo o raketni nevarnosti je bilo razglašeno, slišati je sirene. Novico je sporočil Telegram kanal Shot.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v nedeljo sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po pogovorih izrazil optimizem in poudaril, da sta državi zelo blizu mirovnemu sporazumu, čeprav je priznal, da vprašanje regije Donbas ostaja ena izmed najbolj zahtevnih in še nerešenih točk. Ukrajinski predsednik Zelenski je srečanje označil za uspešno in izpostavil, da so varnostna jamstva Združenih držav Amerike za Ukrajino praktično usklajena, pri čemer naj bi se predvidelo 15-letno obdobje sodelovanja. Kljub optimističnim izjavam obeh voditeljev konkretnih podrobnosti o usodi zasedenih ozemelj nista razkrila. Trump je navedel, da bo Evropa prevzela velik del odgovornosti za varnostna jamstva Ukrajini, hkrati pa je izrazil prepričanje, da bi se morala vojna končati v najkrajšem možnem času. Mediji so poročali o sproščenem vzdušju, čeprav so nekateri opazili Zelenskijevo zadržanost ob Trumpovih izjavah o prihodnji vlogi Rusije pri obnovi države. Nemška vlada je že pozdravila prizadevanja ameriške administracije za dosego pravičnega miru, medtem ko se pogovori nadaljujejo z napovedanim novim obiskom Zelenskega v ZDA prihodnji teden.

Ruski minister Lavrov je obtožil Ukrajino napada z 91 droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, pri čemer naj bi bili vsi droni uničeni. Ukrajinski predsednik Zelenski je te obtožbe zanikal. Donald Trump naj bi bil šokiran nad napadom in je imel s Putinom "pozitiven" telefonski pogovor. Zelenski je med srečanjem s Trumpom na Floridi zahteval varnostna jamstva za Ukrajino za obdobje 15 let, mirovni načrt pa je po njegovih besedah dogovorjen v 90 odstotkih. Riabkov je izjavil, da za Ukrajino ni alternative Rusiji.

Donald Trump je ponovil, da so ZDA pripravljene podpreti nov obsežen napad na Iran, če ta obnovi svoj jedrski program. Ponovno je pozval Hamas k razorožitvi in jih opozoril na "pekel", če tega ne storijo. Trump in Netanyahu sta govorila o premirju v Gazi in opozorila Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek in usklajenost okoli 95 odstotkov mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski je potrdil, da je od Trumpa zahteval varnostne garancije za obdobje do 50 let, saj vojna traja že skoraj 15 let. Kremelj je izjavil, da Ukrajina izgublja ozemlje in ga bo še naprej, Putin pa vztraja pri svojih pogojih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je napovedal, da se bo telefonski pogovor med Putinom in Trumpom zgodil kmalu.

V noči na 31. december sta Rusija in Ukrajina izvedli medsebojne obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili ranjene med civilisti in gmotno škodo na energetski infrastrukturi. Ruske sile so nad ukrajinsko ozemlje izstrelile 127 udarnih dronov, pri čemer je ukrajinska protiletalska obramba po uradnih navedbah sestrelila večino sovražnih plovil. Napad predstavlja nadaljevanje intenzivnega zračnega pritiska na ukrajinska mesta v prazničnem obdobju. Istočasno je ukrajinska stran izvedla povračilne napade na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba nad različnimi regijami prestregla 86 ukrajinskih dronov. Zaradi padajočih ostankov plovil so bili v Belgorodski oblasti ranjeni civilisti, v mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju pa je izbruhnil požar v rafineriji nafte, kjer je bilo prav tako ranjenih več oseb. Ti dogodki sledijo seriji podobnih incidentov iz decembra, ko sta obe strani znatno povečali število uporabljenih brezpilotnih letalnikov za napade na kritično infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini so se znašla pred novo oviro, potem ko je Rusija uradno obtožila ukrajinske sile napada z brezpilotnimi letalniki na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po ruskih navedbah naj bi Ukrajina v napadu uporabila 91 dronov, kar je ruska stran označila za teroristično dejanje. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je napovedala povračilne ukrepe in poudarila, da bo ta dogodek vplival na prihodnja pogajalska izhodišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe kategorično zavrnil in jih označil za tipično rusko laž. Po njegovih besedah gre za provokacijo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti nove napade na ukrajinsko ozemlje in namenoma ovirati mirovna prizadevanja, ki jih podpira tudi ameriška administracija. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih aktivnosti, ko sta se o razmerah po telefonu pogovarjala tudi Vladimir Putin in Donald Trump, pri čemer naj bi slednji izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti.

Analiza britanske radiotelevizije BBC je razkrila, da so se ruske vojaške izgube v vojni z Ukrajino v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli obdobju od začetka celovite invazije leta 2022. Ta strm porast števila žrtev sovpada s prihodom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa na oblast in njegovimi intenzivnimi prizadevanji za sklenitev mirovnega sporazuma. Strokovnjaki ocenjujejo, da je povečanje intenzivnosti bojev neposredna posledica poskusov Moskve, da bi si pred morebitnimi pogajanji zagotovila čim boljše izhodiščne položaje na terenu. Kljub poročilom o velikih izgubah na ruski strani so nekateri ameriški in evropski uradniki izrazili previdnost glede ocen o dejanskih premikih na bojišču. Čeprav Trump trdi, da Rusija trenutno uživa strateško prednost, obveščevalni podatki ne kažejo na odločilne spremembe, ki bi bistveno vplivale na razmerje moči. Povečan pritisk na ukrajinsko fronto tako predstavlja predvsem poskus uveljavitve ozemeljskih zahtev Moskve v luči diplomatskih pritiskov iz Washingtona.