Iranske varnostne sile so po poročanju organizacije Human Rights Watch izvedle množične poboje demonstrantov, potem ko so se po vsej državi 8. januarja 2026 stopnjevali protivladni protesti. Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo ubitih več kot 2.000 ljudi, medtem ko vlada z omejevanjem komunikacijskih poti poskuša prikriti dejanski obseg grozodejstev. Dokazi kažejo, da so bili številni protestniki in mimoidoči ubiti ali ranjeni s strelnim orožjem v glavo in trup, kar nakazuje na načrtno in usklajeno uporabo smrtonosne sile. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da so varnostne službe v zadnjih dneh aretirale približno 3.000 ljudi. Po navedbah tiskovne agencije Tasnim, ki je tesno povezana z varnostnim aparatom, so med pridržanimi domnevni oboroženi posamezniki, uporniki in člani terorističnih organizacij. Ta uradna retorika režima služi predvsem opravičevanju nasilnega zatiranja nemirov, ki so prerasli v enega največjih izzivov za tamkajšnjo teokratsko oblast v zadnjih letih. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s pozivi k nujni seji Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Organizacije za človekove pravice poudarjajo, da je nujno vzpostaviti mednarodni mehanizem odgovornosti, saj iranske oblasti nadaljujejo s poboji lastnega ljudstva brez strahu pred posledicami. Trenutne razmere v državi ostajajo izredno napete, saj blokada informacij otežuje natančno oceno števila žrtev in pogojev, v katerih so pridržani aretirani protestniki.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je obtožil Združene države Amerike in Izrael, da sta izkoristila mirne proteste v Iranu za spodbujanje nasilja, ki ga je primerjal z metodami skupine Islamska država. Po besedah Araghchija so teroristični elementi, povezani z omenjenima državama, zakonita zborovanja spremenili v nasilne nemire, s čimer naj bi spodkopali notranjo varnost države. Iranski vrhovni diplomat je dejanja Washingtona označil za sramotno izkoriščanje legitimnih zahtev državljanov. Istočasno so se po svetu, vključno z gruzijsko prestolnico Tbilisi, zvrstili protesti v podporo iranskim demonstrantom. Izgnani Iranci in njihovi podporniki so pred veleposlaništvi obsodili brutalno zatiranje protivladnih shodov, ki so zahtevali številna življenja. Demonstranti opozarjajo na množične poboje in zahtevajo mednarodno posredovanje proti ukrepom teokratskega režima v Teheranu, ki poskuša zadušiti kakršno koli obliko nestrinjanja. V Washingtonu je Reza Pahlavi, sin strmoglavljenega iranskega šaha, pozval mednarodno skupnost k okrepljenemu političnemu, gospodarskemu in vojaškemu pritisku na Iran. Pahlavi verjame, da bi povečan zunanji pritisk lahko pomagal protestnikom pri strmoglavljenju klerikalne oblasti, kljub temu da so varnostne sile z močnim zatiranjem večinoma uspele umiriti neposredne ulične nemire.

Varnostni svet Združenih narodov je na zahtevo Združenih držav Amerike opravil nujno zasedanje o razmerah v Iranu, kjer so potekali smrtonosni protesti. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal možnost vojaškega posredovanja in izrazil podporo protestnikom, ki jih je pozval k zasedbi vladnih poslopij. Namestnik iranskega veleposlanika pri ZN je člane petnajstčlanskega organa opozoril, da si iransko ljudstvo ne želi tujega vmešavanja v notranje zadeve svoje države. Zasedanje je poudarilo globoke razkole med svetovnimi silami glede vprašanja Irana. Medtem ko so Združene države Amerike dogajanje označile za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, so drugi člani sveta opozarjali na suverenost držav in nevarnost eskalacije napetosti v regiji. Razprave so se osredotočile predvsem na nasilje, ki je spremljalo proteste, in na odziv iranskih varnostnih sil. Kriza v Iranu po mnenju nekaterih diplomatov postavlja regijo na rob kaosa. Čeprav so ZDA obljubile pomoč protestnikom, v mednarodni skupnosti ostaja skrb, da bi retorika o vojaškem posredovanju lahko še dodatno destabilizirala Bližnji vzhod. Iran vztraja, da gre za notranjepolitično vprašanje, ki ga ne bi smeli obravnavati na ravni Varnostnega sveta.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.

Iranske varnostne sile so po več kot dveh tednih intenzivnih protivladnih protestov z brutalnim posredovanjem vzpostavile nadzor nad državo, pri čemer so po nekaterih poročilih ubile na tisoče demonstrantov. Zaradi skoraj popolne blokade dostopa do svetovnega spleta so informacije iz države prihajale le v omejenem obsegu preko iranskih izgnancev v tujini, ki so opozarjali na vsesplošno vstajo proti teokratskemu režimu. Varnostni svet Združenih narodov se je na nujni seji seznanil s težkimi razmerami in nasiljem nad neoboroženimi protestniki, ki so se spopadali s smrtonosno silo režima. Kljub temu da so se protesti v nekaterih delih države nekoliko umirili, oblasti še naprej vzdržujejo močno prisotnost na ulicah in preprečujejo prost pretok informacij. Iranska civilna družba in predstavniki Združenih držav Amerike so v mednarodnem prostoru poudarili, da gre za eno najhujših zatiranj nestrinjanja v zadnjih letih. Protestniki so bili po navedbah prič tarča strelnega orožja, medtem ko je država ostala v komunikacijski izolaciji, kar je režimu omogočilo prikrivanje obsega tragedije. Analitiki opozarjajo, da gre za širši upor, ki presega zgolj ekonomske zahteve in se spreminja v politično revolucijo. Iranci v tujini poročajo o sporočilih sorodnikov, ki dogajanje opisujejo kot točko brez vrnitve. Mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi nesorazmerne uporabe sile, saj so varnostni organi ob obsežnem nasilju sistematično onemogočili vse digitalne poti za organizacijo in dokumentiranje dogajanja na terenu.

Iranske oblasti so uradno potrdile pridržanje približno 3.000 oseb, ki naj bi sodelovale pri nedavnih vsesplošnih protivladnih protestih po vsej državi. Po navedbah iranske tiskovne agencije Tasnim, ki velja za blizu varnostnim silam, naj bi bili med aretiranimi tudi oboroženi posamezniki, izgredniki in člani terorističnih organizacij. Državna televizija je ob tem poročala, da so aretacije usmerjene proti elementom, ki jih označujejo za tuje agente in provokatorje. Medtem ko uradni Teheran vztraja pri interpretaciji, da gre za zatiranje terorizma in tujega vmešavanja, organizacije za človekove pravice opozarjajo na bistveno višje številke tako aretiranih kot tudi žrtev med demonstranti. Poročila s terena nakazujejo, da se protestno gibanje kljub represivnim ukrepom in množičnim zaplembam prostosti ne umirja, temveč prerašča v dolgotrajen upor proti trenutni teokratski oblasti. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se v regiji okrepile v začetku letošnjega leta. Mednarodna skupnost, vključno z vodilnimi evropskimi silami, pozorno spremlja razmere, saj masovne aretacije nakazujejo na odločenost režima, da s silo zaduši kakršno koli obliko državljanske neposlušnosti, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo in poglabljanje humanitarne krize v državi.

Organizatorji münchenske varnostne konference so se odločili, da zaradi stopnjevanja nasilja iranskega režima nad protivladnimi protestniki prekličejo vabilo predstavnikom Irana. Odločitev so sprejeli po priporočilu nemške zvezne vlade, kar predstavlja oster diplomatski odklon od prejšnjih let, ko so bili iranski uradniki redni udeleženci tega prestižnega varnostnega foruma. Čeprav so bila vabila sprva poslana, je brutalno zatiranje protestnega gibanja v Iranu povzročilo spremembo stališča organizatorjev. Iranski zunanji minister in drugi vladni predstavniki se tako dogodka ne bodo udeležili, kar dodatno zaostruje odnose med Teheranom in zahodnimi prestolnicami. Razmere v regiji ostajajo napete tudi zaradi poročil o premikih ameriških vojaških sil v bližino Irana, s čimer se odzivajo na grožnje administracije Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju. Diplomatska izolacija Irana na mednarodnem parketu se s to potezo še poglablja. Nemška vlada je s svojim priporočilom neposredno vplivala na sestavo seznama gostov, s čimer želi poslati jasno sporočilo o nesprejemljivosti kršenja človekovih pravic. Konferenca v Münchnu sicer velja za ključno platformo za razpravo o globalni varnostni politiki, vendar letos ne bo služila kot prostor za dialog z iranskim režimom.

Mednarodna nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je v svojem zadnjem poročilu navedla, da so iranske varnostne sile po 8. januarju zagrešile množične umore demonstrantov. Do stopnjevanja nasilja je prišlo po tem, ko so se v državi razširili obsežni protesti, na katere so oblasti odgovorile z uporabo smrtonosne sile. Po ocenah organizacije je bilo ubitih več tisoč ljudi, vendar natančno število žrtev ostaja neznano zaradi sistematične blokade spleta. HRW poudarja, da so iranski represivni organi ciljno zatirali civilno prebivalstvo, da bi zadušili protirežimske demonstracije. Poročilo temelji na pričevanjih in omejenih podatkih, ki so uspeli priti iz države kljub strogemu nadzoru nad komunikacijskimi kanali. Razmere v Iranu ostajajo napete, saj mednarodna skupnost zahteva neodvisno preiskavo o dejanskem obsegu kršitev človekovih pravic in odgovornosti državnih funkcionarjev. Blokada spleta, ki so jo uvedle iranske oblasti, je ključno vplivala na težave pri dokumentiranju dogajanja na terenu. Organizacija opozarja, da gre za namerno strategijo prikrivanja zločinov pred svetovno javnostjo. Iranski režim uradnih navedb o tisočih žrtvah do zdaj ni potrdil, prav tako pa se ne odziva na pozive k prenehanju nasilja nad lastnimi državljani.

Predsednik Trump je podpisal zakon, ki ponovno omogoča ponudbo polnomastnega mleka v šolah. Med konferenco ob podpisu zakona je Trump povzročil precejšnjo pozornost in posmeh z nenavadnimi komentarji o razliki med "hole" (luknja) in "whole" (polno) mleko. Zakon omogoča šolam, da ponovno ponujajo polnomastno in 2-odstotno mleko.

Iranske oblasti so pred enim tednom v celoti onemogočile dostop do svetovnega spleta, da bi omejile širjenje informacij o množičnih protestih in prikrile nasilno zatiranje demonstracij. Ukrep, ki traja že sedem dni, onemogoča komunikacijo med prebivalci in tujino, medtem ko iz države prihajajo poročila o številnih žrtvah med protestniki. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je bila blokada načrtovana kot paravan za brutalno posredovanje varnostnih sil. Kljub strogemu nadzoru in tehničnim oviram se pojavljajo informacije o poskusih preboja digitalne izolacije. Tehnologija satelitskega interneta Starlink je postala ključno orodje za vzpostavitev omejenih povezav, s čimer se nekatere informacije o dogajanju na terenu vendarle prebijajo v svetovno javnost. Aktivisti poudarjajo, da je satelitska tehnologija v trenutnih razmerah edina pot za dokumentiranje domnevnih kršitev človekovih pravic. Mednarodna skupnost izraža zaskrbljenost nad razmerami v državi, saj popolna informacijska blokada povečuje tveganje za nadaljnje stopnjevanje nasilja brez nadzora svetovne javnosti. Poročila o mrtvih in ranjenih ostajajo nepopolna, vendar potrjujejo najhujše strahove, ki so se pojavili ob začetku izklopa omrežij pred tednom dni. Situacija ostaja napeta, saj režim ne kaže znakov popuščanja pri omejevanju svobode govora.

Združene države Amerike so začele premestitev letalonosilne udarne skupine in dodatnih vojaških sil na Bližnji vzhod zaradi zaostrenih razmer v regiji. Po poročanju ameriških medijev se v območje odgovornosti osrednjega poveljstva premika letalonosilka USS Abraham Lincoln, ki so jo odpoklicali iz Južnokitajskega morja. Flotila vključuje tudi jurišno podmornico ter druge bojne ladje, ki naj bi cilj dosegle v enem tednu. Operacija poleg pomorskih sil vključuje tudi namestitev dodatnih zračnih in kopenskih zmogljivosti. Premik vojaških sil se dogaja v času, ko se Iran spopada z obsežnimi protivladnimi protesti. Administracija v Beli hiši naj bi v tem okviru preučevala različne možnosti podpore demonstrantom, kar še dodatno povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za neposreden odgovor na morebitne grožnje v regiji in poskus stabilizacije zavezniških položajev. Čeprav uradni viri poudarjajo obrambno naravo premikov, prisotnost letalonosilke in podmornice nakazuje na pripravljenost na morebitno vojaško posredovanje ali odvračanje iranskih povračilnih ukrepov.

Mednarodne letalske družbe so kljub uradnemu odprtju zračnega prostora nad Iranom in Irakom ohranile previdnostne ukrepe ter se izogibale letom nad omenjenima državama. Odločitev prevoznikov je sledila izdaji iranskega obvestila NOTAM za celotno državo, kar je v svetovni javnosti sprožilo ugibanja o morebitnih novih vojaških zaostritvah. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump zagotovil, da neposredni napadi na Iran niso načrtovani, razmere ostajajo napete. Iranske oblasti so sosednje države, ki gostijo ameriška vojaška oporišča, uradno opozorile, da bodo v primeru ameriškega posredovanja ob nemirih v Iranu izvedle povračilne ukrepe proti tem bazam. Teheran je to sporočilo podal kot odgovor na Trumpove napovedi o "zelo ostrih ukrepih" v primeru usmrtitev protestnikov s strani iranskega režima. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom je tako neposredno vplivalo na varnostne protokole v mednarodnem letalskem prometu. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so iranski državni mediji v svojih sporočilih uporabili vizualne elemente, ki namigujejo na pretekle poskuse atentatov na ameriškega predsednika, kar je še poglobilo nezaupanje med državama. Letalski prevozniki zaradi teh nepredvidljivih groženj in možnosti nenadne uporabe protiletalskih sistemov raje volijo daljše in dražje obvozne poti, kar vpliva na logistiko v celotni regiji Bližnjega vzhoda.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Pomočnica generalnega sekretarja Združenih narodov za politične zadeve Martha Pobee je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta razmere v Iranu označila za nestabilne in izjemno zaskrbljujoče. Zasedanje, ki so ga sklicale Združene države Amerike, je bilo namenjeno obravnavi stopnjevanja napetosti in notranje destabilizacije v državi. Pobeejeva je opozorila na nujnost stabilizacije razmer, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje varnostne situacije v regiji. Na seji je nastopila tudi iranska novinarka in aktivistka Masih Alinedžad, ki je podala ostro obsodbo režima v Teheranu. Alinedžadova je poimensko navedla žrtve nasilja in od mednarodne skupnosti zahtevala neposredno ukrepanje ter prevzem odgovornosti iranskih oblasti za poboje civilistov. Njen nastop je poudaril razkorak med uradnimi stališči države in pričevanji o sistematičnem kršenju človekovih pravic. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža dolgotrajne napetosti med Iranom in zahodnimi silami, ki se stopnjujejo zaradi vprašanj človekovih pravic in zunanjepolitičnih dejanj Teherana. Razprava je potrdila, da ostaja Iran ena osrednjih točk mednarodne varnostne politike, pri čemer se pritiski na iranske oblasti prek mednarodnih institucij stopnjujejo.

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je iranske oblasti obtožila izvajanja množičnih nezakonitih umorov v obsegu, ki v državi še ni bil zabeležen. Po navedbah organizacije so varnostne sile med zatiranjem protestov uporabile smrtonosno silo, kar naj bi vodilo do številnih žrtev med civilisti. Teheran je pred tednom dni uvedel skoraj popolno blokado spletnih komunikacij po celotni državi. Amnesty International trdi, da je ta ukrep nameren in služi prikritju dejanskega obsega zločinov ter preprečevanju širjenja informacij o nasilju varnostnih organov v svetovno javnost. Ostro ukrepanje proti protestnikom se nadaljuje kljub mednarodnim pozivom k spoštovanju pravice do mirnega zbiranja. Organizacija poziva mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju in pritisku na iranski režim, da preneha s kršitvami človekovih pravic in ponovno omogoči dostop do spleta.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh zaznale povečano aktivnost in poskuse vstopa oboroženih kurdskih separatističnih skupin iz Iraka na iransko ozemlje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so milice skušale izkoristiti trenutne nemire v državi za stopnjevanje nasilja in destabilizacijo regije. Turške obveščevalne službe naj bi ob tem iransko revolucionarno gardo (IRGC) vnaprej opozorile na premike borcev čez mejo, kar je privedlo do prvih neposrednih spopadov. Iranska vojska je v odziv na grožnjo na obmejna območja poslala dodatne enote in oklepna vozila. Viri blizu Reutersa potrjujejo, da separatistom ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v notranjosti države, vendar razmere ostajajo napete. Teheran obtožuje kurdske skupine, da delujejo pod tujim vplivom in skušajo zanetiti širšo državljansko vojno, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi nadaljujejo. Spopadi med iransko vojsko in oboroženimi skupinami so povzročili dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Kurdske milice, ki so že leta 2022 igrale opazno vlogo v nemirih, naj bi po navedbah lokalnih virov reorganizirale svoje vrste v iraškem Kurdistanu, preden so se podale na misije čez mejo.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Predsednik grške socialdemokratske stranke PASOK Nikos Andrulakis je v javni izjavi izrazil neomajno podporo iranskim državljanom, ki se upirajo režimu v Teheranu. Andrulakis je poudaril, da se Grčija pridružuje zahtevam protestnikov po svobodi, dostojanstvu in demokraciji, ob tem pa ostro obsodil nasilno zatiranje protestov, ki vključuje uboje, usmrtitve po hitrem postopku in splošno cenzuro. Andrulakis je dejanja iranskih oblasti označil za množične kršitve človekovih pravic in pozval k odločnejšemu ukrepanju mednarodne skupnosti. Po njegovih besedah se mora svetovni odziv odraziti v usklajenih, institucionalnih in odločnih ukrepih mednarodnih organizacij, ki bi morali preprečiti nadaljnje nasilje nad civilnim prebivalstvom, ki zahteva temeljne družbene spremembe. Izjava grškega politika prihaja v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z represivnim aparatom države. Andrulakisova podpora simbolizira širše evropsko stališče do iranskega vprašanja, pri čemer poudarja nujnost spoštovanja mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in svoboščin, ki jih teokratska oblast v Teheranu sistematično krši.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je zanikal načrte o usmrtitvah protestnikov, ki so bili aretirani med protivladnimi protesti. Donald Trump pa je izjavil, da se je pobijanje v Iranu končalo, vendar ne izključuje vojaškega posredovanja.

Združene države Amerike načrtujejo financiranje novega obrata za proizvodnjo oklepnih vozil v Izraelu, kar bi lahko naneslo do dve milijardi dolarjev dodatne vojaške pomoči. Dokumenti ameriške vojske, o katerih je poročal izraelski časnik Haaretz, razkrivajo, da bi projekt, imenovan "Armored Vehicle Acceleration Project", bistveno povečal zmogljivosti izraelske vojske za proizvodnjo tankov Merkava ter oklepnih transporterjev Namer in Eitan. Ta finančna sredstva bi bila dodatek k obstoječemu desetletnemu dogovoru, po katerem Izrael letno prejme 3,8 milijarde dolarjev pomoči. Izraelski ministrski odbor za obrambne nabave je projekt odobril že avgusta lani, v času trajajočih spopadov na območjih Gaze in Libanona. Namen pobude je dolgoročna okrepitev zalog oklepne tehnike, kar izraelski obrambni minister in vojaški vrh vidita kot ključno za zagotavljanje nacionalne varnosti. Kljub temu je premier Benjamin Netanjahu nakazal možnost, da bi Izrael sčasoma zmanjšal odvisnost od ameriške varnostne pomoči, kar je v določenih političnih krogih v Tel Avivu sprožilo presenečenje. Načrtovana tovarna predstavlja pomemben premik v vojaškem sodelovanju med državama, saj bi ZDA neposredno financirale industrijsko infrastrukturo na tujih tleh. Dokumenti kažejo na tesno usklajenost med ameriškimi in izraelskimi obrambnimi uradniki, vendar končna odločitev o prerazporeditvi sredstev še ni bila uradno potrjena v kongresu. Povečanje proizvodnje oklepnikov bi Izraelu omogočilo hitrejšo nadomestitev opreme, izgubljene v trenutnih konfliktih, ter dolgoročno modernizacijo kopenskih sil.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Iranske oblasti so po poročanju časnika Wall Street Journal začele sistematično iskati uporabnike satelitskega sistema Starlink ter jim zasegati terminale. Poleg fizičnih zasegov naprav varnostne sile aktivno izvajajo tudi motenje signalov, da bi preprečile dostop do nenadzorovanega svetovnega spleta. Ukrepi so usmerjeni proti posameznikom, ki poskušajo zaobiti strogo državno cenzuro in komunikacijske blokade. Operacija poteka v času povečanih prizadevanj Teherana za popoln nadzor nad pretokom informacij v državi. Starlink, ki ga upravlja podjetje SpaceX pod vodstvom Elona Muska, je postal ključno orodje za opozicijske aktiviste in prebivalce, ki želijo dostopati do neodvisnih novic in varnih komunikacijskih kanalov. Zasegi opreme kažejo na odločenost režima, da nevtralizira tehnološke rešitve, ki spodkopavajo njegovo informacijsko prevlado. Tehnične motnje signala se izvajajo na širšem območju, kar povzroča težave pri povezovanju tudi tistim uporabnikom, katerih oprema še ni bila odkrita. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najobsežnejših napadov na alternativno internetno infrastrukturo v Iranu do zdaj. Iranska vlada uradno uporabe sistema Starlink ne dovoljuje in jo označuje za kršitev nacionalne suverenosti.

Donald Trump je opozoril Iran, da bo sprejel ostre ukrepe, če bodo oblasti začele usmrčevati protestnike. Opozorilo je sledilo poročilom, da je bilo v protestih ubitih že več kot 2571 ljudi. Protestnikom je obljubil prihod pomoči in izrazil cilj posredovanja, da bi zmagali.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med protestniki v okviru obsežnih protivladnih demonstracij povzpelo na najmanj 648, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu. Nasilno zatiranje uporov proti teokratskemu režimu, ki trajajo od konca decembra, je povzročilo tudi več tisoč poškodovanih, medtem ko so oblasti po uradnih navedbah aretirale več kot 10.000 ljudi. Organizacija IHR poudarja, da gre za preverjene podatke o žrtvah, nekatere neuradne ocene pa namigujejo, da bi število mrtvih lahko doseglo celo 6.000. Demonstracije, ki so se razširile po celotni državi, predstavljajo enega najresnejših izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjih desetletjih. Varnostne sile so na proteste odgovorile s stopnjevanjem uporabe sile, kar je privedlo do hitrega porasta smrtnih primerov v primerjavi s prejšnjimi poročili. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub strogim povračilnim ukrepom in množičnim zapiranjem ne umirjajo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj nevladne organizacije opozarjajo na kršenje osnovnih človekovih pravic in omejevanje dostopa do informacij. Podatki o ubitih in zaprtih se nenehno posodabljajo, saj se v nekaterih regijah spopadi med protestniki in represivnimi organi še vedno stopnjujejo, kar onemogoča natančno beleženje vseh žrtev v realnem času.

V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) umrlo najmanj 648 protestnikov. Nevladna organizacija s sedežem v Oslu je opozorila, da so nekatere ocene o številu ubitih bistveno višje in dosegajo več tisoč ljudi, vendar je takšna poročila izjemno težko neodvisno potrditi. Glavna ovira pri zbiranju natančnih informacij ostaja večdnevna blokada spleta, ki jo izvaja iranski režim. Nasilno zatiranje demonstracij se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so teokratske oblasti na ulice poslale varnostne sile, ki so uporabile smrtonosno silo. Mednarodne tiskovne agencije poročajo o naraščajočem pritisku na civilno prebivalstvo, medtem ko se nezadovoljstvo z aktualno oblastjo širi po celotni državi. Kljub blokadam informacij poročila IHR nakazujejo na enega najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini države. Dogajanje predstavlja neposreden izziv stabilnosti iranskega režima, ki se na notranje nemire odziva z represijo in omejevanjem komunikacijskih kanalov. Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi državami, pozorno spremlja razmere, vendar oblasti v Teheranu vztrajajo pri nasilnem obvladovanju situacije, kar še povečuje število žrtev med civilisti.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

V ameriškem velemestu Los Angeles je v nedeljo prišlo do incidenta, ko je voznik najetega tovornega vozila zapeljal v skupino ljudi, ki so se zbrali v podporo protestom v Iranu. Dogodek je povzročil paniko med prisotnimi, ki so izražali nasprotovanje iranskemu režimu. Po poročanju lokalnih medijev, vključno z mrežo KNBC, so na kraju dogodka posredovale policijske enote, ki so voznika odstranile iz vozila. Prva poročila s prizorišča nakazujejo, da je bilo v naletu več oseb poškodovanih, vendar natančno število in stopnja poškodb še nista uradno potrjena. Očividci so posneli trenutke, ko je vozilo znamke U-Haul zapeljalo med protestnike, kar je povzročilo kaos na ulicah Los Angelesa. Policija je takoj po dogodku zavarovala območje in pričela s preiskavo okoliščin incidenta. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in številnih shodov po vsem svetu, s katerimi ljudje izkazujejo solidarnost z ljudskimi gibanji v Iranu. Preiskovalci trenutno ugotavljajo, ali je šlo za namerno dejanje, uperjeno proti demonstrantom, ali za nesrečo. Voznik je trenutno v pridržanju, medtem ko reševalne službe oskrbujejo poškodovane.

Nemški zunanjepolitični strokovnjaki iz različnih političnih taborov so v luči nasilnega zatiranja protestov v Iranu pozvali kanclerja Olafa Scholza in Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju proti Teheranu. Politiki zahtevajo zamrznitev premoženja iranskih oblasti, zaostritev gospodarskih sankcij ter uradno uvrstitev iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Pozivi prihajajo v času, ko iranske varnostne sile stopnjujejo uporabo sile proti civilnim demonstrantom, ki zahtevajo večje človekove pravice in konec represije. Nemški poslanci poudarjajo, da dosedanji ukrepi niso zadostovali za ustavitev državnega nasilja, zato je nujna usklajena evropska strategija, ki bi izolirala ključne akterje režima. Kritika je usmerjena tudi proti Friedrichu Merzu, vodji opozicije, od katerega se pričakuje jasnejša drža v parlamentarnih razpravah o iranski politiki. Razprava v Nemčiji odraža širšo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede vprašanja, kako učinkovito podpreti civilno družbo v Iranu, ne da bi pri tem popolnoma prekinili diplomatske kanale.

V predmestju Los Angelesa je v nedeljo, 11. januarja 2025, najeto tovorno vozilo zapeljalo v množico ljudi, ki so se zbrali v znak podpore protestnikom v Iranu. Incident se je zgodil v soseski Westwood, kjer se je na shodu proti iranskemu režimu zbralo več sto ljudi. Po poročanju lokalnih medijev so na prizorišču zavladale panične razmere, vendar trenutno še ni znano natančno število morebitnih žrtev ali poškodovanih. Policija in preiskovalci še ugotavljajo, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo. Voznik vozila je po trčenju zapeljal v skupino demonstrantov, kar je povzročilo takojšen preplah med prisotnimi. Oblasti za zdaj še niso podale uradnih informacij o motivu ali identiteti voznika, prav tako ni potrjeno, ali je bila v incidentu uporabljena kakšna oblika orožja razen samega vozila. Dogodek v Kaliforniji odmeva v luči širših mednarodnih prizadevanj za človekove pravice v Iranu, saj se iranska diaspora v Združenih državah Amerike pogosto zbira na podobnih shodih. Varnostne službe so območje zaprle za promet, medtem ko reševalne ekipe in policisti nadaljujejo z zbiranjem dokazov in pričevanj očividcev o poteku dogodka.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se razširili množični protesti proti teokratskemu režimu, v katerih je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 538 ljudi. Organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu je opozorila, da bi lahko bilo dejansko število žrtev precej višje, nekateri viri namreč omenjajo celo več kot 2.000 smrtnih žrtev. Med mrtvimi je po dostopnih podatkih 490 demonstrantov in 48 pripadnikov varnostnih sil. Nemiri so zajeli številna mesta, kjer so protestniki po navedbah aktivistov in posnetkih na družbenih omrežjih zažigali mošeje in vladne simbole. Iranske oblasti so v zadnjih dveh tednih stopnjevale represijo in po podatkih tiskovne agencije HRANA pridržale več kot 10.600 oseb. Aktivisti opozarjajo, da se nasilje nad civilisti stopnjuje, medtem ko se družine žrtev in zaprtih zbirajo pred centri za pridržanje, kot je Kahrizak. Mednarodne organizacije za človekove pravice pozorno spremljajo dogajanje, saj gre za enega največjih valov protestov v zgodovini države. Poročila o brutalnosti varnostnih sil vključujejo uporabo strelnega orožja proti neoboroženim državljanom, kar je sprožilo ostre obsodbe po vsem svetu. Situacija v državi ostaja izjemno napeta, število aretacij in žrtev pa se dnevno povečuje.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V Izraelu so izbruhnili protesti v Tel Avivu, kjer so protestniki zahtevali odstop vlade Benjamina Netanjahuja. Yoav Gallant je izjavil, da bi moral Izrael proteste v Iranu usmerjati 'z nevidno roko'. Medtem ko izraelski uradniki na splošno podpirajo proteste v Iranu, Palestinci izražajo upanje, da bo iranski režim ostal na oblasti in da bodo protesti kmalu zamrli.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.