V Parizu se je v nedeljo na Trgu Bastille zbralo več sto ljudi, ki so protestirali proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Demonstranti so obsodili nedavno operacijo ameriških posebnih enot, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Shod, ki so ga organizirale različne politične stranke in civilnodružbena gibanja, je bil usmerjen proti tuji vojaški intervenciji v suvereno državo. Udeleženci protesta so z napisi in vzkliki zahtevali takojšnjo izpustitev Madura ter izrazili solidarnost z njegovim režimom. Po mnenju protestnikov dejanja Washingtona pomenijo kršitev mednarodnega prava in destabilizacijo celotne Latinske Amerike. Shod je potekal mirno, čeprav je bila prisotnost policije v središču francoske prestolnice močno okrepljena. Dogodek v Parizu odraža širše mednarodne napetosti, ki so sledile dramatični aretaciji venezuelskega vodstva. Medtem ko so nekatere države operacijo pozdravile kot korak k demokraciji, so levičarske skupine v Evropi dejanje označile za neupravičeno agresijo in ugrabitev tujega voditelja.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social Kubi poslal odločno opozorilo, naj sklene dogovor z ZDA, preden bo prepozno. Trump je v svojem zapisu poudaril, da se obdobje, ko je Kuba prejemala znatno naftno in finančno pomoč iz Venezuele, nepreklicno končuje. Po njegovih besedah Kuba ne bo več prejemala nikakršnih sredstev ali energentov iz te južnoameriške države, kar bi lahko resno ogrozilo kubansko gospodarstvo. Ameriški predsednik je kubanske oblasti pozval, naj čim prej pristopijo k pogajanjem za nov sporazum, sicer se bodo morale soočiti s posledicami osamitve. Trumpova retorika nakazuje na zaostritev politike do otoka, ki se je v preteklosti močno zanašal na strateško zavezništvo z Venezuelo. V svojih objavah je bil neposreden in je poudaril, da bo podpora s strani Venezuele od zdaj naprej enaka ničli. Ta poteza sledi širši strategiji Trumpove administracije, ki z uporabo gospodarskih pritiskov in carin poskuša doseči nove trgovinske in politične dogovore po svetu. Analitiki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska na kubanski režim, ki bi brez tuje pomoči težko vzdrževal stabilnost v državi. Napovedane omejitve bi lahko povzročile novo humanitarno in energetsko krizo na Kubi.

Iranska vlada je 11. januarja razglasila tridnevno državno žalovanje za žrtvami nedavnih nemirov, ki so zajeli državo. Po uradnih navedbah, ki jih je posredovala državna radiotelevizija, je odločitev sprejeta v spomin na tiste, ki so izgubili življenje v okviru, kot so se izrazili, iranskega nacionalnega boja proti Združenim državam Amerike in Izraelu. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v spopadih umrlo več deset ljudi. Med smrtnimi žrtvami so po podatkih oblasti tako civilisti kot predstavniki iranskih varnostnih sil. Razglasitev žalovanja prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer, kjer vlada v Teheranu za destabilizacijo države vztrajno krivi zunanje sovražnike. Državni mediji poudarjajo, da so nemiri posledica tujega vmešavanja, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na represijo nad protestniki. To dejanje vlade se interpretira kot poskus konsolidacije moči in pomiritve javnosti po več dneh nasilnih soočenj na ulicah. Kljub razglasitvi žalovanja ostajajo razmere v državi napete, saj se število žrtev po zadnjih podatkih še vedno povečuje, natančne okoliščine številnih smrti pa ostajajo predmet nasprotujočih si interpretacij med uradnimi viri in neodvisnimi opazovalci.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaostril diplomatski pritisk na Kubo in pozval tamkajšnjo vlado k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike, »preden bo prepozno«. Trump je ob tem izrazil naklonjenost ideji, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je sicer sin kubanskih priseljencev, v prihodnosti zasedel položaj predsednika Kube. Napovedal je tudi popolno gospodarsko osamitev otoka, vključno z ustavitvijo pritoka denarja in nafte, kar je neposredna posledica oslabitve kubanskega položaja po padcu režima Nicolása Madura v Venezueli, ki je bila ključna zaveznica Havane. Na predsednikove izjave se je ostro odzval kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel, ki je poudaril suverenost svoje države in zavrnil kakršno koli zunanje narekovanje politike. Díaz-Canel je v izjavi za javnost poudaril, da Kubo vodijo lastna načela in da se ne bodo uklonili ameriškim grožnjam ali ultimatov. Retorika Bele hiše nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje dodatne sankcije in morebitno popolno trgovinsko blokado, če Havana ne bo pripravljena na korenite politične in gospodarske koncesije. Napetosti med Washingtonom in Havano so dosegle novo raven po tem, ko je Trump v svojih objavah namignil, da ne bo več dopuščal poslovanja, ki bi finančno podpiralo kubansko komunistično partijo. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska v času, ko je Kuba zaradi regionalnih sprememb v Latinski Ameriki najbolj ranljiva. Vprašanje Marca Rubia kot potencialnega voditelja Kube v ZDA sicer obravnavajo tudi v kontekstu satiričnih objav, vendar je Trumpova resna podpora tej ideji v diplomatskih krogih sprožila val ugibanj o prihodnjih korakih ameriške zunanje politike v Karibih.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v bližini svojih obal zajele naftni tanker Marinera, ki je plul pod rusko zastavo. Po poročanju časnika The Telegraph, ki se sklicuje na vire v ameriški administraciji, ta poteza predstavlja neposreden signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj pospeši pogajanja za rešitev konflikta v Ukrajini. Washington naj bi bil namreč vse bolj nezadovoljen z rusko strategijo zavlačevanja, ki jo opisujejo kot pristop "dva koraka naprej, en korak nazaj". Administracija predsednika Trumpa je poleg zajema plovila podprla tudi strožjo zakonodajo o sankcijah, kar nakazuje na prehod k agresivnejši politiki pritiska. Neimenovani ameriški uradniki navajajo, da je Trumpu zmanjkalo potrpljenja za diplomatske spodbude oziroma "korenčke" in se zdaj poslužuje strožjih metod oziroma "palice". ZDA so se v tem pogledu začele tesneje usklajevati s svojimi evropskimi zavezniki, ki so že dlje časa opozarjali na namerno rusko zavlačevanje mirovnega procesa. Kljub zaostritvi so ZDA na prošnjo Moskve izpustile dva ruska člana posadke, medtem ko se je tovor nafte s tankerja že začel pretovarjati. Trump je javno potrdil postopek razkladanja nafte in celo ironično izrazil pripravljenost Washingtona, da to nafto proda Rusiji. Dogodek se je zgodil v času, ko se izteka skrajšani rok, ki ga je Trump postavil Kremlju za dosego premirja v Ukrajini, kar še dodatno stopnjuje napetosti med svetovnima velesilama.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je ostro odzval na ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Havano pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom, preden bo prepozno. Díaz-Canel je poudaril, da so Kubanci pripravljeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi in da državi nihče ne bo diktiral njenih odločitev. Odziv sledi Trumpovim javnim grožnjam, v katerih je nekdanji ameriški predsednik zahteval takojšnje spremembe kubanske politike v zameno za izognitev dodatnim sankcijam ali stopnjevanju napetosti. Retorika med državama se je zaostrila po Trumpovih izjavah preteklo nedeljo, ko je Havano pozval k »pogodbi«. Kubansko vodstvo tovrstne zahteve ocenjuje kot nedopusten pritisk na suverenost države. Díaz-Canel je v svojem nagovoru javnosti poudaril, da Kuba ostaja neomajna pri svojih načelih in da se ne bo uklonila zunanjim pritiskom, ki bi omejevali njeno politično samostojnost. Najnovejši spor med ZDA in Kubo se odvija v širšem kontekstu Trumpove zunanje politike, ki temelji na uporabi carin in pritiskov za dosego trgovinskih ali političnih ciljev. Napetosti bi lahko dodatno destabilizirale regijo, saj Kuba zavrača kakršno koli podrejanje ameriškim zahtevam, medtem ko Trumpova administracija napoveduje strožje ukrepe v primeru nepripravljenosti Havane na pogajanja.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se prek odvetnikov prvič oglasila iz pripora v Združenih državah Amerike. Po besedah njunega sina Nicolása Madura Guerre sta zapornika sporočila, da sta dobrega počutja in da ostajata "borca", kljub okoliščinam njunega pridržanja. Maduro Guerra je v izjavi za državno televizijo Venezolana de Televisión (VTV) poudaril, da njegov oče ostaja moralno neomajen in da njegovo vodstvo kljub zaporni kazni ni bilo zlomljeno. Ameriške sile so Madura in Floresovo zajele 3. januarja v Caracasu med serijo operacij, ki so jih venezuelski državni mediji označili za napade z uporabo nesorazmerne sile. Sin pridržanega voditelja je javnost pozval, naj ne bo žalostna, saj da se ekipa pravnih zastopnikov redno sestaja z obema zaprtima. Izpostavil je še, da so se Združene države Amerike poslužile tovrstnih ukrepov, ker Madura menda niso mogle premagati po drugih poteh. Novica o prvem sporočilu iz zapora prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Medtem ko venezuelska vladajoča stranka PSUV poudarja odpornost svojega vodje, ameriške oblasti postopek vodijo v okviru obtožb o narkoterorizmu in vpletenosti v delovanje kriminalnih kartelov, kar je predhodno privedlo do razpisa visokih denarnih nagrad za njuno ujetje.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po navedbah ameriških uradnikov opravil preliminarne pogovore o morebitnih novih vojaških ukrepih proti Iranu. Razlog za razmislek o uporabi sile je stopnjevanje brutalnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu, ki so po poročanju medijev terjali že več sto smrtnih žrtev. Administracija v Washingtonu se spopada z vprašanjem ustreznega odziva na nasilje iranskih varnostnih sil nad civilnim prebivalstvom. Po poročanju dnevnika The New York Times so bile predsedniku predstavljene različne možnosti, ki vključujejo tako napade na vojaške kot nevojaške cilje v Teheranu. Med predlaganimi ukrepi so se znašli neposredni napadi na ključne figure iranskih varnostnih služb ter izvedba obsežnih kibernetskih napadov na državno infrastrukturo. Ameriška stran želi s temi načrti povečati pritisk na iranski režim in preprečiti nadaljnje prelivanje krvi na ulicah iranskih mest. Ti premisleki predstavljajo pomembno zaostritev ameriške zunanje politike do Teherana, ki sledi Trumpovim predhodnim javnim opozorilom. Čeprav dokončna odločitev o vojaški operaciji še ni bila sprejeta, stopnja pripravljenosti in narava obravnavanih ciljev kažeta na resnost razmer. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebiten napad lahko sprožil širši regionalni konflikt na Bližnjem vzhodu.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ostro zavrnil poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k sklenitvi dogovora in Washington obtožil zločinskega ravnanja, ki ogroža svetovni mir. Odziv Havane sledi Trumpovi grožnji, da bo Kuba ostala brez verezuelanske nafte in finančnih sredstev, potem ko so ameriške sile v vojaški operaciji pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Rodriguez je poudaril, da ima Kuba suvereno pravico do uvoza nafte iz katere koli države izvoznice. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedeljskem poročilu o smrti 32 kubanskih državljanov med ameriško operacijo v Venezueli. Rodriguez je v svojem zapisu na družbenem omrežju X izpostavil, da se Kuba za razliko od Združenih držav Amerike ne poslužuje vojaških posredovanj, izsiljevanja ali vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Prav tako je zavrnil trditve o prejemanju nadomestil za varnostne storitve v tujini. Trump je pred tem v objavi na platformi Truth Social Kubo pozval, naj sprejme pogoje, »preden bo prepozno«, in napovedal popolno prekinitev dotoka energentov in denarja iz Venezuele. Kubansko vodstvo tovrstno retoriko označuje za poskus vsiljevanja volje suverenim državam z uporabo sile in agresije, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji.

Palestinsko gibanje Hamas je v nedeljo sporočilo, da bo razpustilo svojo trenutno vlado na območju Gaze, ko bo nadzor nad ozemljem prevzel palestinski tehnokratski vodstveni odbor. Ta korak je predviden v okviru mirovnega načrta, ki so ga pripravile Združene države Amerike, vendar skupina ni podala natančnih časovnih okvirov za izvedbo te tranzicije. Hamas in rivalska Palestinska oblast še nista objavila imen članov tehnokratskega odbora, ki naj bi bil politično neodvisen, kar pušča vprašanja o dejanski implementaciji načrta odprta. Kljub političnim napovedim se nasilje na terenu nadaljuje, saj so izraelske sile v nedeljo v Gazi ubile najmanj tri Palestince. Palestinski zdravstveni viri poročajo o smrtnih žrtvah v dveh ločenih incidentih, vključno z napadom v četrti Tuffah v mestu Gaza. Izraelska vojska je operacije utemeljila kot odziv na kršitve prekinitve ognja, pri čemer so navedli, da so streljali na osebe, ki so prestopile na območja pod njihovim nadzorom. Napetosti v regiji ostajajo visoke, k čemur prispevajo tudi poročila o smrti palestinskega zapornika v izraelskem priporu, kar je število smrtnih žrtev med pridržanimi od oktobra 2023 povečalo na 87. Medtem ko se v Gazi vrstijo spopadi, se izraelska vlada sooča z notranjimi pritiski in preiskavami. Policija v Izraelu trenutno zaslišuje visokega uradnika iz urada premierja Benjamina Netanjahuja zaradi domnevnega uhajanja strogo zaupnih vojaških informacij nemškemu tabloidu. Hkrati so palestinski državljani Izraela organizirali proteste proti brutalnosti izraelske policije in zahtevali večjo odgovornost po nizu ubojev v letošnjem letu. Celotna situacija kaže na izjemno kompleksnost reševanja konflikta, kjer se diplomatski napori za vzpostavitev civilne uprave v Gazi prepletajo z nenehnimi vojaškimi aktivnostmi.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je iz pripora v New Yorku preko svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo svoji družini in javnosti, v katerem je poudaril, da ostaja močan borec. Njegov sin, venezuelski poslanec Nicolás Maduro Guerra, je na javnem dogodku v Caracasu razkril podrobnosti pogovora z očetovimi pravnimi zastopniki in potrdil, da sta oba njegova starša v dobrem stanju, kljub zaporniškemu režimu v Združenih državah Amerike. Dogodek v prestolnici Venezuele je služil kot platforma za utrjevanje podpore zvestih privržencev režima, pri čemer je Maduro Guerra izpostavil očetovo vzdržljivost in nepopustljivost. Po navedbah odvetniške ekipe se Maduro v ameriškem priporu pripravlja na pravne postopke, medtem ko njegovi družinski člani poudarjajo, da gre za politični proces, uperjen proti venezuelskemu vodstvu. Ameriške oblasti so Madura pridržale in prepeljale v New York na podlagi obtožnice, ki mu očita vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in narko-terorizem. Gre za enega najpomembnejših kazenskih postopkov proti tujemu državnemu voditelju v zgodovini Združenih držav Amerike, ki je povzročil precejšnje napetosti v mednarodni diplomaciji.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kubanskim oblastem postavil ultimat za sklenitev novega dogovora z Washingtonom, sicer se bo otoška država soočila s popolno zaustavitvijo dotoka nafte in denarja. Trump je poudaril, da je Kuba dolga leta preživela predvsem na račun venezuelskih virov, ki pa so po aretaciji in odstavitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil zdaj pod nadzorom ZDA. Ameriška administracija trdi, da so kubanske varnostne sile neupravičeno izkoriščale venezuelsko ljudstvo v zameno za nafto, kar se bo po Trumpovih besedah zdaj končalo. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval z ostro retoriko in obtožil Združene države Amerike za šest desetletij trajajoče gospodarsko dušenje otoka. Zavrnil je ameriški moralni avtoritet in poudaril, da so trenutne gospodarske težave neposredna posledica drakonskih ukrepov Washingtona. Díaz-Canel je zatrdil, da Kuba ne namerava popustiti pod pritiski in da je ljudstvo pripravljeno braniti domovino do zadnje kaplje krvi, medtem ko Trump na družbenih omrežjih namiguje na neizbežen propad komunistične vlade. Razmere v regiji so se močno zaostrile po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bilo ubitih tudi 32 kubanskih vojakov. Trumpova administracija jasno sporoča, da želi doseči spremembo režima v Havani, pri čemer uporablja strateško blokado energetskih poti kot glavno orodje pritiska. Medtem ko se zdi, da Trump osebno daje prednost gospodarskemu zlomu pred neposredno vojaško intervencijo, so napetosti med državama dosegle najvišjo točko v zadnjih desetletjih.

V Iranu je število smrtnih žrtev med protivladnimi protesti preseglo 500, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Po uradnih podatkih in poročilih aktivistov je bilo poleg civilistov ubitih tudi 48 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko so oblasti do zdaj aretirale več kot 10.600 oseb. Protestniki se kljub stopnjevanju nasilja in represije klerikalnega režima še naprej množično zbirajo na ulicah iranskih mest. Teheran je v odzivu na mednarodne pritiske in kritike zagrozil z napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, če bi se takratni predsednik Donald Trump odločil za vojaško posredovanje v podporo demonstrantom. Iranske oblasti za podpihovanje nemirov vztrajno obtožujejo tuje sile, predvsem Združene države Amerike in njihove zaveznike, s čimer poskušajo opravičiti ostre povračilne ukrepe proti lastnemu prebivalstvu. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj klerikalni establišment ne kaže pripravljenosti na popuščanje pri zahtevah ljudstva po korenitih družbenih in političnih spremembah. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo na sistematične kršitve človekovih pravic in slabo obravnavo tistih, ki so bili med nemiri pridržani.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Velika Britanija je naročila razvoj novih balističnih raket dolgega dosega z imenom "Nightfall", ki bi jih lahko dobavila Ukrajini. Te rakete naj bi imele doseg do 480 km in lahko dosegle cilje, kot je Moskva. Razvoj raket naj bi bil nujen, naročilo pa naj bi izdalo britansko obrambno ministrstvo.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Velika Britanija se je začela pogovarjati s članicami Nata o tem, kako okrepiti varnost v Arktiki, da bi se zoperstavili grožnjam Rusije in Kitajske. Britanska ministrica za transport Heidi Alexander je dejala, da so ti pogovori rutinski in niso odziv na ZDA.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki sta bila prejšnjo soboto aretirana in prepeljana v pripor v New Yorku, sta prek svojih pravnih zastopnikov sporočila, da sta v dobrem stanju. V svoji prvi izjavi iz zapora sta se opisala kot borca, kar je prek tiskovne agencije AFP prenesla mednarodna javnost. Par se v ameriškem priporu nahaja po večletnih napetostih in obtožbah o trgovini z drogami ter korupciji. Ameriške oblasti so neposredno po njuni aretaciji stopnjevale varnostne ukrepe in izdale nujno opozorilo svojim državljanom v Venezueli. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je Američane pozvalo, naj zaradi morebitnih povračilnih ukrepov ali stopnjevanja nemirov v državi Venezuelo nemudoma zapustijo. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je pripor Madura povzročil politični vakuum in negotovost. Pravni zastopniki nekdanjega predsedniškega para so poudarili, da bosta njuna klienta uporabila vsa pravna sredstva za obrambo pred obtožbami. Ameriško tožilstvo sicer že dlje časa pripravlja obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, ki bi lahko vplival na celotno latinskoameriško regijo.

Združene države Amerike so med operacijo, usmerjeno proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, domnevno uporabile do sedaj neznano in močno orožje, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri venezuelskih vojakih. Po poročanju ameriškega medija New York Post naj bi orožje popolnoma ohromilo tamkajšnje sile, vojaki pa so opisovali simptome, kot so hudo krvavenje iz nosu, bruhanje krvi in nenadna izguba ravnotežja. Operacija, ki je bila usmerjena v aretacijo predsednika Madura, je sprožila številna ugibanja o naravi uporabljene tehnologije. Priče navajajo, da so bili učinki orožja takojšnji in so povzročili popolno nezmožnost upora, čeprav uradne potrditve o specifikacijah takšne opreme s strani ameriških oblasti še ni. Oglasila se je tudi tiskovna predstavnica nekdanjega predsednika Trumpa, ki je komentirala dogajanje, medtem ko se v javnosti širijo govorice o t. i. misterioznem orožju. Dogodek predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z nujnostjo zagotavljanja demokratičnih procesov in pregona domnevnih nezakonitih dejavnosti Madurovega režima, poročila o uporabi kemičnih ali elektronskih sredstev, ki povzročajo tovrstne fiziološke reakcije, sprožajo vprašanja o mednarodnopravnih standardih uporabe sile.

Ameriška družba tveganega kapitala Andreessen Horowitz, znana tudi kot a16z, je uspešno zaključila zbiranje sredstev v višini več kot 15 milijard ameriških dolarjev. Ta kapital bo razdeljen med pet specializiranih skladov, ki se osredotočajo na ključna področja prihodnosti, vključno z umetno inteligenco, infrastrukturo, biotehnologijo in zdravstvom. Po besedah soustanovitelja Bena Horowitza zbrana sredstva predstavljajo kar 18 odstotkov vsega tveganega kapitala, ki je bil v Združenih državah Amerike zbran v preteklem letu, kar potrjuje prevladujoč položaj podjetja na trgu. Strategija podjetja, poimenovana "ameriški dinamizem", je usmerjena v zagotavljanje tehnološke prevlade ZDA v prihodnjem stoletju. Sredstva so razporejena tako, da 6,75 milijarde dolarjev odpade na naložbe v rast, po 1,7 milijarde dolarjev na aplikacijske in infrastrukturne sklade, dobrih 1,1 milijarde dolarjev pa na pobudo za krepitev ameriške nacionalne moči in obrambe. Družba prav tako ostaja močno vpeta v sektor kriptovalut, kjer je od leta 2018 zbrala že več kot 7 milijard dolarjev za razvoj protokolov in podjetij. Širši gospodarski obeti za leto 2026 napovedujejo, da bodo naložbe v umetno inteligenco do leta 2028 presegle tisoč milijard dolarjev. Medtem ko razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, beležijo zmerno rast, podjetja tveganega kapitala krepijo svoje pozicije v pričakovanju nižjih obrestnih mer, ki jih napovedujejo osrednje banke zaradi umirjanja inflacije. To bo dodatno spodbudilo podjetniške investicije in tehnološko inovativnost v globalnem merilu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Ameriške vojaške sile so med specialno operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, uporabile doslej neznano visokotehnološko zvočno orožje. Po poročanju medijev in pričevanjih očividcev je bila ta tehnologija ključna za onesposobitev varnostnih sil in tehnične opreme, ki je varovala predsedniško rezidenco. Člani Madurove varnostne službe so po dogodku opisali intenzivne fizične učinke naprave, vključno z neznosnimi bolečinami v glavi, ki so povzročile takojšnjo dezorientacijo in nezmožnost upora. Operacija je bila izvedena hitro, z uporabo sredstev, ki so bila predhodno označena za tajna, kar nakazuje na novo stopnjo tehnološkega vojskovanja v mednarodnih konfliktih. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo uporaba takšnih metod sprožila številne razprave o kršitvah suverenosti in uporabi nekonvencionalnega orožja v mirnodobnih operacijah.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v uradnem obvestilu pozvalo vse ameriške državljane, ki se nahajajo v Venezueli, naj državo zapustijo nemudoma. Poziv k odhodu temelji na resnih varnostnih tveganjih in nestabilnih razmerah v državi, ki bi lahko ogrozile varnost tujih državljanov. Ministrstvo je opozorilo, da so se varnostne razmere v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar onemogoča zagotavljanje ustrezne konzularne pomoči. Ameriška administracija poudarja, da morajo državljani sami poskrbeti za varen odhod, dokler so na voljo komercialne možnosti potovanja. Opozorilo prihaja v času povečanih političnih napetosti in poročil o morebitnih nasilnih incidentih, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Stejt department je ob tem izdal najvišjo stopnjo opozorila pred potovanji v to južnoameriško državo. Takšni ukrepi običajno nakazujejo na pričakovano stopnjevanje diplomatske krize ali pričakovane nemire. Venezuela se že dlje časa spopada z notranjepolitično krizo, ki neposredno vpliva na varnostno situacijo na tleh. Ameriške oblasti so v preteklosti že sprejele podobne ukrepe v državah z visoko stopnjo tveganja za ugrabitve, samovoljne aretacije in pomanjkanje osnovne infrastrukture.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Združene države Amerike in Venezuela sta po poročanju tujih medijev začeli preučevati možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, potem ko so ameriške sile v Caracasu zajele dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. V prestolnici so se po njegovem prijetju 3. januarja 2026 zbrali njegovi oboroženi privrženci, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez v narodni skupščini prisegla kot začasna predsednica države. Rodríguezova je zavrnila ameriške navedbe o nadzoru nad državo in napovedala prizadevanja za rešitev Madura, pri čemer je poudarila, da oblast v Venezueli ostaja v rokah ljudstva. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih razmer in morebitnega nasilja nemudoma pozvalo vse svoje državljane, naj takoj zapustijo Venezuelo. V Washingtonu se medtem krepijo razprave o prihodnji vlogi ZDA v državi; ameriški senat je 8. januarja obravnaval resolucijo o vojnih pooblastilih, pri čemer so nekateri senatorji izrazili nasprotovanje dolgotrajnemu ameriškemu upravljanju Venezuele. Predsednik Trump je pred tem nakazal namero po neposrednem nadzoru nad državo, kar je sprožilo precejšnja ugibanja o prihodnji politični ureditvi te latinskoameriške države. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj začasna vlada pod vodstvom Rodríguezove utrjuje svoj položaj ob podpori oboroženih skupin, hkrati pa potekajo prikriti pogovori o stabilizaciji odnosov z Washingtonom. Ključno vprašanje ostaja usoda zajetega Madura in pravna legitimnost nove prehodne oblasti, ki jo ZDA poskušajo usmerjati v skladu s svojimi strateškimi in gospodarskimi interesi, predvsem na področju energentov.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno javno podprl protivladne proteste v Iranu, ki državo pretresajo že skoraj dva tedna, in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovih prizadevanjih za svobodo. Trumpove izjave so v islamski republiki sprožile oster odziv, saj iranske oblasti Washington obtožujejo neposrednega spodbujanja nemirov. Teheran v odgovor na množično nezadovoljstvo prebivalstva z versko-avtokratskim režimom vztraja pri blokadi spletnih komunikacij in napoveduje še ostrejše ukrepe za zatrtje protestov. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, saj Teheran interpretira ameriške ponudbe za pomoč kot nevarno stopnjevanje zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države. Iranske varnostne sile so napovedale možnost uporabe dodatne represije proti največjim protestom v zadnjih letih, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo. Ameriška administracija pa poudarja, da zgolj odgovarja na želje iranskih prebivalcev po demokratičnih spremembah in svobodi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Washingtonom in Teheranom, ki je v preteklosti že vključeval vojaške grožnje in napade na strateške cilje. Trenutni val protestov, ki jih spodbujata gospodarska kriza in politično nezadovoljstvo, je tako postal osrednja točka diplomatskih trenj, pri čemer mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za neposredno vključitev ZDA v krizo.

Združene države Amerike so zaradi zaostrenih varnostnih razmer in naraščajoče nestabilnosti v Venezueli pozvale vse svoje državljane, naj nemudoma zapustijo državo. Ameriško zunanje ministrstvo je obenem izdalo najstrožje opozorilo pred potovanji v to južnoameriško državo, saj razmere ocenjujejo kot izjemno nepredvidljive in nevarne za tuje državljane. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in bolgarske agencije BTA so ameriške oblasti prejele informacije o delovanju oboroženih lokalnih milic, znanih kot "colectivos". Te skupine naj bi na cestah postavljale barikade in sistematično preiskovale vozila, pri čemer naj bi iskale dokaze o ameriškem državljanstvu potnikov, kar predstavlja neposredno grožnjo za osebno varnost tujcev. Ameriška diplomacija poudarja, da je odločitev o evakuaciji nujna zaradi zaščite življenj, saj lokalne oblasti morda ne bodo mogle ali želele zagotoviti varnosti tujim državljanom v primeru stopnjevanja nasilja. Državljanom, ki ostajajo v državi, svetujejo skrajno previdnost in spremljanje uradnih kanalov za morebitna nadaljnja navodila glede varnih poti za odhod.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora. Ocenil je, da ameriško vojaško posredovanje na Kubi morda ne bo potrebno, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma.

Zdravniki poročajo o naraščajočem skepticizmu glede cepljenja, ki ga še dodatno spodbujajo nove, zapletene spremembe zveznih priporočil. Opozorili so, da so zvezna priporočila za otroška cepiva spremenjena brez javne razprave in znanstvene utemeljitve, kar sproža dvome pri več kot 200 organizacijah. Največja sprememba je ukinitev splošnih priporočil za zaščito pred šestimi boleznimi, pri čemer se ta cepiva zdaj priporočajo le za otroke, ki so izpostavljeni tveganju, ali na podlagi 'skupnega kliničnega odločanja'.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal agresivno krepitev ameriškega vpliva na področju fosilnih goriv z namenom vzpostavitve geopolitične dominance. Po vojaškem posegu v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura namerava Washington odpreti venezuelsko naftno industrijo za ameriška podjetja. Trump trdi, da bi ZDA na ta način lahko nadzorovale do 55 odstotkov svetovnih zalog nafte. Kritiki opozarjajo, da močno subvencioniranje fosilnih goriv vodi Združene države Amerike in Evropsko unijo v industrijski upad, medtem ko se ameriška administracija osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri drugih držav. Po navedbah ameriškega predsednika je bila odstranitev venezuelskega vodstva ključen korak k zagotavljanju energetske varnosti in gospodarske premoči na svetovnem trgu. Dogajanje v Južni Ameriki sproža burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Ameriška strategija temelji na prepričanju, da bo nadzor nad viri energije utrdil položaj dolarja in oslabil konkurenčne velesile.

Medtem ko so se protesti v Iranu nadaljevali, je število smrtnih žrtev zaradi zatiranja protestov s strani iranskih oblasti naraslo na najmanj 538, več kot 10.000 ljudi pa je bilo aretiranih. Iranske oblasti so Združene države Amerike opozorile, da bodo ameriške sile in Izrael postali legitimne tarče, če bodo ZDA uporabile silo za zaščito protestnikov. Predsednik ZDA Donald Trump je preučeval možnosti vojaškega posredovanja, vključno s ciljanjem na iranske varnostne sile.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prek svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo iz zapora v Združenih državah Amerike, v katerem je zagotovil, da sta z ženo v dobrem stanju in da ostajata borca. Maduro, ki so ga po dramatični aretaciji v Caracasu prepeljali v New York, se v ameriškem priporu nahaja zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Sporočilo prihaja v času globoke politične krize v Venezueli, kjer so razmere po njegovem strmoglavljenju ostale izjemno napete. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih političnih razmer v Venezueli pozvalo vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Poziv odraža visoko stopnjo tveganja za tujce in negotovost glede prihodnjega političnega razvoja v tej južnoameriški državi. Washington, ki je dolga leta stopnjeval pritisk na Madurov režim, zdaj pozorno spremlja prehodno obdobje in morebitne povračilne ukrepe njegovih privržencev. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, kar vključuje razpisane denarne nagrade in tesno sodelovanje z venezuelsko opozicijo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni proces pred zveznim sodiščem v New Yorku, se v domovini njegovi zavezniki še naprej spopadajo z obtožbami o avtoritarnem vladanju in vpletenosti v mednarodni organiziran kriminal, kar je državo pripeljalo na rob gospodarskega in družbenega kolapsa.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Vremenske razmere v Chicagu in širši regiji ameriškega srednjega zahoda so se po preteklih nihanjih ustalile v suho in mirno obdobje, ki bo po napovedih meteorologov trajalo večino prihodnjega tedna. Potem ko so v soboto regijo še prekrivali oblaki, se v nedeljo pričakuje vrnitev sončnega vremena, pri čemer se bodo najvišje dnevne temperature povzpele nad povprečje za ta letni čas in dosegle med 7 in 11 stopinj Celzija. Izboljšanje vremena sledi krajšemu obdobju nižjih temperatur, ki so se v soboto zvečer spustile pod ledišče. Kljub manjši verjetnosti za lokalne plohe v večernih urah večina območij ostaja suha. Stabilna zračna masa bo v ponedeljek prinesla še toplejši zrak, kar bo prebivalcem omogočilo predah po prejšnjih vremenskih nevšečnostih. Napovedi kažejo na nadaljevanje sončnega vremena z zmernimi temperaturami, kar je v nasprotju s preteklimi ekstremnimi pojavi v Združenih državah Amerike. Ta stabilizacija vremena je ključna za lokalno prebivalstvo in logistične poti v osrednjem delu države, saj ne prinaša nevarnosti neviht ali nepredvidenih temperaturnih šokov.

Združene države Amerike so konec decembra izvedle raketni napad na položaje teroristične skupine Islamska država v Nigeriji, pri čemer del izstrelkov ni dosegel želenega učinka. Po poročanju ameriškega časnika The Washington Post, ki se sklicuje na nigerijske uradnike, štiri izmed skupno 16 izstreljenih raket tomahawk niso detonirale. Te rakete so padle na kmetijska zemljišča in v bližino stanovanjskih objektov, kar predstavlja resno varnostno tveganje za lokalno prebivalstvo. Incident odpira vprašanja o tehnični brezhibnosti in učinkovitosti ameriškega arzenala v specifičnih podnebnih ali operativnih pogojih zahodne Afrike. Nigerijski organi so izrazili zaskrbljenost zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala na terenu po neuspešnem delu operacije. Kljub temu da je bil cilj napada oslabiti teroristične zmogljivosti v regiji, bi lahko tehnične napake vplivale na prihodnje vojaško sodelovanje med državama. Ameriško obrambno ministrstvo uradnih podrobnosti o vzrokih za neuspeh detonacij še ni podalo, vendar viri blizu preiskave nakazujejo na morebitne napake v vžigalnih mehanizmih. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, saj rakete tomahawk veljajo za eno najzanesljivejših orožij v ameriški mornarici. Nigerijska vojska je območja padcev zavarovala, da bi preprečila morebitne civilne žrtve pred nadzorovanim uničenjem sredstev.

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je v pogovoru za več evropskih medijev ostro obsodil prizadevanja Združenih držav Amerike za pridobitev nadzora nad Grenlandijo. Barrot je ravnanje Washingtona označil za izsiljevanje, ki se mora nemudoma končati, saj takšni pritiski spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo načela suverenosti. Minister je poudaril, da so ozemeljske ambicije ZDA glede Grenlandije nesprejemljive v sodobni diplomaciji. Po njegovih besedah mora Evropa zavzeti enotno stališče proti poskusom spreminjanja meja ali politične pripadnosti strateško pomembnih ozemelj brez privolitve vpletenih strani. Barrotove izjave odražajo naraščajočo napetost med Parizom in Washingtonom glede vprašanj arktične varnosti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, ostaja v središču geopolitičnih interesov zaradi svojih naravnih virov in strateške lege. Francija s tem pozivom krepi svojo vlogo zagovornice evropskih interesov in mednarodnega prava, hkrati pa opozarja na nevarnost enostranskih potez velesil, ki bi lahko destabilizirale severni pol.

Bangladeš je uradno obvestil Združene države Amerike o svoji nameri, da se pridruži mednarodnim stabilizacijskim silam, ki naj bi bile nameščene na območju Gaze. Nacionalni svetovalec za varnost Bangladeša se je v Washingtonu sestal z ameriškimi diplomati, kjer je izrazil pripravljenost države za aktivno vojaško in logistično udeležbo pri zagotavljanju varnosti v regiji. Poleg Bangladeša se kot morebitni prispevalniki sil omenjajo še Indonezija, Azerbajdžan in Pakistan. Ta pobuda predstavlja pomemben korak pri oblikovanju večnacionalnih enot, ki bi po koncu aktivnih sovražnosti skrbele za red in stabilnost. Pogovori med Dhako in Washingtonom potrjujejo prizadevanja za širšo mednarodno koalicijo, ki bi vključevala predvsem muslimanske države. Namen napotitve teh sil je stabilizacija razmer na terenu in preprečevanje ponovnega izbruha nasilja, medtem ko mednarodna skupnost išče trajnejšo politično rešitev. Bangladeška diplomacija s to potezo krepi svojo vlogo v okviru mirovnih misij pod okriljem širših mednarodnih dogovorov, kar bi lahko vplivalo na hitrejše vzpostavljanje humanitarnih koridorjev in obnovo infrastrukture v Gazi.

Nobelov inštitut je ponovno poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odluka o dodelitvi nagrade je dokončna in trajna, kar temelji na statutu Nobelove fundacije, ki ne dopušča pritožb. Inštitut se je odzval na izjave Marie Corine Machado, ki je izrazila željo, da bi morebitno nagrado posvetila ali jo delila z Donaldom Trumpom kot znak hvaležnosti za odstranitev Madura.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Moški, obtožen podtaknitve cevnih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, noč pred vdorom v Kapitol 6. januarja 2021, se je v petek izrekel za nedolžnega po zveznih obtožbah. Bombe niso eksplodirale.

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Turčija je v naprednih pogajanjih za pridružitev k strateškemu obrambnemu sporazumu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar nakazuje na oblikovanje nove trilateralne varnostne osi med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Dogovor, ki je po navedbah virov blizu pogajanjem zelo verjeten, temelji na lani podpisanem sporazumu med Rijadom in Islamabadom. Ta določa, da se napad na eno državo obravnava kot agresija proti obema, Turčija pa bi v zavezništvo prinesla močno obrambno industrijo in vojaške izkušnje. Nova varnostna arhitektura se oblikuje v času povečane nezanesljivosti glede vloge Združenih držav Amerike v regiji in prihodnosti zveze Nato. Zavezništvo bi združilo finančno moč Savdske Arabije, jedrsko zmogljivost Pakistana ter turško vojaško tehnologijo. Hkrati se sodelovanje že odraža na terenu, saj Pakistan pripravlja 1,5 milijarde dolarjev vreden posel z orožjem za sudansko vojsko, ki jo podpirata tako Ankara kot Rijad v boju proti silam pod okriljem Združenih arabskih emiratov (ZAE). Regionalno dinamiko dodatno zapleta vloga Omana, ki se je iz tradicionalnega nevtralnega posrednika prelevil v tihega zaveznika Savdske Arabije. Muscat je po poročilih delil obveščevalne podatke in podprl vojaške operacije proti separatistom v Jemnu, ki jih podpirajo ZAE. Ti premiki nakazujejo na širše prestrukturiranje zavezništev, kjer se Turčija, Savdska Arabija in Pakistan povezujejo za uveljavljanje skupnih interesov od Afrike do Južne Azije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo vpliv zahodnih sil v teh regijah.

Tehnološki velikan Meta je s ciljem zagotavljanja stabilnega vira električne energije za svojo infrastrukturo umetne inteligence sklenil dolgoročne pogodbe za zakup do 6,6 gigavata jedrske energije. Gre za eno največjih naročil jedrske energije v zgodovini korporativnega sektorja, s katerim želi podjetje do leta 2035 pokriti naraščajoče potrebe svojih energetsko potratnih podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike. Pogodbe so bile sklenjene z večjimi ameriškimi energetskimi in nuklearnimi podjetji, kar odraža trend tehnoloških gigantov, ki se zaradi zanesljivosti in nizkoogljičnega odtisa vse bolj zatekajo k jedrski energiji. Strategija družbe Meta poudarja nujnost stabilne oskrbe z energijo, ki je obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, zaradi svoje nihajnosti ne morejo vedno zagotoviti. Z vlaganjem v jedrsko energijo podjetje ne le utrjuje svojo pozicijo na področju razvoja umetne inteligence, temveč tudi neposredno vpliva na oživitev ameriškega jedrskega sektorja. Ta poteza sledi podobnim korakom drugih tehnoloških velikanov, ki v jedrski energiji vidijo ključno rešitev za doseganje podnebnih ciljev ob hkratnem povečevanju računske moči. Analitiki poudarjajo, da bodo tovrstne naložbe verjetno spodbudile razvoj novih generacij jedrskih reaktorjev, vključno z malimi modularnimi reaktorji. Čeprav so načrti ambiciozni, bo njihova uresničitev odvisna od regulativnih odobritev in hitrosti gradnje novih zmogljivostih v prihodnjem desetletju. Meta se s tem projektom pridružuje podjetjem, kot sta Microsoft in Google, ki so prav tako že napovedala partnerstva na področju jedrske energije.