APDEJT.si

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Novi načrt ameriške vlade za končanje ruske agresije v Ukrajini vključuje številne predloge, ki bodo za Kijev težko sprejemljivi. Med njimi so izključitev Ukrajine iz Nata, zmanjšanje vojske in trajne ozemeljske odpovedi. Trumpov načrt predvideva, da bi Ukrajina morala sprejeti znatne koncesije, izpogajane z Rusijo, v zameno za ohranitev državne suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo kmalu uvedel "zelo močne" sankcije proti Rusiji.

Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.

Velika Britanija bo Ukrajini ponudila varnostna jamstva v slogu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum z Rusijo. Dokument, ki razkriva varnostna jamstva, je ameriški sekretar za vojsko Dan Driscoll predstavil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu skupaj z mirovnim sporazumom, ki vsebuje 28 točk. Medtem naj bi ZDA grozile z zmanjšanjem obveščevalskih podatkov in dobave orožja Ukrajini, da bi jo prisilile v sprejetje mirovnega sporazuma, ki ga posredujejo ZDA in vključuje zahteve Rusije. V člankih je omenjen tudi Kiril Dmitrijev, ključna osebnost Kremlja v pogovorih z Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in britanskim premierjem Keirom Starmerjem o ameriškem načrtu za Ukrajino, ki predvideva velike koncesije Rusiji. Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, pri čemer je poudaril, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini. Trump naj bi pritiskal na Kijev, da do četrtka podpiše sporazum, sicer bo ustavil dobavo orožja.

Poročila navajajo, da Trumpova administracija potisga nov mirovni načrt za Ukrajino, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Načrt naj bi tudi zahteval zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil in omejitev pri dobavi zahodnega orožja. Rusija trdi, da od Združenih držav Amerike še ni prejela nič uradnega glede tega načrta. Medtem naj bi evropski voditelji signalizirali zavrnitev načrta, saj naj bi predstavljal prevelik kompromis. Ena od spornih točk je zahteva po hitrih volitvah v Ukrajini po podpisu sporazuma.

Kremelj je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu sporočil, da naj se začnejo pogajanja "zdaj", sicer bo Ukrajina izgubila še več ozemlja. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bi moralo "učinkovito delo ruskih oboroženih sil prepričati Zelenskega". Poudaril je, da Moskva uradno ni prejela načrta Združenih držav Amerike, ki sili Kijev v težke koncesije. Kremelj je opozoril Zelenskega, da nadaljevanje vojne nima smisla in je nevarno za njegovo vlado, zato je pozval Kijev k takojšnjim mirovnim pogajanjem.

Ruska vojska je v zadnjem tednu med specialno operacijo osvobodila 16 naselij, vključno s Kupjanskom v Harkovski oblasti, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Aktivnosti je izvajala skupina enot »Zahod«.

Ruska državna duma bo prednostno obravnavala zakon, ki predvideva obvezno prisotnost križev v uradnem opisu državnega grba Rusije. Predsednik dume, Vjačeslav Volodin, je predlog poslal ustreznemu odboru v obravnavo.

Madžarska je uradno izvzeta iz novih sankcij, ki jih Združene države Amerike uvajajo proti ruskemu energetskemu sektorju, je v petek v Bruslju sporočil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino, Péter Szijjártó. Dogovor o izvzetju je bil nedavno dosežen v Washingtonu.

ZDA se letos ne bodo udeležile vrha G20 v Južni Afriki, prav tako ne bosta prisotna niti Xi Jinping niti Vladimir Putin. Kljub temu ameriška odpoved koristi Rusiji in Kitajski, medtem ko želi Evropska unija izkoristiti nastalo situacijo za uveljavljanje svojih interesov pri oblikovanju pravičnejšega sveta.

Poljski premier Donald Tusk je sabotažo železniške proge med Varšavo in Lublinom, ki se je zgodila v nedeljo, označil za ruski državni terorizem. V nagovoru v parlamentu je Tusk pozval k enotnosti proti poskusom Moskve, da bi zasejala razdor v Evropi, Ukrajini in med Poljaki.

Nathan Gill, nekdanji vodja stranke Reform UK v Walesu in nekdanji evropski poslanec, je bil obsojen na deset let in pol zapora zaradi sprejemanja podkupnin v zameno za izjave v Evropskem parlamentu, ki so podpirale Rusijo. Gill je priznal krivdo za osem točk obtožnice, ki se nanašajo na obdobje med decembrom 2018 in julijem 2019. Prejel je najmanj 40.000 funtov od Olega Vološina, ki naj bi bil povezan z Rusijo. Policija opozarja na ruske poskuse podkupovanja britanskih poslancev z namenom spodkopavanja demokracije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina hitro in konstruktivno sodelovala z ZDA glede mirovnega načrta, pri čemer je poudaril, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Po telefonskem pogovoru z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije je dejal, da se Ukrajina in njeni zavezniki usklajujejo, da bi zagotovili, da se bodo načelna stališča Kijeva odražala v načrtu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.

Vodja ruske davčne službe, Danijel Jegorov, je sporočil, da so Združeni Arabski Emirati postali vodilni po obsegu premoženja ruskih podjetij v tujini. V Emiratih naj bi se nahajalo za več kot bilijon premoženja ruskih podjetij. Rusija prav tako dela na novih sporazumih o izmenjavi davčnih informacij s Katarjem in Omanom, dodatni sporazumi pa so že sklenjeni z Emirati in Malezijo.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Različni nemški mediji so poročali o 28-točkovnem mirovnem načrtu med Rusijo in ZDA za Ukrajino, vendar poudarjajo njegove pomanjkljivosti. Evropske države so se odzvale na domnevni ameriški pogajalski položaj z Rusijo glede Ukrajine, pri čemer so se pojavile skrbi in vprašanja o odzivu Evrope.

Ruski zračni napad na Zaporožje na jugu Ukrajine je zahteval najmanj pet življenj, več ljudi je bilo ranjenih. O ranjenih poročajo tudi iz Odese. Ruske oblasti so sporočile, da sta bili v napadu ukrajinskega drona na jugu Rusije ranjeni dve osebi.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Ruski proizvajalec avtomobilov AvtoVAZ bo kmalu zvišal cene vozil Lada. Vodja podjetja, Maksim Sokolov, je na forumu "Transport Rusije" pojasnil, da je zadnja indeksacija cen bila pred skoraj enim letom, in sicer manj kot 2 %, kar je precej pod uradno inflacijo. To se zgodi kljub temu, da je Vladimir Putin pred približno dvema letoma izrazil prepričanje, da se bodo cene domačih avtomobilov sčasoma znižale.

V Tuapsinskem okrožju v Rusiji je 16-letni najstnik med prepiranjem s sekiro ubil svojo babico. Umor se je zgodil 18. novembra v naselju Južni.

Donald Trump želi, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski do 27. novembra, ko v ZDA praznujejo Dan zahvalnosti, potrdil načrt za končanje vojne v Ukrajini, poroča Financial Times. Nemški kancler Friedrich Merz naj bi danes preložil več srečanj, da bi z Zelenskim in Trumpom razpravljal o novem mirovnem načrtu, poročajo nemški mediji. Zelenski in Trump naj bi v naslednjem tednu opravila telefonski pogovor, poroča Sky News.

Poljski premier Donald Tusk je obtožil Rusijo državnega terorizma zaradi sabotaž, ki so po njegovem mnenju prestopile kritično mejo. Kot primer je navedel diverzijo na železniški progi Lublin-Varšava. Tusk je dejal, da sta bila za sabotažo angažirana dva Ukrajinca, ki sta sodelovala z rusko obveščevalno službo in pobegnila v Belorusijo. Medtem je predstavnik Rusije pri ZN obtožil ukrajinskega predsednika Zelenskega, da potuje po Evropi in prosi za denar in orožje, pri tem pa zatrdil, da Evropi zmanjkuje denarja za Ukrajino in se pripravlja na vojno z Rusijo leta 2030.

Ruska zračna obramba je v eni uri sestrelila 12 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Astrahansko regijo in Krasnodarskim okrajem. Med 8.00 in 9.00 po moskovskem času so enote zračne obrambe uničile sedem dronov nad Astrahansko regijo in pet nad Krasnodarskim okrajem.

Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Rusija je zagrozila z uvedbo omejitev za norveške ladje v ruski gospodarski coni, če Norveška ne bo umaknila sankcij proti ruskim ribiškim podjetjem. Rusija meni, da Norveška krši dogovore in zahteva dialog. V primeru neuspeha je Rusija pripravljena omejiti dostop norveških ladij v svojo gospodarsko cono. O sankcijah bodo razpravljali na srečanju z Norveško 8. decembra.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Nekdanji kancler Olaf Scholz je v Schwerinu dejal, da je bila dolga odvisnost Nemčije od ruskih dobav energentov napaka in da si je prizadeval za LNG terminale že dolgo pred vojno v Ukrajini. Razprava je potekala v povezavi s plinovodom Severni tok 2.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Kreml je zanikal, da bi uradno prejel mirovni načrt ZDA za Ukrajino, ki naj bi vključeval znatne koncesije Ukrajine. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da o podrobnostih načrta niso razpravljali z ZDA. Kljub temu je Rusija zagrozila s povečanjem svojih zahtev, če Ukrajina ne bo kmalu začela pogajanj. Vladimir Putin je izjavil, da Rusija ne bo odstopila od svojih vojaških ciljev v Ukrajini.

Strokovnjaki niso odkrili sledi narkotikov v analizah devetletnega sina Dmitrija Artamošina, domnevnega 'bogorodskega manijaka'. Na telesu dečka tudi niso našli znakov poškodb. Preiskava je bila izvedena v Rusiji.

V Rusiji se je število družin z več otroki od začetka leta povečalo za več kot 8 odstotkov. Minister za delo in socialno zaščito Anton Kotjakov je 21. novembra sporočil, da je število teh družin naraslo za 8,5 odstotka, kar trenutno znaša približno 3,9 milijona družin.

Pri ruskem napadu z drsečimi bombami na Zaporožje je umrlo pet ljudi. Uničena je bila tržnica v zgodnjih jutranjih urah. Dogodek je del širšega konflikta v Ukrajini, o katerem poročajo v živo.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Nekdanji svetovalec Nata in upokojeni polkovnik generalštaba švicarske vojske, Jacques Baud, meni, da imajo ruske oborožene sile prednost na bojišču v Ukrajini, kar ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogoča, da narekuje pogoje pri pogajanjih za rešitev konflikta.

Ruska turistka je v Dubaju skoraj umrla po piku meduze. Po stiku z živo modro meduzo se je ženska počutila slabo, roka pa ji je otekla, poroča Telegram kanal Shot.

Cene nafte so v Aziji padle za okoli 1,5 odstotka, kar je posledica upanja na mirno rešitev v Ukrajini. Padanje cen nafte je že tretje zaporedno, potem ko so ZDA pozvale k mirovnemu sporazumu med Rusijo in Ukrajino, kar bi lahko povečalo ponudbo na svetovnem trgu. Hkrati je pricurljal načrt Donalda Trumpa za ureditev razmer v Ukrajini, ki predvideva, da bi ZDA prejele 50 % dobička od obnove Ukrajine, Rusija pa bi dobila Donbas, v zameno pa bi bile odpravljene sankcije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri mirovnem načrtu Združenih držav Amerike za Ukrajino. Nemški kancler Friedrich Merz je o ameriški mirovni pobudi razpravljal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, britanskim premierjem Kirom Starmerjem in Zelenskim. Po ameriškem načrtu naj bi mirovni sporazum najprej podpisala Zelenski in Donald Trump, šele nato pa bi bil predstavljen Rusiji. Kremelj ameriškega mirovnega načrta ni komentiral.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal odlok o prekinitvi veljavnosti Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE). Pogodba CFE, podpisana leta 1990 v Parizu, je bila prilagojena leta 1999 na vrhu OVSE v Istanbulu, vendar so jo ratificirale le Rusija, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina. Pred tem je Belorusija že sprejela podoben ukrep.

Ruska ljudska umetnica Надежда Кадышева je postavila pogoj za svoje koncerte: nastopati bo skupaj s sinom Григорием Костюком. Ker povpraševanja po njegovih samostojnih nastopih ni, Кадышева pripravlja sina na samostojno kariero in mu želi prepustiti svoje občinstvo.

Jurij Ševčuk, vodja ruske rock skupine DDT, je razkril, da zaradi trenutne situacije v Rusiji ne more izvajati koncertov in se preživlja predvsem s prodajo glasbenih albumov.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Ruska obveščevalna služba FSB je v Krasnodarju preprečila poskus sabotaže na železniški progi. Po navedbah FSB naj bi dejanje načrtovale ukrajinske obveščevalne službe, pri tem pa naj bi bil aretiran tudi osumljenec.

Po podatkih raziskave VCIOM se je raven zaupanja Rusov v predsednika Vladimirja Putina povečala na 78,7 odstotka. Delo predsednika odobrava 75,4 odstotka državljanov.