Obveščevalna organizacija iranske revolucionarne garde (IRGC) je v uradni izjavi poudarila svojo zavezanost zaščiti iranskega naroda in napovedala odločen boj proti nemirom, ki jih po njihovih navedbah podpirajo tuje sile. Služba je opozorila, da so nedavni protesti v Teheranu in drugih mestih del širše strategije zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, ki naj bi namesto vojaškega posredovanja zdaj poskušali destabilizirati državo z notranjimi pritiski. IRGC v svojem poročilu navaja, da obveščevalno spremljanje kaže na spremembo taktike tujih akterjev, ki naj bi izkoriščali civilne nemire za dosego političnih ciljev. Organizacija je napovedala, da bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva za ustavitev aktivnosti elementov, ki so po njihovem mnenju povezani s tujimi obveščevalnimi službami. Izjava prihaja v času povečanih napetosti in uličnih protestov, ki so zajeli večji del države. Varnostne sile so v sporočilu javnosti še dodale, da bodo neomajno stale ob strani iranskemu ljudstvu, hkrati pa ne bodo dopuščale nadaljnjega ogrožanja javne varnosti. Takšen odziv kaže na zaostrovanje stališč iranskega varnostnega aparata do protivladnih demonstracij, ki jih oblasti dosledno označujejo za plod tujega vmešavanja in ne za izraz domačega nezadovoljstva.

Iranski parlament se je v nedeljo sestal na izrednem zasedanju, da bi razpravljal o vse bolj razširjenih protestih, ki pretresajo državo. Med zasedanjem so poslanci v parlamentu, ki ga obvladujejo konservativne struje, uprizorili protestno akcijo, ko so stekli v ospredje skupščine in vzklikali gesla proti Zahodu, predvsem »Smrt Ameriki!«. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med iransko oblastjo in civilno družbo. Razprava v Teheranu je bila usmerjena v obvladovanje nemirov, ki so zajeli številna mesta po vsej državi. Poslanci so s svojimi dejanji jasno pokazali neomajno zvestobo verskemu vrhu in za nastale razmere obtožili zunanje vplive. Incident v dvorani poudarja globok razkol med politično elito in protestniki na ulicah, ki zahtevajo reforme in večje osebne svoboščine. Analitiki ocenjujejo, da tovrstni dogodki v parlamentu služijo predvsem utrjevanju notranje enotnosti režima v času, ko se ta sooča z enim največjih izzivov v zadnjih desetletjih. Odziv zakonodajne veje oblasti nakazuje na verjetno nadaljevanje stroge politike do demonstrantov, saj uradni Teheran vztrajno zavrača dialog in krivdo za nestabilnost pripisuje tujim silam.

Iranske varnostne sile so v več provincah pridržale več kot 100 oseb, ki jih obtožujejo vodenja nedavnih nasilnih nemirov po vsej državi. Po navedbah lokalne policije v provinci Lorestan so operacijo izvedli v sodelovanju z vojaškimi in obveščevalnimi službami, pri čemer so se osredotočili na posameznike, ki naj bi gospodarske proteste spremenili v nasilne izgrede. Iranska vojska je v uradni izjavi za stopnjevanje napetosti obtožila zunanje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Teheran trdi, da tuji sovražniki izkoriščajo nezadovoljstvo prebivalstva za destabilizacijo islamske republike in izvajanje zarot proti državni varnosti. Vojska je državljane pozvala k budnosti in napovedala odločno ukrepanje za zaščito ustavne ureditve. Dogodki so neposredno povezani s stopnjevanjem napetosti, ki so se začele januarja 2026, ko so se prvotni protesti zaradi padca vrednosti riala sprevrgli v širši upor proti teokratskemu režimu. Oblasti so v odgovor na kritike znova omejile dostop do informacijskih poti in okrepile prisotnost varnostnih sil na ulicah večjih mest.

Iranska vojska je napovedala odločno obrambo nacionalnih interesov in strateške infrastrukture, medtem ko so se napetosti med Teheranom in Washingtonom zaradi podpore slednjega protivladnim protestom v Iranu močno stopnjevale. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo ameriške vojaške baze in pomorske operacije postale legitimne tarče napadov, v kolikor se bodo Združene države Amerike odločile za vojaško posredovanje. Iranske oblasti so ob tem pozvale državljane, naj preprečijo tuje vmešavanje v notranje zadeve države. Grožnje s povračilnimi ukrepi vključujejo tudi napade na izraelske cilje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere na Bližnjem vzhodu. Ghalibaf je poudaril, da bo Iran v primeru kakršnega koli ameriškega napada uporabil vsa sredstva za zaščito svoje suverenosti, kar vključuje neposredne udarce na vojaško logistiko in ladijski promet v regiji. Takšna retorika odraža vse večji razkol med islamsko republiko in zahodnimi silami, ki kritizirajo iransko ravnanje s protestniki. Stanje pripravljenosti iranskih oboroženih sil prihaja v času, ko so se vojaške napetosti v regiji že predhodno stopnjevale zaradi poročil o iranskem prodiranju v tuje obrambne sisteme in preteklih zračnih napadov na jedrsko infrastrukturo. Trenutna eskalacija neposredno ogroža varnost plovnih poti v Perzijskem zalivu, ki so ključne za svetovno preskrbo z energenti, in postavlja vprašanje prihodnje stabilnosti celotnega območja.

V Minneapolisu je v javnost prišel nov videoposnetek mobilnega telefona, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Posnetek, ki ga je domnevno posnel prav agent, vpleten v incident, ponuja nov pogled na soočenje, ki se je zgodilo v sredo in v katerem je bila ubita mati treh otrok. Dokumentacija razkriva dodatne podrobnosti o okoliščinah dogodka, ki je pretresel lokalno skupnost in sprožil vprašanja o postopkih zveznih agentov. Novi posnetek dopolnjuje že obstoječe gradivo in prikazuje neposredno bližino interakcije med uradno osebo in žrtvijo. Organi pregona še vedno preiskujejo vsebino videoposnetka, da bi ugotovili natančno zaporedje dogodkov in upravičenost uporabe sile. Za zdaj zvezne oblasti niso podale uradne izjave o vsebini posnetka, vendar pa so lokalni mediji v Minneapolisu že začeli analizirati vsako sekundo gradiva. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede vprašanj priseljevanja v Združenih državah Amerike. Družina pokojne in širša javnost zahtevata popolno preglednost preiskave, medtem ko se agenti ICE soočajo s kritikami glede svojih metod dela v mestnih okoljih. Pričakuje se, da bo nov dokazni material ključen pri odločitvi o morebitni kazenski ovadbi vpletenega uslužbenca.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnerskimi silami v soboto izvedla novo serijo obsežnih letalskih napadov na cilje teroristične skupine Islamska država (IS) v Siriji. Operacija, ki so jo poimenovali Hawkeye Strike, je bila neposreden odgovor na decembrsko zasedo v mestu Palmira, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilni tolmač. Centralno poveljstvo sil ZDA (CENTCOM) je potrdilo, da so napadi zadeli več strateških ciljev skrajne skupine po vsej državi. Operacija predstavlja stopnjevanje prizadevanj administracije predsednika Trumpa za nevtralizacijo preostalih celic Islamske države, ki kljub izgubi ozemlja še vedno izvajajo gverilske napade. V napadih so sodelovale tudi neimenovane zavezniške sile na terenu, kar kaže na nadaljnje tesno sodelovanje ZDA z lokalnimi partnerji v regiji. Poveljstvo CENTCOM je ob tem izdalo ostro opozorilo, da bodo ZDA preganjale in kaznovale vsakogar, ki napade njihove pripadnike, ne glede na lokacijo. Napadi so se zgodili le dan po tem, ko so sirske oblasti sporočile, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države na območju Levanta. Med ubitimi v prejšnjem mesecu so bili identificirani narednika Edgar Brian Torres-Tovar in William Nathaniel Howard ter tolmač Ayad Mansoor Sakat. Ameriški uradniki poudarjajo, da so tovrstne operacije nujne za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v Siriji in preprečevanje ponovnega vzpona kalifata.

Ameriška družba tveganega kapitala Andreessen Horowitz, znana tudi kot a16z, je uspešno zaključila zbiranje sredstev v višini več kot 15 milijard ameriških dolarjev. Ta kapital bo razdeljen med pet specializiranih skladov, ki se osredotočajo na ključna področja prihodnosti, vključno z umetno inteligenco, infrastrukturo, biotehnologijo in zdravstvom. Po besedah soustanovitelja Bena Horowitza zbrana sredstva predstavljajo kar 18 odstotkov vsega tveganega kapitala, ki je bil v Združenih državah Amerike zbran v preteklem letu, kar potrjuje prevladujoč položaj podjetja na trgu. Strategija podjetja, poimenovana "ameriški dinamizem", je usmerjena v zagotavljanje tehnološke prevlade ZDA v prihodnjem stoletju. Sredstva so razporejena tako, da 6,75 milijarde dolarjev odpade na naložbe v rast, po 1,7 milijarde dolarjev na aplikacijske in infrastrukturne sklade, dobrih 1,1 milijarde dolarjev pa na pobudo za krepitev ameriške nacionalne moči in obrambe. Družba prav tako ostaja močno vpeta v sektor kriptovalut, kjer je od leta 2018 zbrala že več kot 7 milijard dolarjev za razvoj protokolov in podjetij. Širši gospodarski obeti za leto 2026 napovedujejo, da bodo naložbe v umetno inteligenco do leta 2028 presegle tisoč milijard dolarjev. Medtem ko razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, beležijo zmerno rast, podjetja tveganega kapitala krepijo svoje pozicije v pričakovanju nižjih obrestnih mer, ki jih napovedujejo osrednje banke zaradi umirjanja inflacije. To bo dodatno spodbudilo podjetniške investicije in tehnološko inovativnost v globalnem merilu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Napetosti med Washingtonom in Teheranom so dosegle kritično točko, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Odločitev sledi poročilom o brutalnem zatiranju protivladnih protestov, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 116 ljudi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iranski režim, da bodo Združene države Amerike zaščitile tiste, ki si prizadevajo za svobodo, in da bo Teheran plačal visoko ceno, če se bo nasilje nad mirnimi protestniki nadaljevalo. Iransko politično vodstvo se je na ameriške grožnje odzvalo z ostrim opozorilom. Predsednik parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf je Washingtonu in Izraelu sporočil, da bodo v primeru kakršnega koli napada na iransko ozemlje njuni cilji postali legitimne tarče povračilnih ukrepov. Teheran je ameriškemu predsedniku svetoval, naj ne zaupa nasvetom o vojaškem posegu, saj bi to sprožilo širši regionalni konflikt. Ameriški obveščevalni viri poročajo, da Trumpova administracija že resno preučuje operativne načrte za napade na ključne objekte v Teheranu, vključno z nemilijitarnimi cilji. Situacija v državi ostaja izjemno nestabilna, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja izvajajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda, kar mednarodna skupnost označuje za kršenje osnovnih človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem pozivu Kubo spodbudil k sklenitvi novega sporazuma z Združenimi državami Amerike in ob tem opozoril na popolno prekinitev finančnih tokov. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social sporočil, da otoška država ne bo več prejemala nobene nafte ali denarja, kar je neposredna posledica nedavnih vojaških dejavnosti v Venezueli. Predsednik je poudaril, da bi bilo v interesu Kube, da dogovor doseže čim prej, preden se razmere dodatno zaostrijo. Najnovejše grožnje kubanskim oblastem sledijo širšemu vzorcu Trumpove zunanje in trgovinske politike, ki temelji na stopnjevanju pritiska za dosego ugodnejših pogojev za Washington. Ukrep prekinitve dobave energentov in finančne pomoči je namenjen predvsem izolaciji Kube zaradi njene podpore režimu v Venezueli, s čimer želi Bela hiša omejiti vpliv Havane v regiji. Trumpovo vztrajanje pri takojšnjih pogajanjih nakazuje na agresivno diplomacijo, ki jo je administracija predhodno že uporabila pri drugih trgovinskih partnericah. Situacija se odvija v času, ko ZDA že uvajajo stroge carinske ukrepe proti drugim državam, kar kaže na usklajeno strategijo gospodarskega pritiska. Zaostrovanje odnosov s Kubo pomeni vrnitev k trši politiki, ki bi lahko resno ogrozila gospodarsko stabilnost otoka, če Havana ne bo pripravljena na popuščanje pri ključnih vprašanjih, ki jih izpostavlja ameriška stran.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Qalibaf je v nedeljo opozoril, da bo Iran v primeru ameriškega vojaškega napada odgovoril s silovitimi povračilnimi ukrepi, ki bodo usmerjeni proti vojaškim oporiščem in ladijskemu prometu Združenih držav Amerike. Teheran je kot legitimne cilje označil tudi t. i. zasedena ozemlja, s čimer se neposredno nanaša na Izrael. Grožnja prihaja v času povečanih napetosti in trajajočih protestov v Iranu, kar dodatno destabilizira že tako krhko varnostno situacijo v regiji. Iransko vodstvo poudarja, da bodo v primeru agresije branili svojo suverenost z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Qalibaf je izpostavil, da ameriške operacije in logistične poti v regiji ne bodo varne, če se bo Washington odločil za vojaško posredovanje. Ta retorika odraža stopnjevanje sovražnosti po seriji preteklih incidentov, ki so vključevali zračne napade na iransko infrastrukturo in diplomatska trenja glede iranskega jedrskega programa. Napovedi o povračilnih ukrepih so del širše iranske strategije odvračanja, s katero želi Teheran preprečiti morebitne nove napade na svoje objekte, vključno z jedrskimi lokacijami. Razmere v regiji ostajajo napete, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost neposrednega vojaškega spopada med Iranom in Združenimi državami Amerike, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg in stabilnost Bližnjega vzhoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel poročila o možnostih za vojaške napade na Iran, potem ko so teheranske oblasti silovito nastopile proti nasprotnikom režima. Po podatkih tujih tiskovnih agencij je število žrtev med protestniki v zadnjih dveh tednih preseglo 190, kar je sprožilo oster odziv Washingtona. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati demonstrantom in da bodo na morebitne nadaljnje uboje civilistov odgovorile s silo. Kljub zaostrovanju retorike je ameriški predsednik izključil možnost napotitve kopenskih enot, vendar je opozoril, da bo ukrepanje v primeru stopnjevanja nasilja neizogibno. Iranski protestniki kljub tveganju in naraščajočemu pritisku varnostnih sil že več kot petnajst dni vztrajajo na ulicah, medtem ko Zahod pod vodstvom ZDA krepi diplomatski in gospodarski pritisk na iranski vrh. Teheran se je na grožnje odzval s svarilom, naj bo Washington previden, ter ameriškega predsednika označil za nepoučenega o razmerah v regiji. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranski režim kljub mednarodnim opozorilom nadaljuje s poskusi zatrtja nemirov, ki so se razširili po celotni državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nov gospodarski ukrep, s katerim želi omejiti obrestne mere na kreditne kartice na 10 odstotkov za obdobje enega leta. S tem želi zaščititi Američane pred visokimi, od 20- do 30-odstotnimi obrestmi, ki jih zaračunavajo banke. Ukrep je že naletel na močan odpor finančnega sektorja in Wall Streeta, kjer opozarjajo, da bi takšna omejitev lahko najbolj prizadela socialno šibkejše, saj bi banke zaradi zmanjšanih prihodkov omejile ali ukinile njihove kreditne linije. Vzporedno s finančnimi načrti je Trump napovedal drastično povečanje proračuna za obrambo, ki naj bi do prihodnjega leta dosegel 1,5 bilijona dolarjev. Predsednik meni, da je takšno povečanje nujno za vzpostavitev »sanjske vojske«, s katero bi Združene države Amerike ohranile svojo globalno prevlado in varnost. Načrti vključujejo tudi strateške interese na Grenlandiji, kar nekateri analitiki imenujejo »Greenland New Deal«, s stroški, ki bi lahko dosegli 100.000 dolarjev na prebivalca. Administracija se obenem spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Republikanski kongresnik Byron Donalds se je znašel pod plazom očitkov zaradi konflikta interesov, potem ko je njegova žena kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina na isti dan, ko je sam lobiral za davčne olajšave na področju kriptovalut. Na mednarodnem prizorišču pa se krepijo napetosti s Kitajsko, saj sta dve ameriški zvezni državi vložili tožbe v višini 50 milijard dolarjev zaradi domnevnega kitajskega kopičenja medicinske opreme med pandemijo covida-19.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je v nedeljo, 11. januarja 2024, opozoril Združene države Amerike, da bo Iran v primeru napada na svoje ozemlje neposredno ciljal njihove vojaške sile in pomorski transport. Grožnja prihaja v času povečanih napetosti in množičnih protestov v državi, s katerimi se spopada teheranski režim, medtem ko poskuša utrditi svoj položaj z agresivno retoriko proti Washingtonu. Ghalibafove izjave odražajo zaostritev iranske zunanjepolitične drže v trenutku, ko se država bori z notranjo nestabilnostjo. Teheran s tem sporoča, da morebitno zunanje vmešavanje ali vojaško posredovanje ne bo ostalo brez odgovora, pri čemer so kot primarni cilji izpostavljene strateške transportne poti in ameriška vojaška infrastruktura v regiji. Takšna retorika povečuje tveganje za destabilizacijo svetovnih trgov in varnosti plovnih poti, kar bi lahko neposredno vplivalo na oskrbovalne verige. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi morebitna uresničitev teh groženj pomenila resno eskalacijo konfliktov na Bližnjem vzhodu.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja je bilo poudarjeno, da je Donald Trump organiziral in vodil poskus paravojaškega prevzema oblasti v ZDA, za kar pa ni bil kaznovan. Analiza je tudi pokazala, da sodniki, ki jih je imenoval Trump, še naprej podpirajo njegova dejanja v času njegovega mandata.

Ameriške vojaške sile so med specialno operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, uporabile doslej neznano visokotehnološko zvočno orožje. Po poročanju medijev in pričevanjih očividcev je bila ta tehnologija ključna za onesposobitev varnostnih sil in tehnične opreme, ki je varovala predsedniško rezidenco. Člani Madurove varnostne službe so po dogodku opisali intenzivne fizične učinke naprave, vključno z neznosnimi bolečinami v glavi, ki so povzročile takojšnjo dezorientacijo in nezmožnost upora. Operacija je bila izvedena hitro, z uporabo sredstev, ki so bila predhodno označena za tajna, kar nakazuje na novo stopnjo tehnološkega vojskovanja v mednarodnih konfliktih. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo uporaba takšnih metod sprožila številne razprave o kršitvah suverenosti in uporabi nekonvencionalnega orožja v mirnodobnih operacijah.

Združene države Amerike so v soboto, 10. januarja, izvedle obsežne letalske napade na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) v Siriji. Po navedbah ameriškega obrambnega ministrstva gre za neposreden odgovor na napad iz sredine decembra, v katerem so bili ubiti trije ameriški državljani. Ameriška vojska je s tem znatno stopnjevala svoje operacije v regiji, s ciljem oslabitve logističnih in operativnih sposobnosti džihadistične skupine. Operacija je bila osredotočena na več strateških lokacij, ki jih Islamska država uporablja za načrtovanje in izvajanje napadov. Washington je poudaril, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali, dokler grožnja ameriškim interesom in regionalni stabilnosti ne bo nevtralizirana. Napadi se vrstijo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer ZDA ohranjajo vojaško prisotnost kljub nasprotovanju nekaterih lokalnih akterjev. Sirska tiskovna agencija in neodvisni opazovalci še preverjajo število žrtev in obseg gmotne škode na tleh. Islamska država, ki je leta 2019 izgubila svoj zadnji ozemeljski kalifat, še vedno ohranja celice v puščavskih predelih Sirije, od koder izvaja gverilske napade na civilne in vojaške cilje. Ameriško posredovanje kaže na to, da Washington skupino še vedno obravnava kot primarno varnostno grožnjo v regiji.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v uradnem obvestilu pozvalo vse ameriške državljane, ki se nahajajo v Venezueli, naj državo zapustijo nemudoma. Poziv k odhodu temelji na resnih varnostnih tveganjih in nestabilnih razmerah v državi, ki bi lahko ogrozile varnost tujih državljanov. Ministrstvo je opozorilo, da so se varnostne razmere v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar onemogoča zagotavljanje ustrezne konzularne pomoči. Ameriška administracija poudarja, da morajo državljani sami poskrbeti za varen odhod, dokler so na voljo komercialne možnosti potovanja. Opozorilo prihaja v času povečanih političnih napetosti in poročil o morebitnih nasilnih incidentih, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Stejt department je ob tem izdal najvišjo stopnjo opozorila pred potovanji v to južnoameriško državo. Takšni ukrepi običajno nakazujejo na pričakovano stopnjevanje diplomatske krize ali pričakovane nemire. Venezuela se že dlje časa spopada z notranjepolitično krizo, ki neposredno vpliva na varnostno situacijo na tleh. Ameriške oblasti so v preteklosti že sprejele podobne ukrepe v državah z visoko stopnjo tveganja za ugrabitve, samovoljne aretacije in pomanjkanje osnovne infrastrukture.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno javno podprl protivladne proteste v Iranu, ki državo pretresajo že skoraj dva tedna, in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovih prizadevanjih za svobodo. Trumpove izjave so v islamski republiki sprožile oster odziv, saj iranske oblasti Washington obtožujejo neposrednega spodbujanja nemirov. Teheran v odgovor na množično nezadovoljstvo prebivalstva z versko-avtokratskim režimom vztraja pri blokadi spletnih komunikacij in napoveduje še ostrejše ukrepe za zatrtje protestov. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, saj Teheran interpretira ameriške ponudbe za pomoč kot nevarno stopnjevanje zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države. Iranske varnostne sile so napovedale možnost uporabe dodatne represije proti največjim protestom v zadnjih letih, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo. Ameriška administracija pa poudarja, da zgolj odgovarja na želje iranskih prebivalcev po demokratičnih spremembah in svobodi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Washingtonom in Teheranom, ki je v preteklosti že vključeval vojaške grožnje in napade na strateške cilje. Trenutni val protestov, ki jih spodbujata gospodarska kriza in politično nezadovoljstvo, je tako postal osrednja točka diplomatskih trenj, pri čemer mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za neposredno vključitev ZDA v krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat napovedal možnost posredovanja in pomoči protestnikom v Iranu, kjer se razmere po več dneh nemirov še niso umirile. Trump je iranske oblasti izrecno opozoril pred uporabo sile nad demonstranti, medtem ko v državi še vedno ostaja onemogočen dostop do svetovnega spleta, število smrtnih žrtev pa še naprej narašča. Iranski režim se je na grožnje že odzval z zavračanjem tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Zaradi stopnjevanja napetosti in možnosti ameriškega vojaškega delovanja proti Iranu je Izrael dvignil stopnjo pripravnosti svojih oboroženih sil. Izraelske oblasti pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebiten neposreden spopad med Združenimi državami Amerike in Iranom lahko povzročil širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnost judovske države. Dogajanje v Iranu sproža skrbi po vsem svetu, saj blokada komunikacij in stopnjevanje nasilja na ulicah kažeta na globoko krizo legitimnosti tamkajšnjega režima. Mednarodna skupnost opozarja na pomen spoštovanja človekovih pravic in svobode govora, medtem ko se strateški interesi velesil na Bližnjem vzhodu ponovno spopadajo v luči napovedanih ameriških ukrepov.

Združene države Amerike so zaradi zaostrenih varnostnih razmer in naraščajoče nestabilnosti v Venezueli pozvale vse svoje državljane, naj nemudoma zapustijo državo. Ameriško zunanje ministrstvo je obenem izdalo najstrožje opozorilo pred potovanji v to južnoameriško državo, saj razmere ocenjujejo kot izjemno nepredvidljive in nevarne za tuje državljane. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in bolgarske agencije BTA so ameriške oblasti prejele informacije o delovanju oboroženih lokalnih milic, znanih kot "colectivos". Te skupine naj bi na cestah postavljale barikade in sistematično preiskovale vozila, pri čemer naj bi iskale dokaze o ameriškem državljanstvu potnikov, kar predstavlja neposredno grožnjo za osebno varnost tujcev. Ameriška diplomacija poudarja, da je odločitev o evakuaciji nujna zaradi zaščite življenj, saj lokalne oblasti morda ne bodo mogle ali želele zagotoviti varnosti tujim državljanom v primeru stopnjevanja nasilja. Državljanom, ki ostajajo v državi, svetujejo skrajno previdnost in spremljanje uradnih kanalov za morebitna nadaljnja navodila glede varnih poti za odhod.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je prihodke od prodaje venezuelske nafte zavaroval pred morebitnimi zasegi, sodnimi postopki in izvršbami. Bela hiša je v soboto potrdila, da je bil ukrep sprejet z namenom zaščite finančnih sredstev, ki bi bila sicer lahko tarča upnikov ali drugih pravnih zahtevkov v tujini. Trump je ob tem izrazil podporo prebivalcem Venezuele in poudaril, da ukrep služi varovanju države ter izboljšanju njenega gospodarskega položaja. Ta poteza predstavlja nadaljevanje aktivne ameriške zunanje politike do Venezuele, ki temelji na strogem nadzoru nad energetskimi viri države. Z zaščito naftnih sredstev želi Washington zagotoviti, da kapital ne konča v rokah političnih nasprotnikov ali prek pravnih blokad v tujini, temveč ostane pod nadzorom struktur, ki jih priznavajo ZDA. Ukrep sledi obdobju zaostrenih odnosov, v katerem je ameriška administracija s sankcijami in diplomatskimi pritiski poskušala omejiti vpliv režima Nicolása Madura. Odločitev je bila sprejeta v kontekstu širših prizadevanj za stabilizacijo razmer v regiji, pri čemer ZDA uporabljajo gospodarske vzvode za doseganje političnih ciljev. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP gre za ključen korak v strategiji, ki združuje stroge omejitve za nezaželene akterje z zaščito virov, ki so po mnenju Bele hiše ključni za prihodnost venezuelskega ljudstva. Ukrep je že sprožil odzive v mednarodni skupnosti glede zakonitosti poseganja v tuje premoženjske pravice.

Zdravniki poročajo o naraščajočem skepticizmu glede cepljenja, ki ga še dodatno spodbujajo nove, zapletene spremembe zveznih priporočil. Opozorili so, da so zvezna priporočila za otroška cepiva spremenjena brez javne razprave in znanstvene utemeljitve, kar sproža dvome pri več kot 200 organizacijah. Največja sprememba je ukinitev splošnih priporočil za zaščito pred šestimi boleznimi, pri čemer se ta cepiva zdaj priporočajo le za otroke, ki so izpostavljeni tveganju, ali na podlagi 'skupnega kliničnega odločanja'.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik iranske narodne skupščine Mohammad Baqer Qalibaf je v nedeljo opozoril, da bo Iran v primeru ameriškega vojaškega napada odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim oporiščem na Bližnjem vzhodu. Qalibaf je poudaril, da so vsa ameriška oporišča v regiji ter ozemlje Izraela legitimni cilji, če bi Združene države Amerike izvedle kakršno koli posredovanje proti iranskemu ozemlju. Grožnja prihaja v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi notranjimi protivladnimi protesti, ki so med največjimi v zadnjih letih. Izrael je zaradi možnosti ameriškega posredovanja v Iranu in morebitnega iranskega odgovora v stanju najvišje pripravljenosti. Po poročanju izraelskih virov so se varnostne razmere v regiji dodatno zaostrile, saj izraelski premier Benjamin Netanjahu od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahteva podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu balističnemu programu. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, pri čemer Iran vztraja pri bogatenju urana kljub mednarodnim sankcijam in pritiskom. Zadnje grožnje Teherana so neposredno povezane z dolgotrajno retoriko o zunanjem vmešavanju, saj iranski vrh obtožuje ZDA in Izrael vodenja "totalne vojne" proti državi. Medtem ko so sosednje države, kot je Irak, pod pritiskom obeh strani, ostaja vprašanje uporabe zračnega prostora in morebitnih raketnih napadov ključno za varnostno stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda. Izrael medtem krepi svoje obrambne zmogljivosti in spremlja dejavnosti skupin, ki jih podpira Iran, v svoji neposredni bližini.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal agresivno krepitev ameriškega vpliva na področju fosilnih goriv z namenom vzpostavitve geopolitične dominance. Po vojaškem posegu v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura namerava Washington odpreti venezuelsko naftno industrijo za ameriška podjetja. Trump trdi, da bi ZDA na ta način lahko nadzorovale do 55 odstotkov svetovnih zalog nafte. Kritiki opozarjajo, da močno subvencioniranje fosilnih goriv vodi Združene države Amerike in Evropsko unijo v industrijski upad, medtem ko se ameriška administracija osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri drugih držav. Po navedbah ameriškega predsednika je bila odstranitev venezuelskega vodstva ključen korak k zagotavljanju energetske varnosti in gospodarske premoči na svetovnem trgu. Dogajanje v Južni Ameriki sproža burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Ameriška strategija temelji na prepričanju, da bo nadzor nad viri energije utrdil položaj dolarja in oslabil konkurenčne velesile.

V Iranu so se v začetku januarja stopnjevali množični protesti, ki so se iz prvotnega nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo sprevrželi v neposreden upor proti teokratski nadvladi. Po poročilih so demonstracije zajele že več kot 22 provinc in 185 mest, vključno s prestolnico Teheran in obmejnimi območji. Protestniki so obsodili gospodarsko krizo, ki so jo povzročili mednarodne sankcije in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute, obenem pa zahtevajo politične spremembe. Iranske oblasti so na upor odgovorile s krvavo zatiranjem. Iranska revolucionarna garda in vojaške sile so začele z nasilnimi ukrepi za zaščito režima, pri čemer so nekateri viri poročali o velikem številu žrtev v bolnišnicah. Kljub grožnjam vlade s smrtnimi kaznimi in stopnjevanju represije ameriški misleci ocenjujejo, da režim protestov morda ne bo mogel zlahka zadušiti. K uporu in zasedbi mestnih središč je pozval tudi sin pokojnega šaha Reza Pahlavi. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, pri čemer so se na spletnih omrežjih pojavili številni izrazi podpore iranskemu ljudstvu. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti državne ureditve, analitiki opozarjajo, da gre za enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih, saj je gnev prebivalstva zaradi pomanjkanja in omejevanja svobode dosegel kritično točko.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prek svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo iz zapora v Združenih državah Amerike, v katerem je zagotovil, da sta z ženo v dobrem stanju in da ostajata borca. Maduro, ki so ga po dramatični aretaciji v Caracasu prepeljali v New York, se v ameriškem priporu nahaja zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Sporočilo prihaja v času globoke politične krize v Venezueli, kjer so razmere po njegovem strmoglavljenju ostale izjemno napete. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih političnih razmer v Venezueli pozvalo vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Poziv odraža visoko stopnjo tveganja za tujce in negotovost glede prihodnjega političnega razvoja v tej južnoameriški državi. Washington, ki je dolga leta stopnjeval pritisk na Madurov režim, zdaj pozorno spremlja prehodno obdobje in morebitne povračilne ukrepe njegovih privržencev. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, kar vključuje razpisane denarne nagrade in tesno sodelovanje z venezuelsko opozicijo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni proces pred zveznim sodiščem v New Yorku, se v domovini njegovi zavezniki še naprej spopadajo z obtožbami o avtoritarnem vladanju in vpletenosti v mednarodni organiziran kriminal, kar je državo pripeljalo na rob gospodarskega in družbenega kolapsa.

Grenlandski voditelji so ponovno zavrnili pozive in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema otoka. Poudarili so, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo Grenlandci. Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", kar je povzročilo dodatno zaskrbljenost.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Vremenske razmere v Chicagu in širši regiji ameriškega srednjega zahoda so se po preteklih nihanjih ustalile v suho in mirno obdobje, ki bo po napovedih meteorologov trajalo večino prihodnjega tedna. Potem ko so v soboto regijo še prekrivali oblaki, se v nedeljo pričakuje vrnitev sončnega vremena, pri čemer se bodo najvišje dnevne temperature povzpele nad povprečje za ta letni čas in dosegle med 7 in 11 stopinj Celzija. Izboljšanje vremena sledi krajšemu obdobju nižjih temperatur, ki so se v soboto zvečer spustile pod ledišče. Kljub manjši verjetnosti za lokalne plohe v večernih urah večina območij ostaja suha. Stabilna zračna masa bo v ponedeljek prinesla še toplejši zrak, kar bo prebivalcem omogočilo predah po prejšnjih vremenskih nevšečnostih. Napovedi kažejo na nadaljevanje sončnega vremena z zmernimi temperaturami, kar je v nasprotju s preteklimi ekstremnimi pojavi v Združenih državah Amerike. Ta stabilizacija vremena je ključna za lokalno prebivalstvo in logistične poti v osrednjem delu države, saj ne prinaša nevarnosti neviht ali nepredvidenih temperaturnih šokov.

Evropske države so se odzvale na domnevne načrte ZDA o prevzemu Grenlandije z razpravo o povečanju vojaške prisotnosti Nata na otoku. Diplomati Severne Evrope so zanikali Trumpove trditve o grožnji ruskih in kitajskih ladij Grenlandiji. Belgijski obrambni minister je predlagal Natovo operacijo na Grenlandiji, evropske prestolnice pa so izrazile zaskrbljenost zaradi molka Nata glede ameriških interesov za otok.

Izraelske obrambne sile naj bi pripravile načrte za obsežno ofenzivo v Gazi marca, s poudarkom na mestu Gaza in premiku premirja. Po poročilih naj bi imel Hamas v Gazi veliko število borcev in orožja, medtem ko Izrael vztraja pri razorožitvi Hamasa kot pogoju za dolgoročno stabilnost.

Združene države Amerike so konec decembra izvedle raketni napad na položaje teroristične skupine Islamska država v Nigeriji, pri čemer del izstrelkov ni dosegel želenega učinka. Po poročanju ameriškega časnika The Washington Post, ki se sklicuje na nigerijske uradnike, štiri izmed skupno 16 izstreljenih raket tomahawk niso detonirale. Te rakete so padle na kmetijska zemljišča in v bližino stanovanjskih objektov, kar predstavlja resno varnostno tveganje za lokalno prebivalstvo. Incident odpira vprašanja o tehnični brezhibnosti in učinkovitosti ameriškega arzenala v specifičnih podnebnih ali operativnih pogojih zahodne Afrike. Nigerijski organi so izrazili zaskrbljenost zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala na terenu po neuspešnem delu operacije. Kljub temu da je bil cilj napada oslabiti teroristične zmogljivosti v regiji, bi lahko tehnične napake vplivale na prihodnje vojaško sodelovanje med državama. Ameriško obrambno ministrstvo uradnih podrobnosti o vzrokih za neuspeh detonacij še ni podalo, vendar viri blizu preiskave nakazujejo na morebitne napake v vžigalnih mehanizmih. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, saj rakete tomahawk veljajo za eno najzanesljivejših orožij v ameriški mornarici. Nigerijska vojska je območja padcev zavarovala, da bi preprečila morebitne civilne žrtve pred nadzorovanim uničenjem sredstev.

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je v pogovoru za več evropskih medijev ostro obsodil prizadevanja Združenih držav Amerike za pridobitev nadzora nad Grenlandijo. Barrot je ravnanje Washingtona označil za izsiljevanje, ki se mora nemudoma končati, saj takšni pritiski spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo načela suverenosti. Minister je poudaril, da so ozemeljske ambicije ZDA glede Grenlandije nesprejemljive v sodobni diplomaciji. Po njegovih besedah mora Evropa zavzeti enotno stališče proti poskusom spreminjanja meja ali politične pripadnosti strateško pomembnih ozemelj brez privolitve vpletenih strani. Barrotove izjave odražajo naraščajočo napetost med Parizom in Washingtonom glede vprašanj arktične varnosti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, ostaja v središču geopolitičnih interesov zaradi svojih naravnih virov in strateške lege. Francija s tem pozivom krepi svojo vlogo zagovornice evropskih interesov in mednarodnega prava, hkrati pa opozarja na nevarnost enostranskih potez velesil, ki bi lahko destabilizirale severni pol.

Bangladeš je uradno obvestil Združene države Amerike o svoji nameri, da se pridruži mednarodnim stabilizacijskim silam, ki naj bi bile nameščene na območju Gaze. Nacionalni svetovalec za varnost Bangladeša se je v Washingtonu sestal z ameriškimi diplomati, kjer je izrazil pripravljenost države za aktivno vojaško in logistično udeležbo pri zagotavljanju varnosti v regiji. Poleg Bangladeša se kot morebitni prispevalniki sil omenjajo še Indonezija, Azerbajdžan in Pakistan. Ta pobuda predstavlja pomemben korak pri oblikovanju večnacionalnih enot, ki bi po koncu aktivnih sovražnosti skrbele za red in stabilnost. Pogovori med Dhako in Washingtonom potrjujejo prizadevanja za širšo mednarodno koalicijo, ki bi vključevala predvsem muslimanske države. Namen napotitve teh sil je stabilizacija razmer na terenu in preprečevanje ponovnega izbruha nasilja, medtem ko mednarodna skupnost išče trajnejšo politično rešitev. Bangladeška diplomacija s to potezo krepi svojo vlogo v okviru mirovnih misij pod okriljem širših mednarodnih dogovorov, kar bi lahko vplivalo na hitrejše vzpostavljanje humanitarnih koridorjev in obnovo infrastrukture v Gazi.

Nobelov inštitut je ponovno poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odluka o dodelitvi nagrade je dokončna in trajna, kar temelji na statutu Nobelove fundacije, ki ne dopušča pritožb. Inštitut se je odzval na izjave Marie Corine Machado, ki je izrazila željo, da bi morebitno nagrado posvetila ali jo delila z Donaldom Trumpom kot znak hvaležnosti za odstranitev Madura.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Moški, obtožen podtaknitve cevnih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, noč pred vdorom v Kapitol 6. januarja 2021, se je v petek izrekel za nedolžnega po zveznih obtožbah. Bombe niso eksplodirale.

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Tehnološki velikan Meta je s ciljem zagotavljanja stabilnega vira električne energije za svojo infrastrukturo umetne inteligence sklenil dolgoročne pogodbe za zakup do 6,6 gigavata jedrske energije. Gre za eno največjih naročil jedrske energije v zgodovini korporativnega sektorja, s katerim želi podjetje do leta 2035 pokriti naraščajoče potrebe svojih energetsko potratnih podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike. Pogodbe so bile sklenjene z večjimi ameriškimi energetskimi in nuklearnimi podjetji, kar odraža trend tehnoloških gigantov, ki se zaradi zanesljivosti in nizkoogljičnega odtisa vse bolj zatekajo k jedrski energiji. Strategija družbe Meta poudarja nujnost stabilne oskrbe z energijo, ki je obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, zaradi svoje nihajnosti ne morejo vedno zagotoviti. Z vlaganjem v jedrsko energijo podjetje ne le utrjuje svojo pozicijo na področju razvoja umetne inteligence, temveč tudi neposredno vpliva na oživitev ameriškega jedrskega sektorja. Ta poteza sledi podobnim korakom drugih tehnoloških velikanov, ki v jedrski energiji vidijo ključno rešitev za doseganje podnebnih ciljev ob hkratnem povečevanju računske moči. Analitiki poudarjajo, da bodo tovrstne naložbe verjetno spodbudile razvoj novih generacij jedrskih reaktorjev, vključno z malimi modularnimi reaktorji. Čeprav so načrti ambiciozni, bo njihova uresničitev odvisna od regulativnih odobritev in hitrosti gradnje novih zmogljivostih v prihodnjem desetletju. Meta se s tem projektom pridružuje podjetjem, kot sta Microsoft in Google, ki so prav tako že napovedala partnerstva na področju jedrske energije.

Real Madrid in Barcelona sta se ponovno pomerila v finalu španskega superpokala 2026. Tekmo je bilo mogoče spremljati v živo preko različnih kanalov, kot so SKY Sports, ESPN in El Canal del Fútbol. Barcelona je želela maščevati nedavne poraze, vendar so jim manjkali ključni igralci. Tekma je potekala v Džedi v Savdski Arabiji.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.