Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izjavil, da je odločitev o morebitnem vojaškem posredovanju na Tajvanu v rokah kitajskega voditelja Xi Jinpinga. Čeprav je Trump izrazil upanje, da do spremembe statusa quo ne bo prišlo, in poudaril, da bi bil nad takšnim dejanjem močno nezadovoljen, je priznal, da Xi Tajvan razume kot neločljiv del Kitajske. Trump je hkrati izrazil prepričanje, da Peking med njegovim mandatom, ki se izteče leta 2029, ne bo sprožil invazije. Izjave so bile podane v luči nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, kjer so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolasa Madura. Kitajska je nad ameriškim posegom v svojo ključno latinskoameriško partnerico izrazila ogorčenje, vendar analitiki ocenjujejo, da bo Peking dogajanje v Venezueli poskušal izkoristiti za krepitev lastnih strateških interesov. Trump je zavrnil neposredne vzporednice med Venezuelo in Tajvanom, saj po njegovem mnenju Tajvan za Kitajsko ne predstavlja enake grožnje, kot jo je Madurov režim predstavljal za Združene države Amerike. Geopolitična napetost med Washingtonom in Pekingom se tako stopnjuje na več frontah, od trgovinskih vprašanj do neposrednih vojaških intervencij. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo v Venezueli označilo za nedopustno, medtem ko Trumpova administracija meni, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti. Usoda Tajvana ostaja osrednja točka razhajanj, pri čemer Trumpova ambivalentna retorika vnaša dodatno negotovost v regijo Vzhodne Azije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za časnik The New York Times sprožil val razprav z izjavo, da pri uveljavljanju ameriške moči na svetovnem odru ne potrebuje mednarodnega prava. Trump je poudaril, da njegovo delovanje omejuje izključno njegov lasten čut za moralo, kar vzbuja resne pomisleke o prihodnosti multilateralnih sporazumov in spoštovanju suverenosti tujih držav. Izjave so bile objavljene v luči nedavnih zaostritev v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, ter razprav o morebitnem ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Predsednik je izrazil namero, da bi Združene države Amerike ostale vpletene v venezuelska vprašanja še vrsto let, hkrati pa je zavrnil pomisleke glede zakonitosti vojaških posredovanj po mednarodnih merilih. Njegov pristop kaže na dokončen odmik od tradicionalne diplomacije k politiki moči. Evropski zavezniki so ob Trumpovih besedah izrazili zaskrbljenost, saj takšna retorika spodkopava temelje mednarodnega pravnega reda. Vprašanja se pojavljajo tudi glede verodostojnosti njegovih trditev o energetskih virih v regiji, zlasti glede venezuelskih naftnih rezerv. Trumpov poudarek na osebni moralni presoji namesto na pravnih normah utrjuje njegovo podobo voditelja, ki deluje zunaj uveljavljenih institucionalnih okvirov.

Donald Trump je izjavil, da se bo prihodnji teden srečal z venezuelsko opozicijsko političarko Mario Corino Machado. Poudaril je, da so ZDA začele razkladati nafto z zadržanega tankerja "Mariner". Trump je tudi izrazil prepričanje, da Kuba brez venezuelskih dobav nafte ne bo mogla preživeti. Evropski poslanec Мариани je EU obtožil dvojnih standardov glede Venezuele, saj meni, da ameriška namera nadzora nad Venezuelo predstavlja kršitev suverenosti.

Donald Trump je napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, in izrazil veselje nad srečanjem. Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je ostro kritiziral Združene države Amerike in se odzval na nedavne nemire v Iranu. Venezuelska vlada je začela izpuščati politične zapornike, kar označujejo kot gesto za iskanje miru.

Donald Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da ne verjame, da bo kitajski predsednik Xi Jinping napadel Tajvan med njegovim mandatom. Poudaril je, da so edine omejitve predsedniške moči njegova lastna morala in prepričanja. Prav tako je vojaški poseg v Venezueli sprožil razpravo o tem, ali Trump začenja izvajati strategijo osredotočanja na zahodno hemisfero, kar bi lahko pomenilo prelomnico za tajvansko diplomacijo.

Donald Trump je v intervjuju za The New York Times izrazil mnenje o sporazumu START. Poudaril je, da ga ne skrbi iztek veljavnosti zadnjega pomembnega sporazuma o nadzoru. Izključil je možnost pomilostitve Nicolása Madura. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bi se dogajanje v Venezueli lahko sprevrglo v "katastrofo Jimmyja Carterja".

V Kolumbiji so se na poziv predsednika Gustava Petra zbrali tisoči protestnikov, ki so v Bogoti in obmejnem mestu Cúcuta izrazili nasprotovanje ameriškim vojaškim dejavnostim v regiji. Val ogorčenja je sprožila nedavna operacija v Caracasu, med katero so ameriške sile zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je predsednik Petro označil za ugrabitev. Protestniki so z vzkliki "Ven z Jenkiji" in vihtenjem državnih zastav obsodili morebitno razširitev ameriškega vojaškega posredovanja na kolumbijsko ozemlje. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra zamisel zaradi stopnje nasilja v državi. Kolumbijski predsednik Petro je te grožnje zavrnil in državljane pozval k nacionalni mobilizaciji. Kljub zaostreni retoriki je Petro v sredo sporočil, da sta se s Trumpom dogovorila za srečanje, na katerem bosta razpravljala o nastali situaciji. Dogodki v Kolumbiji so neposredna posledica stopnjevanja ameriškega pritiska na Venezuelo, ki se je prejšnji teden končal z aretacijo Madura. Številni opazovalci in protestniki v tem vidijo širši poskus prevzema nadzora nad južnoameriškimi naravnimi viri, predvsem nafto in rudninami. Regionalna nestabilnost v Južni Ameriki se tako stopnjuje, saj se strah pred neposrednim ameriškim vojaškim posegom širi tudi v sosednje države.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila agresivno kampanjo za prevzem in obnovo venezuelskega energetskega sektorja, potem ko so ameriške sile v vojaški operaciji prijele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York. Kljub trditvam Bele hiše, da bo ZDA za nedoločen čas nadzorovala venezuelske naftne vire, so največja svetovna naftna podjetja, kot so Chevron, Exxon Mobil in ConocoPhillips, do načrtov zadržana. Vodilni predstavniki panoge zahtevajo trdna pravna jamstva in izražajo dvom o stabilnosti ameriške zunanje politike, ki jo pogosto usmerjajo nepredvidljive objave na družbenih omrežjih. Znotraj Bele hiše glavno vlogo pri oblikovanju politike do Venezuele in Grenlandije ohranja Stephen Miller, namestnik vodje kabineta za politiko, ki ga viri opisujejo kot neizprosnika, ki stopnjuje pritisk na vladne agencije zaradi občutka omejenega časa za izvedbo reform. Hkrati se Trumpova administracija sooča s padcem podpore med mladimi volivci. Poročilo projekta SAM kaže, da ta demografska skupina, ki je Trumpa podprla zaradi obljub o znižanju življenjskih stroškov, izgublja zaupanje v predsednika, saj se ta namesto domači ekonomiji posveča zunanjepolitičnim posegom. Zaplete povzroča tudi napovedana poravnava na trgu napovedi Polymarket, kjer platforma zavrača izplačilo stav o ameriški invaziji na Venezuelo. Čeprav so ameriške sile vstopile v državo in odstranile Madura, Polymarket trdi, da operacija ne ustreza definiciji invazije po njihovih pravilih. To je sprožilo ogorčenje med trgovci, ki so na podlagi Trumpovih potrditev o zajetju Madura pričakovali visoke dobičke. Medtem ko se manjša neodvisna naftna podjetja zanimajo za vstop na venezuelski trg, ostajajo ključni akterji previdni, kar ogroža Trumpove načrte o hitri obnovi tamkajšnje infrastrukture.

Bela hiša je potrdila, da administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa aktivno preučuje možnosti za nakup Grenlandije, pri čemer tiskovna predstavnica Karoline Leavitt ni izključila uporabe vojaške sile za dosego tega cilja. Trumpova ekipa za nacionalno varnost otočje obravnava kot prednostno nalogo strateškega pomena za omejevanje vpliva nasprotnikov v arktični regiji. Ameriški zunanji minister Marco Rubio se bo o vprašanju kmalu sestal z danskimi uradniki, kljub temu da so Danska in ostale evropske zaveznice namero o nakupu že večkrat odločno zavrnile. Britanski premier Keir Starmer je v telefonskem pogovoru s Trumpom razpravljal o statusu Grenlandije in poudaril, da o prihodnosti otoka odločata izključno Danska in grenlandsko ljudstvo. Pogovor je sledil skupni izjavi evropskih držav, v kateri so Francija, Nemčija, Italija in druge zaveznice podprle suverenost Danske nad otočjem. Voditelja sta se dotaknila tudi nedavnih ameriških vojaških operacij v Venezueli, ki so privedle do zajetja predsednika Nicolasa Madura in njegovega prevoza v New York. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki v Venezueli sprožili politične spore; republikanski poslanec Mike Collins je ostro kritiziral demokratskega senatorja Jona Ossoffa zaradi njegovega molka ob Madurovi aretaciji. Collins trdi, da je Maduro neposredno odgovoren za varnostne razmere, ki so privedle do nasilnih dejanj v ZDA, vključno z odmevnim umorom študentke Laken Riley. Razprava kaže na globoko politično polarizacijo glede Trumpove zunanje politike in uporabe posebnih pooblastil za deportacije in aretacije tujih voditeljev.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times razkril načrte za večletno upravljanje Venezuele, pri čemer je poudaril pomen izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog nafte. Po njegovih besedah bo ameriški nadzor nad državo trajal znatno dlje, kot je bilo prvotno predvideno, saj bi obdobje upravljanja lahko segalo od nekaj mesecev do več let. Trump je izpostavil, da je cilj operacije vzpostavitev donosnega sistema obnove države, ki bi vključeval črpanje nafte za znižanje svetovnih cen energentov. Ta napoved sledi nedavnim dogodkom, ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura in vojaškem posredovanju prevzele aktivno vlogo pri oblikovanju nove venezuelske oblasti. Trumpova administracija namerava ohraniti močno politično in vojaško prisotnost, dokler ne bo izvedena popolna tranzicija oblasti po ameriških standardih. Strategija vključuje neposreden dostop do ključnih državnih virov, kar Washington opravičuje s potrebo po stabilizaciji regije in gospodarski upravičenosti posega. Odzivi na Trumpove izjave so v mednarodni skupnosti naleteli na mešane odzive, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države. Medtem ko administracija v Washingtonu poudarja humanitarno in stabilizacijsko noto, kritiki opozarjajo na imperialistične težnje in primarni interes po nadzoru nad največjimi zalogami surove nafte na svetu. Diplomatski krogi v regiji že izražajo zaskrbljenost glede dolgoročnih posledic takšnega ameriškega vmešavanja.

Donald Trump je izjavil, da njegova pooblastila kot vrhovnega poveljnika niso omejena z mednarodnim pravom, temveč le z njegovo lastno moralo. Ponovil je, da ne bo pomilostil Nicolása Madura. Opozoril je tudi, da bi uporaba sile s strani Kitajske proti Tajvanu sprožila močno nezadovoljstvo ZDA. Glede sporazuma DSNV z Rusijo pa je dejal, da bodo v primeru njegovega izteka sklenili novega, ugodnejšega.

Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro kritiziral ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele. Po poročanju kitajskega medija Baijiahao ruski diplomat pri obsodbi dejanj Washingtona ni pokazal nobene milosti, temveč je ameriške poteze označil za kršitev mednarodnega prava. Moskva je s tem jasno izrazila svojo podporo režimu v Caracasu, kar je v diplomatskih krogih sprožilo precej pozornosti. Nebenzja je med razpravo zahteval takojšnjo izpustitev Nicolása Madura in njegove soproge iz pripora v New Yorku, kamor sta bila po navedbah nekaterih virov prepeljana po ameriški operaciji. Medtem ko so predstavniki Francije in Velike Britanije v svojih izjavah ostali previdni, da ne bi neposredno užalili ameriške administracije, je ruska stran uporabila neobičajno ostre formulacije. Uradna govornica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ob tem dodala, da je bila večina držav na izrednem zasedanju nad ravnanjem ZDA šokirana. Kitajski opazovalci poudarjajo, da je bil nastop ruskega predstavnika premišljen in odraža globoko nezadovoljstvo Moskve nad posegi v suverenost njenih zaveznic. Svetovna javnost je zasedanje ocenila kot pomembno diplomatsko zmago Venezuele, saj je bilo v mednarodni skupnosti slišati številne očitke o nespoštovanju suverenosti in pravnih norm s strani ZDA. Dogodek dodatno zaostruje odnose med velesilami v času, ko so se v nekaterih drugih vprašanjih kazali znaki stabilizacije.

Venezuelske oblasti so začele z izpustitvijo večjega števila političnih zapornikov, med katerimi so tudi tuji državljani. Predsednik venezuelskega parlamenta Jorge Rodriguez je to potezo označil za enostransko gesto, namenjeno ohranjanju miru v državi. Gre za pomemben korak v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer, ki ga pozorno spremlja tudi mednarodna javnost. Izpustitve prihajajo v obdobju, ko se socialistični režim Nicolása Madura sooča z vse močnejšim zunanjim pritiskom, zlasti s strani Združenih držav Amerike. Čeprav Rodriguez poudarja notranje vzroke za to odločitev, analitiki opozarjajo na povezavo med temi dejanji in stopnjevanjem sankcij ter diplomatskih ukrepov proti venezuelskemu vrhu. Kljub tej gesti ostajajo odnosi med Caracasom in Washingtonom izjemno napeti. Združene države Amerike so namreč v preteklosti že večkrat zahtevale brezpogojno izpustitev vseh zaprtih nasprotnikov režima in tujih državljanov, hkrati pa so zvišale denarne nagrade za informacije, ki bi vodile do aretacije ključnih članov venezuelskega vodstva zaradi obtožb o nezakonitih dejavnostih.

Aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožila val kritik, ki opozarjajo na kršitev mednarodnega prava in ogrožanje mednarodnega reda. Strokovnjaki trdijo, da ameriška zakonodaja ne opravičuje napada na Venezuelo. ZDA so tudi izjavile, da morajo nadzorovati prodajo in prihodke od venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirale gospodarstvo države in zagotovile, da bo delovala v ameriškem interesu.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v četrtem dnevu po ameriški vojaški operaciji v Caracasu izjavila, da se venezuelske sile niso predale, temveč so se zapletle v silovit oborožen spopad. Po njenih besedah so se vladne enote aktivno upirale napadalcem, s čimer je poskušala utrditi podobo odpora po sobotnem napadu Združenih držav Amerike na prestolnico in tri zvezne države. Operacija ameriških sil se je končala z odmevnim zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, kar je povzročilo globoko politično krizo v državi. Rodríguezova, ki trenutno opravlja dolžnosti vodenja države, je v svojem javnem nagovoru poudarila, da nihče v vodstvu ni prostovoljno položil orožja. Njene izjave so namenjene predvsem notranji javnosti in preostalim lojalistom režima. Dogodki v Venezueli ostajajo napeti, saj nova začasna oblast pod vodstvom Rodríguezove poskuša ohraniti nadzor nad državo v času po odstavitvi Madura. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere v Caracasu, medtem ko Združene države Amerike še niso podale vseh podrobnosti o usodi zajetega nekdanjega predsednika.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po izvedbi vojaške operacije v Caracasu, v kateri so specialne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedala vzpostavitev neposrednega ameriškega nadzora nad državo. Bela hiša je sporočila, da bodo prihodnje odločitve venezuelske prehodne vlade, ki jo uradno vodi Delcy Rodriguez, pod diktatom Washingtona. Predsednik Trump je ob tem poudaril, da bi ameriška prisotnost v Venezueli lahko trajala več let, kot ključni cilj pa izpostavil nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Venezuelski predsednik Maduro, ki so ga prepeljali v New York, se je pred zveznim sodiščem izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami in trdi, da je politični zapornik. Medtem ko del ameriške politike operacijo pozdravlja kot konec totalitarnega režima, se v senatu krepijo pritiski za omejitev Trumpovih pooblastil za vojaške napade. Republikanci in demokrati so namreč združili moči pri sprejetju predloga za omejitev vojnih pooblastil, kar odraža naraščajoč skepticizem ameriške javnosti do novih mednarodnih konfliktov. Gospodarske posledice operacije so že vidne na svetovnih naftnih trgih, saj so ZDA prevzele nadzor nad prodajo venezuelske nafte prek državnega podjetja PDVSA. Podpredsednik JD Vance je pojasnil, da so ZDA s tem pridobile močan vzvod za zagotavljanje energetske varnosti. Kljub trditvam Washingtona o vzpostavljanju demokracije, kritiki opozarjajo na nezakonitost vojaškega posredovanja in ugrabitve tujega državnika, kar označujejo za sodoben primer imperializma in boja za naravne vire.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Kitajska je uradno obsodila Združene države Amerike zaradi zajetja naftnega tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku, ki je plul pod rusko zastavo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in da nasprotuje vsem enostranskim ukrepom, ki so v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov.

Protesti v Iranu so se razširili v večja mesta, kar je sprožilo oster odziv režima z grožnjami o intenzivnejših represijah in kazenskih pregonih protestnikov. Zaradi stopnjevanja nasilja je britansko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zapustijo državo. Verjetnost odstavitve iranskega voditelja po stavah na Polymarketu je dosegla 56%. Mednarodna skupnost, vključno s strokovnjaki, poziva k poslušanju ljudstva in priznava sistemsko krizo v Iranu. Human Rights Watch opozarja na ponavljajoče se prelivanje krvi med protesti.

Venezuelske oblasti so po aretaciji predsednika Nicolasa Madura napovedale izpustitev številnih zapornikov, med katerimi naj bi bili tudi vidni predstavniki opozicije. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v državi, kjer so avtoritarne oblasti v preteklih letih za zapahi zadrževale na stotine političnih nasprotnikov in aktivistov. Napovedana poteza sledi obdobju intenzivnih političnih pretresov in mednarodnih pritiskov na tamkajšnji režim. Izpustitve naj bi po navedbah uradnih virov vključevale posameznike, ki so bili zaprti zaradi političnega delovanja. Čeprav natančno število in imena vseh, ki bodo osvobojeni, še niso v celoti potrjena, se pričakuje, da bodo med njimi ključni kritiki Madurove administracije. Ta poteza bi lahko nakazovala na morebitno stabilizacijo razmer ali pa na poskus nove prehodne oblasti, da si pridobi domačo in mednarodno legitimnost. Dogajanje v Caracasu budno spremlja celotna mednarodna skupnost, saj bi izpustitev političnih zapornikov lahko odprla pot k demokratičnim procesom in spravi v državi. Vendar pa analitiki opozarjajo, da so razmere še vedno negotove in da bo za trajne spremembe potreben širši politični dialog ter zagotovitev svobodnih volitev v prihodnosti.

Rusija je potrdila, da je v zadnjem napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo Orešnik. Po ruskih medijih naj bi bila tarča te rakete veliko podzemno skladišče zemeljskega plina v Lvovski regiji. Ukrajinski uradniki so poročali o štirih smrtnih žrtvah v Kijevu. Hkrati je ameriška vojaška operacija v Venezueli, usmerjena v zajetje Nicolasa Madura, za Rusijo predstavlja tako prednost kot breme.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

V Ljubljani so udeleženci protestnega shoda, ki ga je pred Moderno galerijo organiziralo študentsko društvo Iskra, izrazili solidarnost z Venezuelo in njenim ljudstvom. Protestniki so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Do shoda je prišlo po poročilih, da so ameriške sile minulo soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Organizatorji shoda so dogajanje označili za imperialistični napad trenutne administracije Združenih držav Amerike. Po mnenju društva Iskra je bila vojaška operacija, ki je vključevala bombardiranje in ugrabitev najvišjih državnih predstavnikov, izvedena pod pretvezo demokracije. Zbrani so zahtevali takojšnje ukrepanje proti ZDA in poudarili svoje nasprotovanje zunanji politiki Washingtona. Udeleženci so s transparenti in govori opozarjali na po njihovem mnenju sporno vlogo mednarodne skupnosti in zahtevali uvedbo sankcij proti Združenim državam Amerike. Dogodek se je zaključil z mirnim pozivom k spoštovanju suverenosti Venezuele in obsodbo vsakršnega vojaškega posredovanja v regiji.

Venezuelski notranji minister Diosdado Cabello je javnost obvestil, da je v sobotnem napadu ameriških sil v Venezueli življenje izgubilo sto ljudi. To je prva uradna potrditev števila smrtnih žrtev s strani venezuelskih oblasti po operaciji, ki jo je v Caracasu izvedla elitna enota ameriške vojske. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil primarni cilj operacije zajetje ključnih političnih osebnosti v državi. Med vojaško akcijo so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Informacije o visokem številu žrtev bi lahko pomembno vplivale na mednarodno diplomacijo in prihodnje odnose med Caracasom in Washingtonom, zlasti v luči administracije predsednika Donalda Trumpa. Minister Cabello ostaja eden ključnih virov informacij o posledicah vdora na venezuelsko ozemlje. Dogodek predstavlja drastično zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega državnega voditelja. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o žrtvah in se sprašuje o zakonitosti izvedene operacije na tujih tleh. Poročila o stotih smrtnih žrtvah med operacijo zajetja Madura dodatno obremenjujejo že tako kritične humanitarne in politične razmere v tej južnoameriški državi.

Predsednik Argentine Javier Milei je v četrtek v predsedniški palači Casa Rosada sprejel predsednico madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Srečanje, ki je bilo del zasebnega obiska Ayusove v Argentini, je predstavljalo že četrti uradni pogovor med voditeljema od nastopa Mileijevega mandata. Glavne teme pogovorov so bile usmerjene v krepitev političnih vezi in razpravljanje o trenutni mednarodni situaciji. Posebno pozornost sta voditelja namenila zaostrenim razmeram v Venezueli, ki so se v zadnjem času stopnjevale zaradi mednarodnega pritiska na režim Nicolása Madura. Srečanje je potekalo v senci ameriških ukrepov v regiji, oba akterja pa sta ponovno potrdila usklajenost svojih stališč glede latinskoameriške krize. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj sta se dotaknila tudi notranjepolitičnega dogajanja v Španiji, kjer sta oba znana kot ostra kritika vlade Pedra Sáncheza in leve politike. Odnosi med Mileijem in Ayusovo so že dlje časa označeni kot tesni, saj oba zagovarjata liberalne gospodarske reforme in nasprotujeta socialističnim usmeritvam. Obisk v Buenos Airesu je tako služil kot utrditev zavezništva med argentinsko vlado in vplivno špansko regionalno voditeljico, kar dodatno vpliva na diplomatsko dinamiko med Argentino in Španijo, ki so jo v preteklosti zaznamovala določena trenja na ravni državnih vlad.

Donald Trump se je, zaradi gospodarske zaskrbljenosti in padanja podpore, ponovno usmeril na kritiko Wall Streeta. Podprl je nov paket sankcij proti Rusiji in ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije, kar so ZDA že večkrat neuspešno poskušale storiti. Njegova administracija je napovedala ustanovitev novega oddelka na Ministrstvu za pravosodje, ki se bo boril proti prevaram. Prav tako je Trump izrazil mnenje, da je iztek pogodbe START z Rusijo priložnost za boljši dogovor.

Vrednost novozelandskega dolarja se je v četrtkovi trgovalni seji v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala na približno 0,5750, kar predstavlja padec že tretji zaporedni dan. Glavni razlog za šibkost novozelandske valute je previdnost vlagateljev, ki jo spodbujajo zaostrene geopolitične razmere v Aziji, zlasti naraščajoče napetosti med Japonsko in Kitajsko. Slednja je namreč prepovedala izvoz nekaterih redkih zemelj in materialov z vojaškim potencialom na Japonsko, kar neposredno vpliva na Novo Zelandijo kot pomembno trgovinsko partnerico obeh držav. Na trgih prevladuje negotovost tudi zaradi dogajanja v Južni Ameriki, potem ko so ameriške sile v posebni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti, kar vnaša dodatno geopolitično tveganje. Takšne razmere tradicionalno krepijo ameriški dolar kot varno zatočišče, hkrati pa negativno vplivajo na bolj tvegane valute, kot je novozelandski dolar. Dodaten pritisk na valutni par NZD/USD povzroča pričakovanje ključnih podatkov s trga dela v Združenih državah Amerike, ki bodo objavljeni v petek. Čeprav zadnji ekonomski kazalniki kažejo na krhko stanje ameriškega gospodarstva, ameriški dolar ohranja stabilnost, medtem ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih naložb. Tržni udeleženci zdaj pozorno spremljajo morebitne nove podatke o tedenskih zahtevkih za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na gibanje tečajev pred koncem tedna.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Operacija zajetja venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je sprožila mednarodne odzive. Uradniki ZDA so izjavili, da morajo nadzorovati prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirali gospodarstvo države in zagotovili delovanje v ameriškem interesu. Republikanski guverner Jeff Landry je pozval k morebitni usmrtitvi Madura. Pojavile so se tudi blokade vojaških akcij ZDA proti Grenlandiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Venezuelska centralna banka je v zgodnjih letih vladavine predsednika Nicolása Madura v Švico prepeljala približno 113 ton zlata, katerega vrednost je ocenjena na 5,20 milijarde ameriških dolarjev. Podatki švicarske carinske službe razkrivajo, da so te pošiljke, ki so v švicarskih frankih vredne skoraj 4,14 milijarde, predstavljale strateško prodajo državnih rezerv. Namen teh transakcij je bil zagotoviti nujna finančna sredstva za podporo venezuelskemu gospodarstvu, ki se je v tistem obdobju spopadalo z globoko krizo. Operacija je vključevala fizični transport plemenite kovine iz Caracas v Švico, kjer so bile rezervne zaloge unovčene. Gre za eno največjih razkritij o premikih venezuelskega državnega premoženja, ki osvetljuje metode, s katerimi je Madurov režim poskušal ohraniti likvidnost države sredi mednarodnih pritiskov in notranjih gospodarskih težav. Carinski podatki potrjujejo obseg prodaje zlata, ki je bila ključna za financiranje državnih dejavnosti pod vodstvom zdaj odstavljenega predsednika.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Premier kanadske province Britanska Kolumbija David Eby je pozval k spremembi energetske strategije, pri čemer se je zavzel za gradnjo nove rafinerije nafte namesto načrtovanega naftovoda, ki bi bil namenjen izvozu surove nafte na azijske trge. Eby je v torek poudaril, da bi bilo treba davkoplačevalski denar, če se ta sploh namenja za infrastrukturne projekte na severni obali province, raje investirati v predelovalne zmogljivosti. Po njegovem mnenju bi takšna odločitev prinesla večjo dodano vrednost in stabilnejša delovna mesta v Kanadi. Predlog o odmiku od naftovoda prihaja v času pomembnih geopolitičnih sprememb, vključno z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar vpliva na svetovno dinamiko oskrbe z energijo. Eby je izrazil prepričanje, da bi morala Kanada zmanjšati svojo odvisnost od golega izvoza surovin in se osredotočiti na predelavo znotraj države. S tem bi provinca in država zmanjšali tveganja, ki jih prinašajo nihanja na svetovnem trgu energentov, hkrati pa bi zagotovili večjo energetsko neodvisnost. Čeprav so razprave o gradnji rafinerij v preteklosti pogosto zastale zaradi visokih stroškov in okoljskih pomislekov, premier vztraja, da je razprava o 'pivotu' nujna za dolgoročno gospodarsko stabilnost regije.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta med nedavnim incidentom utrpela lažje poškodbe glave. Po informacijah, ki so jih po navedbah ameriške mreže CNN posredovali predstavniki administracije takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa, sta se zakonca poškodovala med hitrim umikom v varno sobo. Do nesreče naj bi prišlo, ko sta med poskusom zagotovitve lastne varnosti z glavama udarila ob podboj vrat varnega prostora. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v Venezueli, ko je predsednik Maduro s svojo ekipo izvajal varnostne protokole za zaščito pred morebitnimi grožnjami. Čeprav podrobnosti o naravi grožnje niso povsem pojasnjene, vladni viri poudarjajo, da sta poškodbi lažji in ne ogrožata njunega zdravstvenega stanja ali sposobnosti opravljanja funkcij. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, zlasti glede učinkovitosti varnostnih protokolov v predsedniški palači v Caracasu.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Venezuelski igralec Fernando Carrillo je v televizijskem intervjuju presenetil javnost z razkritjem, da je bil tri leta v ljubezenskem razmerju z Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo vršilke dolžnosti predsednice Venezuele. Carrillo, ki je v Sloveniji in po svetu znan predvsem po svojih vlogah v telenovelah, je Rodríguezovo označil za svojo veliko ljubezen. Poleg osebnih podrobnosti je igralec v oddaji na mreži Telemundo javno izrazil podporo politični liniji vlade Nicolása Madura in stopil v bran Rodríguezovi pred očitki o izdaji. Njegove izjave so sprožile val odzivov, saj se Carrillo ni omejil le na zasebno preteklost, temveč je aktivno zagovarjal trenutno politično ureditev v državi. Med intervjujem je prišlo tudi do napetega besednega obračuna z drugo umetnico, kar je še dodatno pritegnilo pozornost medijev. Carrillo je poudaril, da njegovo spoštovanje do Rodríguezove ostaja neomajno, kljub zahtevnim političnim razmeram, v katerih se je znašla Venezuela po nedavnih dogodkih, povezanih z Nicolásom Madurom.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.