Britanski premier Keir Starmer se je v zadnjih dneh soočil z močnimi pritiski glede svoje zunanjepolitične drže in notranjepolitičnih zakonodajnih načrtov. Poslanci in javnost mu očitajo nedoslednost pri zagovarjanju samoodločbe narodov, saj je obsodil grožnje Donalda Trumpa s carinami glede Grenlandije, obenem pa brez privolitve prebivalcev Mauritiusu odstopil otočje Chagos. Zaradi tega vprašanja je konservativno stranko zapustil in prestopil k Reform UK še en vidni član, Andrew Rosindell, ki je poudaril, da je obramba britanske suverenosti zanj ključna prioriteta. Na domačem prizorišču je bil Starmer prisiljen k umiku spornega dopolnila k zakonu Hillsborough, ki bi po mnenju kritikov in družin žrtev nesreč zaščitilo obveščevalne službe pred polno odgovornostjo. Vlada je dopolnilo umaknila tik pred napovedanim glasovanjem, da bi se izognila velikemu uporu lastnih poslancev. Zakon je bil prvotno zasnovan za preprečevanje prikrivanja dejstev s strani javnih organov po večjih nesrečah, kot sta bila tragedija na stadionu Hillsborough in napad v Manchestru. Medtem ko se britanska politika spopada z notranjimi razkoli, je igralec Steve Coogan ostro kritiziral stranko Reform UK in Nigela Faragea, češ da ogrožata človekove pravice in mednarodne standarde obnašanja. V tujini pa je v Bolgariji odstopil podpredsednik vlade Grozdan Karadjov, ki je dejal, da je odstop vlade posledica priznanja napak in arogance vladajoče večine, ki ni upoštevala mnenja opozicije in javnosti.

Svetovalec Bele hiše Stephen Miller je v petkovem nastopu na televiziji Fox News ponovno utemeljeval priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike s trditvijo, da Danska ozemlja ne zmore več ustrezno braniti ali upravljati. Miller je poudaril, da Grenlandija predstavlja ključno območje za ameriško nacionalno varnost v luči vse večje polarne tekme z Rusijo in Kitajsko. Pri tem je zavrnil mednarodni pravni red, ki temelji na pravilih, in izpostavil, da svet v resnici vodijo moč, sila in avtoriteta, kar odraža širšo doktrino administracije Donalda Trumpa. Kritike na račun te zunanjepolitične usmeritve so prišle tudi iz vrst ameriške demokratske stranke. Izvoljena guvernerka New Jerseyja Mikie Sherrill je ostro obsodila Trumpovo osredotočenost na nakup otoka v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visokimi življenjskimi stroški in inflacijo. Sherrillova je izpostavila, da predsednikove carinske politike dodatno obremenjujejo gospodinjstva, medtem ko administracija načrtuje porabo milijard dolarjev za ozemeljsko širitev, ki po njenem mnenju ne odraža prioritet navadnih ljudi. Analitiki opozarjajo, da Trumpova politika "Amerika na prvem mestu" povzroča razkroj uveljavljenega svetovnega reda in kršenje suverenosti drugih narodov. Združene države pod vodstvom starega-novega predsednika vse pogosteje uporabljajo trdo moč za dosego strateških ciljev, kar vključuje tudi vojaške grožnje na zahodni polobli. Takšno delovanje povzroča negotovost med evropskimi zavezniki, ki so že večkrat zavrnili kakršna koli pogajanja o prodaji Grenlandije.

Zvezni sodnik v ameriški zvezni državi Minnesota je v petek izdal sodno odredbo, s katero je omejil pooblastila zveznih agentov med mirnimi protesti. Odločitev prepoveduje pripadnikom zveznih služb, vključno z agenti urada za priseljevanje in carine (ICE), da bi pridržali mirne protestnike ali proti njim uporabili nesmrtonosna sredstva za razganjanje množic, kadar ti ne ovirajo uradnih postopkov ali zgolj opazujejo delo agentov na terenu. Sodna odredba prihaja v času povečanih napetosti in protestov, ko je takratni predsednik Donald Trump izjavil, da trenutno ni potrebe po uporabi zakona o vstaji (Insurrection Act) za zatrtje demonstracij. Sodnik, ki ga je imenovala Bidnova administracija, je s tem vzpostavil pravno zaščito za opazovalce in udeležence shodov, ki ne kršijo zakona, ter prepovedal povračilne ukrepe proti njim. Ta pravna poteza predstavlja pomemben precedens pri omejevanju zvezne izvršilne oblasti v razmerju do pravice državljanov do svobodnega zbiranja. Ukrep neposredno vpliva na taktike, ki jih zvezne agencije lahko uporabljajo pri obvladovanju civilnih nemirov, in poudarja pomen ločevanja med nasilnimi dejanji in mirnim izražanjem mnenj.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump pripravlja obsežne načrte za izgon nezakonitih priseljencev, pri čemer podatki kažejo na bistvene razlike v pristopu do deportacij med njegovo in Bidenovo administracijo. Trumpov načrt predvideva uporabo zveznih virov in vojske za vzpostavitev sistema, ki bi omogočil hitro odstranitev milijonov ljudi iz države. Analiza podatkov, ki jih je pridobil New York Times, razkriva, da bo Trumpova strategija v drugem mandatu še bolj agresivna in usmerjena v širši krog posameznikov kot v preteklosti. Obenem je Trump izrazil nestrinjanje z idejo o ustanovitvi nove borze v Dallasu, ki bi delovala kot konkurenca New York Stock Exchange (NYSE). Po njegovem mnenju bi takšen projekt škodoval New Yorku, ki ga še vedno ocenjuje kot ključno finančno središče sveta. Njegove izjave odražajo napet odnos z določenimi finančnimi institucijami in hkrati poskus ohranjanja gospodarske prevlade New Yorka kljub političnim razhajanjem z tamkajšnjimi oblastmi. Dogajanje spremljajo tudi pravni spori, saj se Trumpova ekipa pripravlja na sodne izzive, ki bodo neizogibno sledili napovedanim migracijskim ukrepom. V ozadju teh dogodkov ostajajo napetosti z medijskimi hišami, zlasti z New York Timesom, ki ga Trump redno obtožuje pristranskosti in obrekovanja, kar dodatno zaostruje politično ozračje v Združenih državah Amerike pred njegovo ponovno prisego.

Izraelska vlada je izrazila ostro nasprotovanje načrtu Bele hiše o ustanovitvi izvršnega odbora za nadzor nad območjem Gaze, ki naj bi deloval pod okriljem širšega "Mirovnega sveta" pod vodstvom Donalda Trumpa. Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je sporočil, da napovedana pobuda ni bila usklajena z Izraelom in je v neposrednem nasprotju z državno politiko. Netanjahu je zunanjemu ministrstvu že naročil, naj stopi v stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom zaradi pojasnitve izraelskih ugovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je v strukturo nadzornega organa vključil širok nabor mednarodnih akterjev, vključno z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom, direktorjem sklada Apollo Marcom Rowanom in predstavniki Katarja, Egipta ter Združenih arabskih emiratov. Posebno napetost povzroča povabilo turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, čemur Izrael kategorično nasprotuje. Poleg regionalnih sil je Trump k sodelovanju povabil tudi Grčijo in Ciper, kar nakazuje na širjenje kroga nadzornikov na države vzhodnega Sredozemlja. Struktura novega telesa, ki ga je Bela hiša razkrila v petek, vključuje tudi nekatere Trumpove najožje sodelavce, kot sta Jared Kushner in Steve Witkoff. Čeprav je v odbor vključen izraelski milijarder Yakir Gabay, v njem ni nobenega uradnega predstavnika izraelske vlade. Ameriška administracija vztraja, da bo odbor izvajal vizijo za povojno obnovo in upravo Gaze, kar pa se očitno spopada z izraelskimi načrti za popoln varnostni nadzor nad tem območjem.

V prestolnicah Grenlandije in Danske so v soboto potekali množični protesti, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, ki so odločno zavrnili namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstranti v Nuuku in Københavnu so z napisi "Grenlandija ni naprodaj" in "Roke stran od Grenlandije" opozorili na pravico prebivalstva do samoodločbe. Protesti so se razširili tudi v druga večja mesta, kot so Aarhus, Aalborg in Odense, kjer so udeleženci izrazili solidarnost z grenlandskim ljudstvom Inuitov, ki se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svojega doma. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je predsednik Trump v soboto napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz več evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da bodo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Finska in Velika Britanija s 1. februarjem podvržene 10-odstotnim carinam. Če dogovor o nakupu Grenlandije ne bo dosežen, se bodo te carine 1. junija povišale na 25 odstotkov. Ameriški predsednik je svoje zahteve utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da Danska otoka ne more ustrezno zaščititi pred morebitnimi vplivi Kitajske in Rusije. Evropski voditelji in predstavniki Grenlandije so Trumpove grožnje označili za nesprejemljive in nevarne. Medtem ko Washington vztraja pri strateškem pomenu otoka zaradi bogatih mineralnih surovin in arktične lege, grenlandska in danska stran poudarjata, da gre za svobodno ljudstvo, ki ne namerava postati del Združenih držav Amerike. Dogajanje so v Københavnu spremljali tudi člani dvostrankarske delegacije ameriškega kongresa, ki so prav tako izrazili nasprotovanje predsednikovim enostranskim potezam in trgovinskim pritiskom na zaveznice v zvezi NATO.

V Minneapolisu so se v soboto zvrstili siloviti spopadi med nasprotniki in podporniki zaostrene priseljenske politike administracije predsednika Trumpa. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je večja skupina protiprotestnikov obkolila in pregnala manjšo skupino desničarskih aktivistov, ki so podpirali zvezno službo za priseljevanje in carine (ICE). Guvernerjev urad je zaradi stopnjevanja nasilja mobiliziral narodno gardo, ki ostaja v pripravljenosti za pomoč lokalnim organom pregona, čeprav še ni bila razporejena na mestne ulice. Protesti v mestih Minneapolis in St. Paul potekajo neprekinjeno, odkar je ministrstvo za domovinsko varnost v regijo napotilo več kot 2000 zveznih agentov za izvajanje poostrenega nadzora nad priseljenci. Razmere so se dodatno zaostrile po posredovanju sodišča, saj je zvezna sodnica Kate Menendez izdala odredbo, ki agentom prepoveduje pridržanje mirnih protestnikov in uporabo solzivca proti njim. Kljub sodni odločitvi se ulični spopadi nadaljujejo, pri čemer je bilo v zadnjem incidentu poškodovanih več oseb, vključno z organizatorjem pro-ICE shoda Jakom Langom. Dogajanje spremljajo očitki o politični motiviranosti zveznih organov, saj je pravosodno ministrstvo sprožilo preiskave proti lokalnim uradnikom, ki kritizirajo zvezno vlado, medtem ko zavračajo preiskavo o spornem streljanju zveznega agenta. Široka prisotnost zveznih sil in uporaba nasilnih metod sta sprožili val nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom, kar poglablja krizo zaupanja v zvezne institucije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Dansko, ker te nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki bo stopil v veljavo 1. februarja, se bo po napovedih Bele hiše 1. junija zvišal na 25 odstotkov in bo ostal v veljavi vse do sklenitve dogovora o popolnem ameriškem nakupu otoka. Trump je svojo odločitev utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da bosta otok v nasprotnem primeru zavzeli Rusija ali Kitajska. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu poudarila, da Evropa ne bo pristala na izsiljevanje, in dodala, da Danska uživa močno podporo celotne celine. Skupina prizadetih držav, med katerimi so poleg omenjenih še Norveška, Švedska, Francija, Nizozemska in Finska, je v skupni izjavi opozorila, da Trumpove grožnje spodkopavajo čezatlantske odnose in tvegajo nevarno spiralno zaostrovanje gospodarskih napetosti. Grenlandija sicer že več kot 300 let ostaja avtonomni del danskega kraljestva. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti, kjer so tisoči prebivalcev kljub temperaturam pod lediščem korakali proti ameriškemu konzulatu. Protestniki so z nacionalnimi zastavami in vzkliki »Grenlandija ni naprodaj« izrazili odločno nasprotovanje ameriškim prizadevanjem za priključitev. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele že v začetku januarja, ko je Bela hiša nakup otoka označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti in prvič omenila možnost uporabe vojaške sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal, da bo v naslednjih dveh tednih vložil tožbo proti banki JPMorgan Chase, ki jo obtožuje nepravilnega in neprimernega zapiranja njegovih bančnih računov po dogodkih na ameriškem Kapitolu 6. januarja 2021. Trump trdi, da je bila poteza banke politično motivirana, kar označuje kot t. i. »debanking«. Obenem je ostro zavrnil navedbe časnika Wall Street Journal, da naj bi izvršnemu direktorju omenjene banke Jamieju Dimonu ponudil položaj predsednika Federalnih rezerv (Fed), kar je označil za popolno neresnico. Trump je svoje načrte razkril na družbenem omrežju Truth Social, kjer je banko obtožil diskriminacije zaradi njegovih političnih prepričanj. Po njegovih navedbah naj bi ga dejanja banke prisilila v iskanje alternativnih finančnih rešitev, kar naj bi bil tudi eden izmed razlogov, da se je njegova družina začela zanimati za področje kriptovalut. Jamie Dimon in predstavniki banke JPMorgan Chase so obtožbe o političnem zapiranju računov že večkrat zavrnili in poudarili, da pri svojem poslovanju ne upoštevajo verske ali politične pripadnosti strank. Ta pravni spor se odvija v času zaostrenih odnosov med Trumpovo administracijo in osrednjimi finančnimi institucijami. Trump, ki je avgusta lani podpisal izvršni ukaz proti praksi »debankinga«, s tem stopnjuje pritisk na velike finančne korporacije, ki so po napadu na Kapitol leta 2021 omejile ali prekinile sodelovanje z njim. Napovedana tožba bi lahko osvetlila širša vprašanja o neodvisnosti finančnih institucij in njihovem vplivu na politično delovanje javnih osebnosti.

V Minneapolisu so se v soboto stopnjevale napetosti, ko so nasprotni protestniki prekinili shod podpornikov zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE). Osrednja figura shoda je bil desničarski provokator Jake Lang, ki ga je predsednik Donald Trump nedavno pomilostil zaradi napada na policiste med nemiri 6. januarja. Med dogodkom je prišlo do fizičnega nasilja, pri čemer je Lang trdil, da je bil zaboden, ko ga je napadla skupina protestnikov pred mestno hišo. Lokalne oblasti in narodna garda so v stanju pripravljenosti, saj mesto pretresajo vsakodnevni protesti, ki jih je sprožila usodna ustrelitev 37-letne Renee Good s strani agenta ICE. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da ne bo uvedlo kazenske preiskave proti agentu Jonathanu Rossu, ki je ustrelil Renee Good, saj naj bi deloval v samoobrambi. Namesto tega je ministrstvo pod vodstvom Todda Blancha sprožilo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyu. Obtožujejo ju domnevne zarote za oviranje dela zveznih agentov in spodbujanja kršenja zakonov. Guverner Walz je preiskavo označil za avtoritarno taktiko ustrahovanja političnih nasprotnikov. Predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ponovil grožnje z napotitvijo vojske v Minnesoto na podlagi zakona o vstaji (Insurrection Act). Napadel je tudi kongresnico Ilhan Omar, ki je protestnike pozvala k mirnosti, da ne bi predsedniku dali povoda za vojaško posredovanje. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj zvezni agenti v mestu še naprej izvajajo operacije priseljevanja, kar sproža nove valove nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom.

Po poročanju več medijev je ameriška vojska v pripravljenosti za morebitno napotitev v Minnesoto, potem ko je predsednik Trump ponovno zagrozil z uporabo zakona o vstaji za obvladovanje protestov zaradi poostrenih ukrepov glede priseljevanja v Minneapolisu. Približno 1.500 vojakov je v stanju pripravljenosti, če se Trump odloči posredovati proti protestom.

Kitajsko gospodarstvo se je v letu 2025 okrepilo za pet odstotkov, k čemur je kljub carinam administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa prispeval predvsem močan izvoz. Po podatkih kitajske vlade, objavljenih v ponedeljek, se je rast v zadnjem četrtletju leta upočasnila na 4,5 odstotka, kar predstavlja najnižjo četrtletno raven po koncu leta 2022. V tretjem četrtletju je bila letna rast še 4,8-odstotna. Upočasnitev v zadnjem delu leta odraža naraščajoče pritiske na drugo največje svetovno gospodarstvo, saj se kitajski voditelji spopadajo z omejitvami na področju mednarodne trgovine. Kljub temu je celoletni rezultat dosegel zastavljene cilje, kar gre pripisati odpornosti kitajskega izvoznega sektorja, ki je uspel nevtralizirati del negativnih učinkov trgovinskih ovir, ki jih je uvedel Washington. Statistični podatki kažejo na postopno ohlajanje gospodarske aktivnosti v primerjavi z obdobjem po sprostitvi strogih omejitev zaradi pandemije covida-19. Analitiki opozarjajo, da bo za ohranitev stabilne rasti v prihodnje ključno notranje povpraševanje, medtem ko zunanji dejavniki, predvsem trgovinski odnosi z Združenimi državami Amerike, ostajajo nepredvidljivi.

Premoženje svetovnih milijarderjev je v letu 2025 doseglo rekordne vrednosti, kar po navedbah nevladne organizacije Oxfam povečuje socialno neenakost in neposredno ogroža demokratično delovanje držav. Skupno premoženje več kot 3000 milijarderjev se je lani povzpelo na 18,3 bilijona dolarjev, kar predstavlja 16-odstotno povečanje na letni ravni oziroma kar 81-odstotno rast od leta 2020. Poročilo je bilo objavljeno ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Generalni direktor Oxfam International Amitabh Behar je v poročilu poudaril, da ekonomske in politične neenakosti pospešujejo spodkopavanje človekovih pravic in varnosti. Organizacija posebej izpostavlja politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po njihovih ocenah dodatno prispevala k utrjevanju moči najbogatejših in spodkopavala politične svobode. Behar opozarja, da koncentracija bogastva v rokah peščice posameznikov omogoča nesorazmeren vpliv na politične procese. Oxfam poziva k nujnim ukrepom za zmanjšanje neenakosti, saj trenutni trendi kažejo na hitro erozijo demokratičnih standardov. Razprava o teh vprašanjih bo ena izmed osrednjih tem srečanja svetovne elite v Švici, kjer bodo voditelji razpravljali o prihodnosti svetovnega gospodarstva in socialne stabilnosti v času naraščajočih geopolitičnih napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro kritiziral dansko vlado, ker v zadnjih dveh desetletjih naj ne bi uspela nevtralizirati domnevne ruske grožnje na Grenlandiji. Trump je poudaril, da je zdaj nastopil čas, ko je treba to grožnjo dokončno odpraviti in jo umakniti z območja največjega otoka na svetu, ki je pod dansko suverenostjo. Njegove izjave prihajajo v obdobju ponovnega zanimanja Združenih držav Amerike za strateški pomen Arktike in varnostne razmere na tem območju. Trump v svojih objavah ni podal specifičnih vojaških ali diplomatskih načrtov, vendar je jasno nakazal, da pričakuje odločnejše ukrepanje v smeri omejevanja ruskega vpliva na severu. Danska stran se na očitke še ni uradno odzvala, vendar Trumpovi komentarji znova obujajo razprave o varnostnih vprašanjih Grenlandije in vlogi zveze Nato v regiji. Izjave so v skladu z njegovo širšo zunanjo politiko, ki temelji na postavljanju ultimativnih zahtev zaveznicam glede vprašanj nacionalne in regionalne varnosti.

Člani novooblikovanega odbora predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, imenovanega "Mirovni svet" (Board of Peace), bodo morali za pridobitev stalnega sedeža vplačati milijardo ameriških dolarjev. Komisija, ki je bila ustanovljena z namenom nadzora nad obnovo Gaze po uničujočih konfliktih, naj bi na ta način zbirala sredstva za infrastrukturne in humanitarne projekte na tem območju. Ameriški uradnik, ki je podal informacijo, je poudaril, da bodo vsa zbrana sredstva namenjena izključno rekonstrukciji Gaze. Ta poteza ameriške administracije uvaja model pogojevanja vpliva pri upravljanju mednarodne pomoči z neposrednimi finančnimi prispevki. Čeprav so podrobnosti o sestavi sveta še v nastajanju, je jasno, da bo finančni prag močno omejil število držav oziroma entitet, ki bodo lahko neposredno soodločale o prihodnosti Gaze. Kritiki bi takšen pristop lahko razumeli kot komercializacijo diplomacije, medtem ko zagovorniki poudarjajo nujnost zagotavljanja obsežnih kapitalnih virov za hitro obnovo. Struktura novega telesa odraža širšo zunanjo politiko predsednika Trumpa, ki temelji na transakcijskem pristopu k mednarodnim odnosom. Zaenkrat še ni znano, katere države ali organizacije so izrazile interes za plačilo tako visokega zneska za sodelovanje v odboru. Prav tako ostaja odprto vprašanje, kako se bo ta pobuda usklajevala z obstoječimi mednarodnimi agencijami, ki so že prisotne na terenu in imajo vzpostavljene protokole za razdeljevanje pomoči.

Televizijska mreža CBS je v nedeljo v oddaji 60 Minutes končno predvajala prispevek o načrtovanih deportacijah administracije Donalda Trumpa, ki je bil pred enim mesecem nepričakovano umaknjen s sporeda. Nenadna odpoved prvotnega predvajanja je sprožila ostre notranje spore zovtra uredništva CBS News in v javnosti podpihnila ugibanja o morebitnih političnih pritiskih na neodvisnost medijev. Prispevek se poglobljeno ukvarja z logističnimi in pravnimi vprašanji množičnih izgonov, ki jih napoveduje novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike. Odločitev o umiku oddaje pred mesecem dni je bila po nekaterih poročilih posledica nestrinjanja glede vsebine in tona poročanja, kar je vplivalo na ugled oddaje kot vodilnega vira preiskovalnega novinarstva. Nedeljska objava posodobljene različice prispevka predstavlja poskus pomiritve razmer v medijski hiši. Analitiki poudarjajo, da je vsebina prispevka ključna za razumevanje prihodnje migracijske politike ZDA. Poročilo razkriva načrte, ki bi lahko vplivali na milijone ljudi in povzročili obsežne družbene ter gospodarske posledice. Ponovna uvrstitev prispevka na spored kaže na visoko stopnjo javnega interesa za to tematiko v času predsedniške tranzicije.

Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov je po končanih dvodnevnih pogovorih z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi sporočil, da se bodo razprave o končanju vojne v Ukrajini nadaljevale prihodnji teden v švicarskem Davosu. Umerov je srečanja na Floridi označil za del procesa iskanja rešitve za konflikt z Rusijo, pri čemer se bo dialog preselil na Svetovni gospodarski forum. Delegacija, ki jo je pred tem vodil Kirilo Budanov, se je s ključnimi ameriškimi partnerji osredotočala na podrobnosti morebitnega mirovnega sporazuma. Pogovori na Floridi so predstavljali kritično fazo v usklajevanju stališč med Kijevom in prihajajočo ameriško administracijo, ki napoveduje hitrejše reševanje ukrajinskega vprašanja. Podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo zaupne, vendar so premiki v smeri Davosa znak intenziviranja diplomatskih prizadevanj. Svetovni gospodarski forum v Davosu bo tako služil kot naslednje prizorišče za širšo mednarodno razpravo o predlogih, ki so bili oblikovani v Miamiju. Ukrajinska stran si prizadeva zagotoviti stabilno podporo Zahoda tudi ob menjavi oblasti v Washingtonu, medtem ko se pritiski za dosego mirovne rešitve na mednarodnem parketu stopnjujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v okviru izvajanja svojega mirovnega načrta za območje Gaze k sodelovanju v novoustanovljenem mirovnem svetu (Board of Peace) povabil več svetovnih voditeljev, vključno z indijskim premierjem Narendro Modijem, novozelandskim premierjem Chrisom Luxonom in pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom. Svet, ki bo deloval pod vodstvom Združenih držav Amerike, je zasnovan kot izvršno telo za nadzor nad premirjem, upravljanje s portfelji stabilizacije ter dolgoročno povojno obnovo palestinske enklave. Po navedbah diplomatskih virov vabila nakazujejo na Trumpove ambicije po vzpostavitvi vzporednega mednarodnega okvira, ki bi lahko presegel zgolj vprašanje Gaze in naslovil širše globalne konflikte. Posebno pozornost javnosti so pritegnila poročila o finančnih pogojih za polnopravno članstvo v svetu. Za pridobitev stalnega sedeža v izvršnem odboru naj bi države plačale prispevek v višini ene milijarde ameriških dolarjev, kar Bela hiša utemeljuje kot nujna sredstva za obsežno humanitarno pomoč in infrastrukturno sanacijo uničenega območja. Ameriški veleposlanik v Indiji Sergio Gor je potrdil, da je pismo z vabilom že predal uradnemu New Delhiju, kjer poudarjajo, da gre za nov in drzen pristop k reševanju bližnjevzhodne krize. Kljub začetni osredotočenosti na Gazo dokumenti razkrivajo, da Trumpov mirovni svet postaja platforma za novo obliko globalnega upravljanja. Do zdaj je vabilo prejelo vsaj osem dodatnih držav, kar krepi ugibanja o zmanjševanju vloge Združenih narodov v mirovnih procesih. Kritiki opozarjajo na komercializacijo diplomacije, medtem ko podporniki poudarjajo pragmatizem pri zbiranju sredstev za obnovo, ki jih bodo upravljali člani sveta preko specifičnih vsebinskih resorjev.

Evropska unija je začela pripravljati povračilne carine proti Združenim državam Amerike v višini 93 milijard evrov, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z uvedbo carin na evropski izvoz. Napetosti so se zaostrile zaradi vprašanja Grenlandije, saj je Trump napovedal sankcije proti osmim evropskim državam, ki nameravajo na otok napotiti svoje vojaške sile. Bruselj je zaradi resnosti situacije nujno sklical veleposlanike vseh 27 držav članic, da bi uskladili skupen odziv na ameriške pritiske. Evropski diplomati opisujejo ameriške metode kot nesprejemljive in poudarjajo, da so pripravljeni na odločno ukrepanje, če Washington ne bo stopil korak nazaj. Razpravlja se o omejevanju dostopa ameriških podjetij do evropskega trga, kar bi lahko sprožilo obsežno trgovinsko vojno. Kljub ostrim tonom si večina držav članic še vedno prizadeva za diplomatsko rešitev sporov pred uradno uveljavitvijo povračilnih ukrepov, ki so načrtovani za 1. februar. Razmere ne puščajo veliko prostora za kompromise, saj evropski uradniki poudarjajo, da Grenlandije ne morejo predati ZDA. Stopnjevanje napetosti bi lahko neposredno vplivalo tudi na nadaljnjo podporo Ukrajini, saj bi trgovinska vojna med ključnimi zavezniki oslabila enotnost Zahoda. Evropski vrh upa, da bo grožnja s povračilnimi ukrepi spodbudila ameriški kongres k pritisku na Trumpovo administracijo za umiritev retorike.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta v Pekingu sklenila prelomni dogovor o novem strateškem partnerstvu, ki vključuje znatno znižanje carin na ključne proizvode. Kanada bo odpravila 100-odstotne kazenske carine na kitajska električna vozila, ki jih je uvedla prejšnja vlada, in uvedla letno kvoto 49.000 vozil s 6,1-odstotno carinsko stopnjo. V zameno bo Kitajska drastično znižala carine na kanadsko repico s trenutnih 84 na približno 15 odstotkov, kar predstavlja pomembno zmago za kanadski kmetijski sektor. Novo partnerstvo temelji na petih stebrih: energetiki, gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, javni varnosti, multilateralizmu ter kulturi. Premier Carney je poudaril, da so odnosi s Kitajsko postali bolj predvidljivi, kar državi omogoča zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Združenih držav Amerike. Slednje so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale carinski pritisk na Kanado, kar je Ottawo prisililo v iskanje novih strateških trgov na vzhodu. Kljub uradnemu optimizmu so se v Kanadi že pojavili kritični glasovi. Sindikati in politiki iz province Ontario opozarjajo, da bi uvoz kitajskih vozil lahko ogrozil domača delovna mesta v avtomobilski industriji. Medtem ko so Združene države Amerike izrazile zaskrbljenost zaradi kitajskega prodora na severnoameriški trg, je predsednik Trump dogovor presenetljivo označil za pozitivno potezo, kar bi lahko nakazovalo na morebitna prihodnja pogajanja med Washingtonom in Pekingom.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je približno 60 državam poslala osnutek statuta za novoustanovljeni mirovni svet za Gazo, ki od članic zahteva znatne finančne vložke. Dokument, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkriva, da bi morale države za polnopravno sodelovanje, ki presega obdobje treh let, prispevati do milijardo ameriških dolarjev v gotovini. Predlog vzpostavlja pogoje za sodelovanje v mednarodnem organu, ki naj bi nadzoroval povojno ureditev in stabilizacijo območja Gaze. Načrt predvideva različne stopnje sodelovanja, pri čemer naj bi bil vstopni prag za nekatere oblike udejstvovanja postavljen pri enem milijonu dolarjev, medtem ko najvišji zneski dosegajo omenjeno milijardo. Takšen pristop k mednarodni diplomaciji, ki temelji na neposrednih finančnih zavezah, odstopa od tradicionalnih modelov delovanja mednarodnih organizacij in mirovnih misij. Povabljene države morajo sedaj oceniti svoje strateške interese in finančne zmožnosti v okviru nove ameriške zunanjepolitične pobude. Odzivi mednarodne skupnosti na predlagani finančni model so za zdaj zadržani, saj se številne države spopadajo z vprašanjem legitimnosti in učinkovitosti takšnega telesa. Trumpov načrt poudarja delitev finančnega bremena med zavezniki, kar je bila ena od ključnih točk njegove zunanje politike že v preteklosti. Uspeh sveta bo verjetno odvisen od pripravljenosti bogatih zalivskih držav in evropskih partnerjev, da podprejo to pobudo pod postavljenimi pogoji.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je v današnji izjavi ostro opozoril, da bi morebiten napad na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja pomenil neposredno napoved vojne Islamski republiki. Pezeškijanove besede so odziv na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je javno pozval k spremembi oblasti v Iranu. Iranski vrh je tovrstno retoriko označil za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države in neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se v zadnjem obdobju stopnjujejo, pri čemer iranske oblasti poudarjajo svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Predsednik Pezeškijan je ob tem izpostavil, da Iran ne bo mirno opazoval poskusov destabilizacije svojega političnega sistema. Retorika obeh strani nakazuje na kritično točko v diplomatskih odnosih, ki bi lahko prerasla v širši regionalni konflikt. Analitiki opozarjajo, da tovrstna opozorila iz Teherana niso osamljena, temveč del širše strategije odvračanja tujih posegov. Iranska vlada trdi, da so zahodne velesile pod vodstvom Združenih držav Amerike sprožile obsežen pritisk na državo, kar vključuje tako gospodarske sankcije kot tudi neposredne vojaške grožnje. Razmere ostajajo izjemno negotove, medtem ko mednarodna skupnost svari pred morebitno eskalacijo nasilja na Bližnjem vzhodu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravila osnutek ustanovne listine novega mednarodnega telesa, imenovanega Svet za mir, ki za stalno članstvo od držav pričakuje prispevek v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na vpogled v dokument, bi bil prvi predsednik sveta Donald Trump sam, države pa bi imele sprva omejen triletni mandat. Izjema bi bile tiste države, ki bi v prvem letu delovanja v svet vplačale zahtevano milijardno vsoto v gotovini, s čimer bi si zagotovile podaljšanje statusa. Osnutek listine je bil poslan približno 60 državam po svetu, vsebina pa nakazuje, da se organ ne bi posvečal izključno reševanju konfliktov na območju Gaze, temveč bi deloval kot širša platforma za globalno posredovanje. Trump bi kot predsednik sveta imel izključno pristojnost za potrjevanje in podaljševanje mandatov članicam, kar mu podeljuje izjemen geopolitični in finančni vpliv na mednarodnem prizorišču. Agencija Reuters ob tem dodaja, da uradne potrditve teh navedb s strani Bele hiše še ni bilo mogoče pridobiti. Predlog vzpostavitve tovrstnega organa kritiki že primerjajo z alternativno obliko Združenih narodov, vendar s poudarkom na neposrednem finančnem pogojevanju članstva. Dokument ne razkriva natančnih mehanizmov porabe zbranih sredstev, vzbuja pa vprašanja o prihodnji strukturi mednarodne diplomacije pod vodstvom ZDA. Načrt se sklada s širšo zunanjo politiko trenutne ameriške administracije, ki temelji na transakcijskem pristopu do mednarodnih zavezništev in vpliva.

Izvidniška skupina nemških oboroženih sil (Bundeswehr), ki je štela 15 pripadnikov, je v nedeljo zapustila Grenlandijo le dva dni po prihodu na otok. Predstavnik operativnega poveljstva je potrdil, da se vojaki z civilnim letalom prek Københavna vračajo v Nemčijo, potem ko so po navedbah vojske naloge opravili v skladu z načrti. Misija, ki se je začela v petek, se je tako končala bistveno hitreje, kot je bilo pričakovano. Čeprav uradni viri trdijo, da je bila izvidniška misija uspešno zaključena, so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitni povezavi med predčasnim umikom in pritiski oziroma grožnjami iz Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije. Nemška stran teh navedb ni uradno komentirala, prav tako niso podali podrobnejših informacij o vsebini samih izvidniških dejavnosti na arktičnem otoku. Dogodek sovpada z naraščajočimi napetostmi znotraj zavezništva Nato, kjer osem držav članic kritizira stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Nenaden umik nemških enot z geostrateško pomembnega območja Arktike bi lahko nakazoval na previdnejšo zunanjo politiko Berlina v luči spremenjenih mednarodnih odnosov in varnostnih dinamik na severu.

Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je potrdil, da je Grčija prejela uradno vabilo novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa za sodelovanje v vlogi ustanovne članice v novem mirovnem svetu za Gazo. Minister je informacijo razkril med obiskom v Kairu, kjer se je udeležil tristranskega srečanja med Grčijo, Ciprom in Egiptom. Gerapetritis je poudaril, da to vabilo potrjuje strateški pomen Grčije kot stabilnega dejavnika in posrednika v regiji Vzhodnega Sredozemlja. Na srečanju v egiptovski prestolnici so zunanji ministri razpravljali o aktualnih krizah na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na razmerah v Gazi in napetostih z Iranom. Grčija zagovarja diplomacijo namesto vojaških spopadov in se zavzema za takojšnjo stabilizacijo razmer. Tristransko sodelovanje med Atenami, Nikozijo in Kairom po besedah ministra služi kot vzor za regionalno povezovanje in zagotavljanje varnosti v nemirnem okolju. Sodelovanje Grčije v mirovnem svetu za Gazo pod okriljem nove ameriške administracije bi lahko znatno spremenilo dinamiko diplomatskih prizadevanj na Bližnjem vzhodu. Minister je izpostavil, da je strateško partnerstvo z Egiptom ključnega pomena za doseganje trajnega miru, hkrati pa je potrdil, da bodo Atene aktivno prispevale k oblikovanju rešitev, ki bi končale humanitarno krizo in preprečile nadaljnjo eskalacijo konfliktov v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Slovaški predsednik vlade Robert Fico se je v soboto na posestvu Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta razpravljala o vojni v Ukrajini, energetiki in prihodnosti Evropske unije. Po Ficovih besedah sta se s Trumpom strinjala v oceni, da se Evropska unija trenutno nahaja v globoki krizi, hkrati pa sta poudarila pomen krepitve slovaško-ameriškega sodelovanja na področju jedrske energije. Srečanja, ki je potekalo v sproščenem vzdušju na Trumpovem domu, sta se udeležila tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio in slovaški zunanji minister Juraj Blanár. Ameriška stran je izrazila zanimanje za stališča slovaške vlade glede regionalne stabilnosti in nadaljnjega razvoja konflikta v sosednji Ukrajini. Fico je po pogovorih izpostavil, da je dialog z ameriško administracijo ključen za razumevanje prihodnjih geopolitičnih premikov. Obisk na Floridi predstavlja nadaljevanje Ficovih prizadevanj za vzpostavitev tesnejših stikov z novo ameriško administracijo, še posebej v luči spremenjenih zunanjepolitičnih prednostnih nalog Združenih držav Amerike. Razprave o jedrski energetiki nakazujejo na potencialno strateško partnerstvo, ki bi Slovaški omogočilo večjo energetsko neodvisnost ob podpori ameriške tehnologije.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po valu množičnih protestov v Iranu odkrito zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile poostritvi retorike med Washingtonom in Teheranom, pri čemer je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ameriškega predsednika označil za "zločinca". Hamenej je za spodbujanje nemirov v državi obtožil zunanje dejavnike, predvsem akterje, povezane z Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki naj bi mirne proteste namenoma spreminjali v nasilne izgrede. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da je čas za novo vodstvo v Iranu, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija meni, da so protesti izraz globokega nezadovoljstva iranskega ljudstva z vladajočo teokracijo. Medtem ko Teheran vztraja, da gre za tujo zaroto, Washington dogajanje izkorišča za stopnjevanje diplomatskega in političnega pritiska na islamsko republiko. Analitiki opozarjajo, da Trumpovi pozivi k spremembi režima pomenijo prelom z nekaterimi prejšnjimi previdnejšimi diplomatskimi pristopi in lahko vodijo v nadaljnjo destabilizacijo regije. Napetosti se ne odražajo le v besednih obračunih, temveč tudi v strateških premikih, saj so ZDA v preteklosti že razmišljale o vojaških ukrepih in tehnološki pomoči iranskim opozicijskim gibanjem, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt.

Donald Trump je začel sestavljati mirovni odbor za povojno upravljanje Gaze, v katerega je povabil voditelje držav, kot so Argentina, Kanada, Turčija in Egipt. Predsednik Argentine, Javier Milei, je potrdil, da je sprejel vabilo. Trumpova administracija od držav, ki želijo stalno mesto v odboru, zahteva prispevek v višini najmanj 1 milijarde dolarjev. V odbor naj bi bili imenovani tudi Marco Rubio, Tony Blair in Jared Kushner.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškim načrtom za prevzem Grenlandije. Carine, ki naj bi stopile v veljavo februarja, se bodo po predsednikovih napovedih junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor ne bo dosežen dogovor o prodaji tega danskega avtonomnega ozemlja Združenim državam Amerike. Ukrep je sprožil ostre odzive v Evropskem parlamentu, kjer so poslanci že napovedali blokado trgovinskih sporazumov z ZDA in povračilne ukrepe. Znotraj Združenih držav Amerike napovedi niso naletele na enotno podporo, saj so demokrati v senatu pod vodstvom Chucka Schumaerja že napovedali prizadevanja za zaustavitev carin. Prav tako so se oglasili nekateri republikanski senatorji, ki opozarjajo, da bi takšne gospodarske sankcije proti zaveznicam lahko povzročile razkol znotraj zveze NATO in dolgoročno škodovale ameriškim nacionalnim interesom. Trump se je na kritike odzval na družbenih omrežjih, kjer se je samooklical za »kralja carin«. Geopolitični analitiki opozarjajo, da Trumpovo vztrajanje pri pridobitvi Grenlandije, ki jo vidi kot strateško prednost v Arktiki, resno ogroža čezatlantske odnose. Medtem ko nekdanji uradniki Bele hiše razpravljajo o modelih upravljanja Grenlandije kot ameriškega ozemlja ali pridruženega člana, evropska stran ostaja neomajna pri podpori danski suverenosti, kar stopnjuje nevarnost neizprosne trgovinske vojne.

Število smrtnih žrtev zaradi izraelskega genocida v Gazi se je povečalo na 71.548 mučenikov in 71.353 ranjenih. Palestinci pa poročajo, da prekinitev ognja ni prinesla olajšanja, saj so razmere v Gazi še vedno težke. Pojavljajo se dokazi o trajni spremembi geografije območja Gaze zaradi kršitev premirja s strani Izraela.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo pravno zahtevo za blokado imenovanja neodvisnega posebnega nadzornika, ki bi bdel nad razkritjem gradiva v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ta poteza ministrstva prihaja v času povečanih pritiskov javnosti po popolni transparentnosti glede Epsteinovih sodelavcev in domnevnih dejavnosti, povezanih z izkoriščanjem mladoletnic. Kljub predvolilnim obljubam o razkritju vseh dokumentov se zdi, da se je stališče administracije predsednika Donalda Trumpa v zadnjem času spremenilo. Predsednik Trump je na nedavna vprašanja novinarjev o Epsteinovih povezavah s tujimi obveščevalnimi službami odgovoril z vidnim nezadovoljstvom in vprašal, zakaj je ta tema še vedno v središču pozornosti. Do spremembe v komunikaciji prihaja po tem, ko je generalna tožilka Pam Bondi izjavila, da ima na svoji mizi celoten seznam Epsteinovih strank ter tisoče videoposnetkov z vsebino spolne zlorabe otrok. Hkrati so nekateri tesni sodelavci administracije, kot sta Kash Patel in Dan Bongino, javno podprli tezo, da je Epstein v zaporu storil samomor. Dogajanje okoli dokumentov sproža številna ugibanja o morebitnih interesih za omejevanje dostopa do občutljivih podatkov. Pravosodno ministrstvo trdi, da bi imenovanje posebnega nadzornika lahko ogrozilo tekoče preiskave ali nacionalno varnost, medtem ko zagovorniki žrtev in transparentnosti opozarjajo, da gre za poskus prikrivanja vplivnih posameznikov, ki so bili povezani z Epsteinovo mrežo.

Vlada Združenih držav Amerike je po navedbah tiskovne agencije Reuters vzdrževala tajne komunikacijske kanale z venezuelskim notranjim ministrom Diosdadom Cabellom že nekaj mesecev pred januarsko operacijo, v kateri so ameriške sile prijele predsednika Nicolasa Madura. Cabello, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi in tesnega zaveznika nekdanjega predsednika Huga Chaveza, je bil ključnega pomena za poskus zagotovitve mirnega prehoda oblasti, saj nadzoruje varnostne službe in militantne podpornike vladajoče stranke. Čeprav je Cabello vključen v isto ameriško obtožnico zaradi trgovine z drogami kot Maduro, ga ameriške sile med operacijo 3. januarja niso pridržale. Komunikacija, ki naj bi potekala vse do zadnjih tednov pred odstavitvijo Madura, je vključevala razprave o sankcijah, ki so jih ZDA uvedle proti Cabellu, ter o njegovem pravnem statusu. Kljub aretaciji predsednika Madura varnostni aparat, ki ga nadzoruje Cabello, ostaja v veliki meri nedotaknjen. Ti dogodki so neposredno vplivali na kasnejšo stabilizacijo razmer pod začasnim vodstvom Delcy Rodríguez. Kažejo na premišljeno strategijo ZDA, ki so preko pogajanj z vplivnimi posamezniki znotraj režima skušale preprečiti popoln kaos in hkrati odpreti pot za nove diplomatske ter gospodarske odnose, kar se je odrazilo v kasnejših napovedih o odpiranju naftne industrije.

Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskih Alpah, ki je v zadnjem obdobju izgubljal na svojem mednarodnem ugledu, se letos ponovno uvršča v središče svetovne pozornosti. Glavni razlog za povečano zanimanje je napovedana udeležba Donalda Trumpa, ki velja za eno najbolj pričakovanih osebnosti srečanja v zadnjih letih. Dogodek se odvija v času, ko se organizacija spopada z notranjimi težavami, predvsem zaradi polemik glede odstopa dolgoletnega ustanovitelja Klausa Schwaba. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko prisotnost Trumpa delovala kot katalizator za ponovno oživitev pomena foruma, ki so mu nekateri kritiki že napovedovali zaton. Kljub institucionalnim trenjem in vprašanjem o prihodnosti vodenja organizacije, Davos ta teden velja za najpomembnejše stičišče svetovne politične in gospodarske elite. Pričakuje se, da bodo razprave v Švici zasenčile pretekla leta, ko je bila vsebina srečanj ocenjena kot manj prelomna. Srečanje v Davosu ostaja ključna platforma za neformalne diplomatske pogovore in gospodarske dogovore na najvišji ravni. Čeprav so notranje razmere v WEF negotove, moč dogodka še vedno temelji na koncentraciji vplivnih odločevalcev na enem mestu. Letošnja izvedba bo tako služila kot preizkus za prihodnjo relevantnost foruma v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju.

Venezuelske oblasti so od 8. januarja 2025 iz zapora izpustile med 139 in 155 političnih zapornikov, sta sporočili nevladna organizacija Foro Penal in opozicijska koalicija Demokratična enotna platforma (PUD). Gonzalo Himiob Santomé, podpredsednik organizacije Foro Penal, je potrdil, da so do sobotnega popoldneva zabeležili 139 izpustitev, medtem ko nekatere ocene opozicije kažejo na še nekoliko višje število osvobojenih oseb. Ta val izpustitev sledi obdobju okrepljenega mednarodnega pritiska in dolgotrajnih pogajanj glede statusa zaprtih nasprotnikov režima Nicolása Madura. Kljub tem izpustitvam nevladne organizacije opozarjajo, da v zaporih ostaja še vedno visoko število posameznikov, ki so bili zaprti zaradi političnih motivov, njihova usoda pa ostaja negotova v luči zapletenih diplomatskih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Izpustitve so neposredno povezane s preteklimi zahtevami Združenih držav Amerike in mednarodne skupnosti po demokratizaciji države. Čeprav venezuelska vlada uradno zagovarja svojo suverenost pri izvajanju sodnih postopkov, analitiki menijo, da so ti koraki del širšega prizadevanja za omilitev sankcij in izboljšanje gospodarskega položaja države, ki je močno odvisna od naftnih poslov s tujimi podjetji.

Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je v soboto sporočilo, da so ameriške vojaške sile v petek, 16. januarja 2026, na severozahodu Sirije izvedle usmerjen letalski napad, v katerem je bil ubit Bilal Hasan al-Jasim. Po navedbah ameriških uradnikov je bil al-Jasim izkušen teroristični voditelj, povezan z Al Kaido, ki je vzdrževal neposredne stike s strelcem Islamske države (IS), odgovornim za smrtonosni napad na ameriške enote prejšnji mesec. Operacija je bila izvedena kot neposreden povračilni ukrep za zasedo, ki se je zgodila 13. decembra v bližini Palmire. V takratnem napadu so bili ubiti trije Američani, in sicer dva pripadnika nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. Admiral Brad Cooper je ob potrditvi napada poudaril, da smrt al-Jasima dokazuje neomajno odločenost Združenih držav Amerike pri pregonu teroristov, ki napadajo njihove sile, in dodal, da za načrtovalce takšnih dejanj ni varnega zatočišča. To je bil že tretji krog povračilnih napadov v Siriji v zadnjem obdobju, kar kaže na zaostrene varnostne razmere v regiji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani. Kljub uradnim povezavam z Al Kaido ameriški viri izpostavljajo al-Jasimovo ključno vlogo pri usklajevanju operacij z operativci IS, kar nakazuje na operativno sodelovanje med različnimi ekstremističnimi skupinami na sirskem ozemlju.

Najnovejša metaanaliza več deset recenziranih medicinskih študij, objavljena v reviji The Lancet, ni našla povezave med uporabo paracetamola (acetaminofen) med nosečnostjo in povečanim tveganjem za nevrorazvojne motnje, kot sta avtizem in ADHD, pri otrocih. Pregledali so več kot 40 globalnih študij.

Donald Trump se je zahvalil iranskemu vodstvu, ker naj bi odpovedalo množične usmrtitve protestnikov. Trump je dejal, da je ta odločitev vplivala na njegovo odločitev, da zaenkrat ne izvede vojaških napadov na Iran, kljub poročilom o več kot 2000 smrtih med protesti.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

V glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, so danes potekali množični protesti proti nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Protestni pohod skozi središče mesta do ameriškega konzulata je vodil grenlandski premier Jens Frederik Nielsen, ki je z udeležbo jasno izrazil nasprotovanje lokalnih oblasti kakršnim koli poskusom spreminjanja statusa ozemlja pod suverenostjo Danske. Več sto udeležencev je nosilo transparente z napisi, kot sta »Grenlandija ni naprodaj« in »Ne pomeni ne«, s čimer so se odzvali na ponovne diplomatske pritiske iz Washingtona. Premier Nielsen je v svojem nagovoru poudaril, da je Grenlandija odprta za gospodarsko sodelovanje in investicije, vendar odločno zavrača kakršno koli obliko ameriškega prevzema ali kršenja ozemeljske celovitosti. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno upravo in ameriško administracijo, ki Arktiko vidi kot ključno območje za nacionalno varnost in naravne vire. Čeprav so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za otok, je tokratni neposredni odziv grenlandskega političnega vrha na ulicah Nuuka znak močne nacionalne enotnosti in odločenosti pri obrambi samouprave.

Evropska unija in države južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur so uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki bo ustvaril eno največjih območij proste trgovine na svetu. Namen dogovora je odprava carin in drugih trgovinskih ovir, kar bo po pričakovanjih znatno povečalo izmenjavo blaga in storitev med obema regijama. Sporazum vključuje države, kot so Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, ter odpira nove priložnosti za evropski izvoz. Podpis sporazuma predstavlja strateški odgovor Bruslja na napovedano protekcionistično politiko novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Z utrjevanjem gospodarskih vezi z Južno Ameriko želi Evropska unija diverzificirati svoje dobavne verige in zmanjšati odvisnost od posameznih trgov. To je še posebej pomembno v času naraščajočih svetovnih trgovinskih napetosti in groženj z uvajanjem novih uvoznih dajatev s strani Združenih držav Amerike. Kljub podpisu se pričakuje, da bo pot do polne implementacije zahtevala še dodatne postopke ratifikacije v državah članicah, kjer so se v preteklosti pojavljali pomisleki glede okoljskih standardov in vpliva na evropsko kmetijstvo. Zagovorniki sporazuma poudarjajo, da bo ta okrepil konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotovil cenejši dostop do surovin.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji potrdila napotitev dveh častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, kjer bosta sodelovala pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje 'Arktična vzdržljivost'. Odločitev so podprli vsi ministri, vključno s predstavniki stranke Socialnih demokratov (SD), ki so bili sprva do predloga zadržani. Slovenska častnika bosta delovala pod poveljstvom Danske, njun odhod pa je predviden v prihodnjih dneh. Napotitev slovenskih vojakov na otok se odvija v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer predsednik ni izključil uporabe sile. Danska, ki si prizadeva za ohranitev suverenosti nad otokom, je zaprosila zaveznice za vojaško prisotnost. Predstavnik danskega obrambnega ministrstva Tobias Roed Jensen je ob tem poudaril, da so se danske sile v primeru oboroženega napada dolžne odzvati s protipovratnim ognjem. Slovenija se s to odločitvijo pridružuje skupini evropskih držav, ki so se že odzvale na dansko prošnjo. Med njimi so Francija s 15 vojaki, Nemčija s 13 vojaki, Švedska, Norveška in Finska z dvema častnikoma, Nizozemska ter Združeno kraljestvo. Namen vaje in prisotnosti tujih vojakov je po navedbah slovenskega kabineta predsednika vlade krepitev regionalne varnosti in priprava na morebitne obrambne operacije na arktičnem območju.

Začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v svojem prvem govoru o stanju države pozvala k odprtju državne naftne industrije za tuje naložbe. Njen poziv sledi odstavitvi Nicolása Madura in poskusom nove oblasti, da bi utrdila svoj položaj.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je v četrtek ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je po srečanju pred ameriškim Kapitolom pojasnila, da dejanje predstavlja priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinsko izmenjavo med markizom de Lafayettom in Simonom Bolivarjem. Bela hiša je ob tem objavila fotografijo, na kateri predsednik Trump ponosno razkazuje uokvirjeno zlato medaljo, uradniki pa so potrdili, da jo namerava obdržati. Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je na dogodek odzval s pojasnilom, da je nagrada neločljivo povezana s prejemnikom in je ni mogoče uradno prenesti ali deliti. Kljub temu so dodali, da statut fundacije ne omejuje fizičnega razpolaganja z medaljo, diplomo ali denarnim delom nagrade. To pomeni, da lahko lavreati te predmete poljubno podarijo, prodajo ali shranijo, vendar v zgodovini kot uradni dobitnik nagrade ostane zapisana izključno oseba oziroma organizacija, ki ji je bila podeljena. Odzivi na to potezo so mešani, saj nekateri kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko politik prejme priznanje, ki ga sam ni osvojil. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je darilo sprejel z zahvalo. Čeprav fizična medalja zdaj počiva v rokah ameriškega predsednika, Maria Corina Machado pravno in zgodovinsko ostaja edina dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, vključno z denarno nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je začelo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyju zaradi domnevnega oviranja delovanja ICE. Istočasno so uradniki v Mainu napovedali, da pričakujejo operacije ICE v prihodnjih dneh. Kongresnica Ilhan Omar je protestnike v Minnesoti opozorila, naj ne nasedajo Trumpovi strategiji, medtem ko poročila kažejo na možnost oslabitve Trumpovega položaja zaradi spremembe stališča Joeja Rogana.

Ukrajinska delegacija je v soboto prispela v Združene države Amerike na pogovore o diplomatski pobudi za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Srečanje poteka pod okriljem ameriške administracije, ki si prizadeva za sklenitev končnega mirovnega sporazuma med sprtima stranema. Obisk delegacije v Washingtonu predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije, medtem ko se pritiski za končanje sovražnosti na mednarodnem prizorišču stopnjujejo. Istočasno se je Ukrajina ponovno spopadala s silovitimi ruskimi napadi na kritično energetsko infrastrukturo. Ruske sile so namerno ciljale električno omrežje, kar je povzročilo obsežne prekinitve dobave električne energije in ogrevanja po vsej državi. Napadi so se zgodili v času izjemno nizkih temperatur, kar je še dodatno otežilo humanitarne razmere in povečalo pritisk na ukrajinsko stran med samimi pogajanji. Diplomatska prizadevanja v ZDA sledijo prejšnjim krogom pogovorov v Istanbulu in odražajo novo dinamiko v ameriški zunanji politiki pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko Kijev upa na pravičen mir, Rusija z intenzivnimi napadi na civilno infrastrukturo ohranja vojaški pritisk, kar nakazuje na kompleksnost pogajalskih izhodišč v Washingtonu.

Nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon je v pogovoru za Daily Mail izjavil, da bo Kanada postala osrednja točka zunanje politike predsednika Donalda Trumpa v okviru njegove razširjene doktrine za zahodno poloblo. Bannon je Kanado označil za »naslednjo Ukrajino«, saj naj država ne bi bila sposobna ustrezno zavarovati svoje arktične meje, kar naj bi po njegovih besedah izkoristila Kitajska za širjenje svojega vpliva. Trumpova administracija naj bi se tako pripravljala na oster obračun s severno sosedo, da bi preprečila kitajsko prevlado na območju. Strategija, ki jo Bannon imenuje »Donroejeva doktrina«, predstavlja razširitev tradicionalne Monroejeve doktrine in je usmerjena v zmanjševanje tujega vpliva na celotni zahodni polobli, ne le v Latinski Ameriki. Trump naj bi po Bannonovih navedbah že v svojem prvem mandatu kazal povečano zanimanje za geostrateški pomen Arktike, kar je vključevalo tudi ustanovitev posebne delovne skupine in razprave o pomenu Grenlandije. Ta premik v retoriki nakazuje na morebitne napetosti v odnosih med Ottawo in Washingtonom, predvsem na področju obrambe in nadzora naravnih virov na severu. Bannonove izjave poudarjajo prepričanje Trumpovega tabora, da Kanada trenutno predstavlja varnostno tveganje zaradi domnevne ranljivosti pred kitajskimi interesi na arktičnem območju.

Uradniki v ameriški zvezni državi Maine so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo izvedbo operacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Demokratska guvernerka Janet Mills je v videoposnetku na družbenem omrežju X opozorila, da bi se dejavnosti lahko začele kmalu, kar je sprožilo odzive lokalnih oblasti glede prisotnosti zveznih agentov pod okriljem Trumpove administracije. Guvernerka Mills in drugi demokratski predstavniki so se ob napovedi operacij sklicevali na nedavne nemire v Minneapolisu. Tam so izbruhnili protesti po tem, ko je agent ICE usodno ustrelil voznico Renee Good, ki je z vozilom zapeljala proti njemu. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je bil agent v incidentu poškodovan in je utrpel notranje krvavitve, kar je dodatno zaostrilo napetosti med lokalnimi skupnostmi in zveznimi organi. Guvernerka je poudarila, da Maine zagovarja pravno državo, sočutje in mirne proteste, hkrati pa je izrazila nasprotovanje nasilju. Napovedane operacije so del širših prizadevanj zvezne vlade za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju, kar v nekaterih zveznih državah povzroča politično nejevoljo in skrbi glede varnosti prebivalcev ter morebitnih kršitev civilnih pravic.