Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v soboto, 10. januarja, izrazila polno podporo iranskim državljanom, ki se množično udeležujejo protestov proti tamkajšnjemu režimu. Poudarila je, da Evropska unija stoji ob strani protestnikom v njihovih prizadevanjih za temeljne pravice in svoboščine. Njena izjava odraža enotno stališče Bruslja do dogajanja v Teheranu in drugih iranskih mestih, kjer se ljudje spopadajo z represivnim aparatom. Evropska komisija je ob tem nedvoumno obsodila nasilno zatiranje legitimnih demonstracij s strani iranskih varnostnih sil. Von der Leynova je opozorila, da bodo tisti, ki so odgovorni za nasilje nad civilisti, ostali na napačni strani zgodovine. Bruselj s tem pošilja jasno sporočilo o nepri sprejemljivosti kršenja človekovih pravic in omejevanja svobode izražanja, ki ga izvaja iransko vodstvo. Diplomatski pritisk na Iran se s tovrstnimi izjavami stopnjuje, saj Evropska unija zahteva ustavitev nasilja in spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic. Podpora protestnikom predstavlja pomemben korak v zunanji politiki EU do Bližnjega vzhoda, kjer se napetosti med režimom in prebivalstvom še naprej zaostrujejo.

Številne letalske družbe so zaradi zaostrovanja razmer v Iranu odpovedale potniške lete v državo in iz nje, je sporočilo bolgarsko zunanje ministrstvo. Oblasti v Iranu so obenem močno omejile telekomunikacijske storitve, vključno z dostopom do spleta, kar še dodatno otežuje komunikacijo in pretok informacij. Zaradi resnosti situacije je bila stopnja tveganja za potovanja v to državo dvignjena na najvišjo, peto raven. Zunanje ministrstvo državljane poziva, naj nemudoma prekinejo vsa potovanja v Iran in državo čim prej zapustijo. Tisti, ki se trenutno nahajajo tam, so pozvani k registraciji preko uradnih spletnih aplikacij, da bi jim v primeru nujne pomoči diplomatsko predstavništvo lažje svetovalo. Konzularne službe v Teheranu ostajajo na voljo za nujne primere, čeprav so razmere na terenu zaradi varnostnih tveganj nepredvidljive. Omejevanje internetnih storitev s strani iranskih varnostnih organov se nadaljuje že drugi dan zapored, kar sovpada z valom množičnih protestov v večjih mestih po vsej državi. Opazovalci omrežij poročajo, da gre za načrtno onemogočanje komunikacije med protestniki, kar povečuje nevarnost za tuje državljane in diplomatsko osebje v regiji.

Iranski državni tožilec Mohamed Movahedi Azad je sporočil, da bodo vse udeležence protestov obravnavali kot "sovražnike Boga" (moharebeh), za kar je po iranski zakonodaji zagrožena smrtna kazna. Napoved, ki jo je prenašala iranska državna televizija, vključuje tudi vse tiste, ki bi protestnikom kakor koli pomagali ali jih podpirali pri njihovih dejavnostih. Tožilec je ob tem izdal navodilo kolegom, naj primere obravnavajo skrbno, a brez popuščanja. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev iranske pravosodne politike v prizadevanjih za zatrtje civilnih nemirov in opozicijskega delovanja v državi. Obtožba "sovraštva do Boga" se v Islamski republiki Iran tradicionalno uporablja za najhujša kazniva dejanja zoper državo in vero, kar pravosodnim organom omogoča izrekanje najstrožjih sankcij po hitrih postopkih. Mednarodne organizacije za človekove pravice so že večkrat izrazile zaskrbljenost nad uporabo tovrstnih pravnih kvalifikacij za zatiranje svobode izražanja in zbiranja. Iranske oblasti s tem pošiljajo jasno opozorilo javnosti pred morebitnimi novimi valovi nezadovoljstva, hkrati pa krepijo represivni aparat s pravno podlago za usmrtitve političnih nasprotnikov in aktivistov.

Več tisoč zasebnih zdravnikov je v soboto v Parizu protestiralo proti po njihovem mnenju avtoritarnemu omejevanju svobode pri opravljanju njihovega poklica. Protestni shod je sledil enotedenski stavki, ki se je začela 5. januarja, z njo pa so želeli opozoriti na sporne ukrepe v proračunu socialnega zavarovanja. Zdravniki so zavrnili srečanje z ministrico za zdravje in zahtevali neposredne odgovore ter konkretne predloge s strani predsednika vlade Sébastiena Lecornuja. Stavka in ulični protesti so bili usmerjeni predvsem proti novim birokratskim omejitvam, med katerimi je najbolj sporna omejitev prve izdaje bolniškega lista na zgolj en mesec. Zdravniki trdijo, da takšni ukrepi posegajo v njihovo strokovno avtonomijo in otežujejo obravnavo pacientov. Organizatorji so poudarili, da bodo s pritiskom nadaljevali, dokler vlada ne bo predstavila sprejemljivih rešitev, ki bi zagotovile prihodnost zasebnega zdravstva v državi. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo v evropskem zdravstvenem sektorju, kjer se vlade spopadajo z naraščajočimi stroški socialnega varstva, zdravniki pa z vse večjimi pritiski na njihovo delo. Današnji shod v francoski prestolnici velja za enega najmnožičnejših izrazov nezadovoljstva zdravstvenih delavcev v zadnjem obdobju, kar postavlja vlado pod precejšen politični pritisk.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je javno podprla državljane Irana, ki si prizadevajo za svobodo, dostojanstvo in demokratične spremembe. V izjavi na družbenem omrežju X je poudarila, da Moldavija stoji ob strani iranskemu ljudstvu, ter pohvalila pogum protestnikov, ki so se v luči nedavnih dogodkov podali na ulice, da bi zahtevali pravico do odločanja o lastni prihodnosti. Njena podpora prihaja po izbruhu novih obsežnih protestov v Iranu, ki so se začeli v petek, 9. januarja 2024. Sandu je izpostavila, da odločnost iranskih državljanov močno odmeva tudi v mednarodnem prostoru, saj njihova prizadevanja za demokratične vrednote predstavljajo univerzalen boj za človekove pravice. Moldavska voditeljica je s tem dejanjem utrdila zunanjepolitično držo svoje države, ki se vse bolj povezuje z zahodnimi demokratičnimi standardi. Odziv moldavske predsednice odraža širšo zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede razmer v Iranu. Sandu je v svojem sporočilu jasno nakazala, da so zahteve po svobodnih volitvah in spoštovanju dostojanstva ključni elementi, ki jih Moldavija podpira ne glede na geografsko oddaljenost, s čimer se je pridružila drugim svetovnim voditeljem pri obsodbi zatiranja civilne družbe.

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki trenutno živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je 10. januarja prek družbenega omrežja X pozval iranske protestnike k nasilnemu prevzemu oblasti in zasedbi mestnih središč. Pahlavi je v svojem video nagovoru poudaril, da se morajo protestom pridružiti tudi zaposleni v ključnih gospodarskih panogah, kar bi po njegovem mnenju omogočilo učinkovito zrušitev trenutnega verskega režima v državi. Opozicijski voditelj je državljane pozval k strateški pripravi na zavzetje in zadržanje ključnih točk v mestih, s čimer želi stopnjevati pritisk na islamsko republiko. Njegov poziv prihaja v času ponovnih napetosti in nezadovoljstva med prebivalstvom, pri čemer Pahlavi stavi na usklajeno delovanje civilne družbe in gospodarskih subjektov. Iranske oblasti se na te izjave še niso uradno odzvale, vendar običajno tovrstne pozive iz tujine označujejo za tuje vmešavanje v notranje zadeve države. Pahlavi, ki predstavlja simbol monarhistične opozicije, s temi dejanji poskuša utrditi svojo vlogo vodilne osebnosti v iranskem protestnem gibanju izven meja države.

V Iranu so se razširili množični protesti, ki po podatkih nevladnih organizacij za človekove pravice zajemajo že več kot 180 mest po vsej državi. Elitna Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v odzivu na nemire opozorila, da sta obramba dosežkov islamske revolucije iz leta 1979 in zagotavljanje varnosti t. i. rdeča linija, ki je protestniki ne smejo prestopiti. Iranska vojska se je zavezala k zaščiti strateške infrastrukture in javne lastnine ter državljane pozvala, naj preprečijo načrte sovražnikov države. Napetosti so se dodatno stopnjevale po pozivih Reze Pahlavija, sina pokojnega iranskega šaha, ki je protestnike pozval k zasedbi središč vseh večjih mest. Demonstracije so se v zadnjih dveh tednih okrepile, udeleženci pa na nočnih zborovanjih odkrito obsojajo delovanje verskih oblasti. Državni aparat je v preteklosti tovrstne nemire zatrl s silo, kar vzbuja skrbi glede morebitne nove eskalacije nasilja. Analitiki opozarjajo, da so trenutni protesti eden največjih izzivov za teheranske oblasti v zadnjih desetletjih. Medtem ko opozicija v tujini spodbuja civilno neposlušnost, varnostne sile krepijo svojo prisotnost na ulicah. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi destabilizacija Irana lahko močno vplivala na regionalno varnost in svetovne energetske trge.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

V mestu Coachella v Kaliforniji so v soboto, 10. januarja, izvedli miren protest pod geslom »Brez ICE v naši dolini, ne vojni v Združenih državah Amerike«. Dogodek, ki ga je organiziral Latino odbor (Comité Latino), se je začel ob 9. uri zjutraj po lokalnem času. Glavni namen shoda je bil izraziti nasprotovanje dejavnostim ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) na tem območju. Organizatorji so na shodu pričakovali približno 60 udeležencev, vključno z različnimi skupinami za pravice migrantov. Protestniki so poudarili pomen zaščite lokalne skupnosti pred deportacijami in nadzorom, ki ga izvaja zvezna agencija. Skupnost v dolini Coachella, ki jo v veliki meri sestavlja latinskoameriško prebivalstvo, se pogosto spopada s pritiski migracijske politike. Dogodek je potekal brez incidentov in se osredotočil na miroljubno izražanje nezadovoljstva z ameriško notranjo politiko glede priseljevanja. Latino odbor je s to akcijo ponovno opozoril na strahove in negotovost, ki jo prisotnost zveznih agentov prinaša med prebivalce doline, ter pozval k večji solidarnosti z nezaščitenimi delavci in njihovimi družinami.

V petek se je v San Franciscu pričelo sojenje petim sedanjim in nekdanjim študentom Univerze Stanford, ki so med propalestinskimi protesti junija 2024 zasedli prostore rektorata. Skupina je bila obtožena kaznivega dejanja vandalizma in nepooblaščenega vstopa, potem ko so se zabarikadirali v pisarne predsednika in prorektorja univerze. Tožilstvo študentom očita povzročitev gmotne škode in namerno onemogočanje delovanja varnostnih kamer, univerza pa zahteva povračilo stroškov v višini 329.000 ameriških dolarjev. Dogodek predstavlja redek primer, ko se protestniki s kampusa dejansko spopadajo s sodnim procesom zaradi svojih dejanj. Prvotno je policija aretirala dvanajst oseb, vendar se je večina odločila za priznanje krivde ali dogovor s tožilstvom. Preostalih pet obtožencev vztraja pri nedolžnosti, njihovo sojenje pa poteka v času, ko ameriške izobraževalne ustanove zaostrujejo disciplinske in pravne ukrepe proti udeležencem množičnih demonstracij. V letu 2024 je bilo na ameriških univerzah med propalestinskimi protesti skupno aretiranih približno 3.200 oseb. Sojenje na Stanfordu sledi širšemu trendu sankcioniranja študentskega aktivizma v Združenih državah Amerike. Podobno stroge ukrepe je izvedla tudi Univerza Columbia, ki je pred kratkim kaznovala skoraj 80 študentov zaradi zasedbe knjižnice in postavitve taborišč. Čeprav so se številne univerze soočile s pritiski glede svobode govora, se v primeru Stanforda poudarek seli na vprašanje lastninske škode in kršenja varnostnih protokolov, kar bo ključna točka v dokaznem postopku.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskemu režimu izrekel ostro opozorilo glede ravnanja z udeleženci množičnih protestov, ki so se razširili v vseh 31 provinc države. Trump je prek družbenih omrežij poudaril, da brutalnost Teherana do demonstrantov ne bo ostala brez odgovora, s čimer je zaostril svojo retoriko v primerjavi s prvotnim, previdnejšim pristopom. Do stopnjevanja ameriškega stališča je prišlo po tem, ko so v Iranu zaradi naraščajočih cen osnovnih dobrin izbruhnili nemiri, oblasti pa so odgovorile z omejevanjem dostopa do spleta in uporabo sile. Združene države Amerike so pod vodstvom Trumpa nakazale pripravljenost na ukrepanje, če bodo varnostne sile nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestov. Predsednik je ob tem izrazil podporo protestnemu gibanju, kar so teheranske oblasti označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. Razmere v Iranu ostajajo napete, saj se režim spopada z najširšim valom nezadovoljstva v zadnjih letih, medtem ko mednarodna skupnost spremlja odziv varnostnih organov na ulicah. Ta razvoj dogodkov neposredno temelji na napetostih z začetka januarja, ko je Trump prvič javno podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem za njihovo zaščito. Washington zdaj pozorno spremlja dogajanje, pri čemer Bela hiša poudarja, da ne bo tolerirala ubojev demonstrantov. Iranske oblasti kljub mednarodnim opozorilom vztrajajo pri uporabi represivnih metod za vzpostavitev reda, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo med državama.

Donald Trump je podpisal izvršilni ukaz, ki ščiti prihodke ZDA od prodaje venezuelske nafte po odstavitvi Nicolása Madura. Ukaz naj bi zagotovil, da bodo prihodki od nafte Venezuele shranjeni na računih ameriškega finančnega ministrstva.

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Po aretaciji zaradi kršitve prepovedi verskega obreda v Tilburgu so spornega pridigarja Toma de Wala izpustili. Začasni župan Onno Hoes je predhodno prepovedal srečanje, ker ni bilo ustreznega dovoljenja za prireditev. De Wal je aretacijo označil za nesprejemljivo.

Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je v četrtek zvečer sindikatom zdravnikov poslala uradno vabilo na srečanje, ki naj bi potekalo to soboto. Namen srečanja je iskanje rešitve za nastalo krizo, saj zdravniki zasebniki stavkajo že od ponedeljka, svoje nezadovoljstvo pa nameravajo v soboto izraziti še z uličnimi manifestacijami. Ministrica se je na sindikate obrnila v upanju, da bodo skozi dialog naslovili njihove zahteve in prekinili večdnevni zastoj v zdravstvenem sistemu. Stavka, ki po napovedih sindikatov naj ne bi bila omejena le na pretekli teden, temveč bi se lahko nadaljevala še več dni, močno hromi dostop do zdravstvenih storitev v državi. Zdravniki zahtevajo boljše delovne pogoje in prevrednotenje svojih storitev, pri čemer poudarjajo, da so trenutne razmere nevzdržne za dolgoročno delovanje zasebnega zdravstvenega sektorja. Sobotni protesti naj bi služili kot dodaten pritisk na vlado, medtem ko ministrica poskuša vzpostaviti vzporeden kanal za pogajanja. Čeprav so pogovori predvideni prav na dan napovedanih protestov, za zdaj še ni jasno, ali bodo sindikati vabilo sprejeli oziroma ali bo srečanje zadostovalo za preklic nadaljnjih sindikalnih aktivnosti. Vladna stran poudarja pripravljenost na prisluhnitev, vendar so zdravniške organizacije v svojih napovedih zaenkrat neomajne. Razvoj dogodkov bo odvisen od vsebine sobotnih pogajanj in pripravljenosti obeh strani na kompromis glede ključnih finančnih in organizacijskih vprašanj.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Predsedstvo Demokratske ljudske stranke (DNP) se je sestalo na seji, na kateri so odločali o nadaljnjem sodelovanju v vladi Črne gore in lokalni oblasti v Podgorici. Vodja stranke Milan Knežević je predhodno napovedal izstop iz koalicije zaradi posredovanja policije v kraju Botun, kjer so se prebivalci uprli gradnji čistilne naprave. Knežević je obljubil, da bo v primeru nestrinjanja predsedstva s predlogom o izstopu odstopil s položaja predsednika stranke in poslanca. Napetosti so se stopnjevale po intervenciji policijskih sil, ki je sprožila ostre odzive znotraj stranke in med prebivalci Zete. Knežević je poudaril, da je pripravljen zapustiti politične funkcije in se pridružiti protestnikom na terenu, če stranka ne bo zavzela odločnega stališča proti vladnim ukrepom. Dogajanje predstavlja pomemben preizkus trdnosti vladajoče koalicije na državni ravni. Kljub prvotnim grožnjam so se pojavili pozivi k umiritvi razmer. Neodvisni svetnik Svetozar Ulićević in skupina državljanov iz občine Zeta sta Kneževića javno pozvala, naj stranka ostane v oblasti. Po njihovem mnenju bi umik iz institucij škodoval interesom Zete in oslabil njen vpliv, zato zagovarjajo nadaljevanje političnega boja znotraj sistema. Odločitev predsedstva bo tako določila prihodnjo stabilnost črnogorske vlade in usodo Kneževićeve politične kariere.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Indijska policija je v petek, 9. januarja, v New Delhiju pridržala več poslancev stranke Trinamool Congress (TMC), vključno z uveljavljenima politikoma Mahuo Moitra in Derekom O'Brienom. Incident se je zgodil med protestom pred uradom zveznega notranjega ministra Amita Shaha, kjer so člani stranke izražali nasprotovanje nedavnim racijam Urada za pregon (ED) v prostorih organizacije I-PAC v Kalkuti. Posnetki z mesta dogodka prikazujejo policiste, ki so protestnike na silo dvignili in odvlekli do policijskih vozil. Napetosti med vladajočo stranko BJP in opozicijsko TMC so se stopnjevale po vdoru preiskovalnih organov v prostore svetovalnega podjetja I-PAC, ki je tesno povezano z glavnim ministrom Zahodne Bengalije, Mamato Banerjee. Moitra je med pridržanjem poudarila, da ravnanje policije z izvoljenimi predstavniki ljudstva kaže na avtoritarne pristope trenutne oblasti, hkrati pa je napovedala politično zmago nad stranko BJP na prihodnjih volitvah. Dogodek predstavlja nadaljevanje političnega boja med zvezno vlado in regionalnimi oblastmi v Zahodni Bengaliji, pri čemer opozicija obtožuje vlado premierja Modija, da uporablja državne institucije za politično obračunavanje. Policija je območje okoli urada notranjega ministra zaprla, pridržane poslance pa odpeljala na policijsko postajo, kjer so ostali v pridržanju več ur. Situacija v indijski prestolnici ostaja napeta, saj stranka TMC napoveduje nadaljevanje protestov proti zlorabi uradnih organov za politične namene.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

V prestolnici Filipinov, Manili, se je v petek zbrala ogromna množica večinoma bosonogih vernikov, ki so se udeležili vsakoletne procesije s stoletja starim kipom Jezusa Kristusa, znanega kot Črni Nazarečen. Dogodek, ki velja za enega največjih izrazov verske gorečnosti v državi, so nekateri udeleženci letos izkoristili za javno izražanje nezadovoljstva zaradi obsežnega korupcijskega škandala, v katerega so vpleteni vplivni zakonodajalci. Procesija se je začela po polnočni maši, ki se je je udeležilo več deset tisoč vernikov. Čeprav gre primarno za verski dogodek, kjer verniki iščejo duhovno tolažbo ali se zahvaljujejo za uslišane prošnje, je politično nezadovoljstvo preželo letošnje vzdušje. Filipinska katoliška cerkev in verniki so tradicionalno močan družbeni dejavnik, ki pogosto opozarja na moralna in etična vprašanja v državni politiki. Varnostne sile so bile v visoki pripravljenosti, saj procesija Črnega Nazarečana vsako leto predstavlja velik logistični in varnostni izziv zaradi nepreglednih množic, ki se želijo dotakniti kipa. Kljub napetostim zaradi političnih razkritij je dogodek potekal v skladu z verskimi običaji, vendar z jasno sporočilnostjo ljudstva, ki zahteva odgovornost od svojih voditeljev.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je v petek obsodil uporabo pro-hamasovskih gesel med protesti, ki so potekali pred sinagogo v Queensu. Protestniki iz vrst gibanja Palestinian Assembly for Liberation so v četrtek zvečer izrazili nasprotovanje dogodku, ki so ga označili za »prodajo ukradene zemlje«, medtem ko se je pred sinagogo Young Israel of Kew Gardens Hills zbrala tudi skupina protiprotestnikov s propalestinskimi in nekaterimi skrajno desnimi simboli. Kljub začetnemu molku, ki je sprožil kritike s strani drugih mestnih zakonodajalcev, je Mamdani kasneje v izjavi za javnost Hamas označil za teroristično organizacijo. S tem je poskušal umiriti napetosti, ki so nastale ob njegovem prvem večjem preizkusu na področju javnega reda in miru po nastopu županske funkcije. Dogodek je izpostavil globoke delitve v mestu glede vprašanj na Bližnjem vzhodu. Lokalna policija je nadzorovala oba tabora, da bi preprečila neposredno nasilje, vendar so incidenti pred verskimi objekti v New Yorku povzročili zaskrbljenost glede varnosti judovske skupnosti. Številni mestni politiki so se odzvali hitreje od župana in ostro obsodili izbiro lokacije protesta, saj menijo, da so verski objekti neprimerni za tovrstne politične obračune.

V Teheranu in drugih večjih iranskih mestih so potekale obsežne demonstracije proti klerikalni eliti, ki veljajo za enega največjih izzivov tamkajšnjim oblastem v zadnjih letih. Protestniki so zasedli mestna središča in zahtevali korenite spremembe državne ureditve, h gibanju pa je pozval tudi sin nekdanjega šaha. Po navedbah dostopnih videoposnetkov so množice v prestolnici pokazale izjemno moč nasprotovanja islamski republiki. Dva tedna trajajoči protesti predstavljajo najresnejšo grožnjo teokratskemu sistemu, ki Iranu vlada vse od islamske revolucije leta 1979. Kljub poskusom zatiranja s strani varnostnih sil so se protesti razširili po celotni državi, pri čemer so se gospodarske zahteve prelevile v politično gibanje za strmoglavljenje režima. Stopnjevanje napetosti je povzročilo mobilizacijo vseh ravni družbe, ki se spopada z dolgoletno politično in socialno represijo. Dogajanje kaže na globoko razpoko med prebivalstvom in vladajočim razredom, saj so pozivi k zasedbi mestnih središč naleteli na močan odziv. Trenutni val protestov neposredno temelji na nezadovoljstvu iz začetka leta 2026, ko so se demonstracije začele zaradi padca vrednosti valute in se nato razširile v splošen upor. Oblasti so v preteklosti že poskušale omejiti komunikacije, vendar se upor tokrat nadaljuje z novo intenzivnostjo.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Srbijo je zajel najhladnejši val od začetka leta, zaradi česar so oblasti v devetih občinah razglasile izredne razmere. Najnižje temperature so zabeležili v Sjenici in Smederevski Palanki, kjer so namerili 17 stopinj Celzija pod ničlo, medtem ko je bila najvišja dnevna temperatura v državi tri stopinje pod lediščem. Izjemno nizke temperature in močno sneženje so povzročili resne težave v prometu ter pri oskrbi z električno energijo, pri čemer so nekateri deli Loznice brez elektrike že šesti zaporedni dan. Zaradi kritičnih razmer, ki vključujejo pomanjkanje pitne vode in električne energije, so v Loznici izbruhnili protesti prebivalcev. Izredne razmere so poleg Loznice razglasili še v Valjevu, Majdanpeku, Osečini, Krupnju, Malem Zvorniku, Vladimircih ter delih Prijepolja. Država se nahaja v četrti stopnji pripravnosti, saj pristojne službe bijejo bitko s posledicami neurja in nizkih temperatur. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) je izdal dodatno opozorilo pred ledenim dežjem, ki naj bi popoldne in zvečer zajel Vojvodino ter zahodne in jugozahodne dele države. Mešane padavine se bodo ob stiku s tlemi ledile, kar bo še dodatno otežilo razmere na cestah. Za prihodnje dni je napovedano novo sneženje, kar bi lahko še podaljšalo obdobje izrednih razmer v prizadetih regijah.

Tri osebe, med katerimi je tudi nekdanji kandidat za župana Wellingtona Graham Bloxham, so bile aretirane na shodu solidarnosti z Venezuelo v novozelandski prestolnici. Incident se je zgodil pred poslopjem ministrstva za zunanje zadeve in trgovino (MFAT) na ulici Lambton Quay, kjer se je zbralo približno 100 protestnikov. Namen shoda je bil izraziti podporo venezuelskemu ljudstvu, vendar je policija zaradi kršenja javnega reda in miru posredovala in pridržala tri udeležence. Graham Bloxham, ki je v preteklosti kandidiral za vodenje mesta Wellington, se je pridružil skupini, ki kritizira zunanjo politiko Nove Zelandije do južnoameriške države. Protestniki so zbrali pred vladno ustanovo, da bi opozorili na po njihovem mnenju sporno vmešavanje v notranje zadeve Venezuele. Policija je območje zavarovala, vendar so kljub mirnemu začetku napetosti privedle do aretacij. Dogodek odraža širše mednarodno razhajanje glede političnih razmer v Venezueli, ki se prenaša tudi v civilno družbo na Novi Zelandiji. Medtem ko vlada v Wellingtonu sledi usmeritvam zahodnih zaveznic glede legitimnosti venezuelskih oblasti, manjše skupine aktivistov redno prirejajo demonstracije v podporo režimu v Caracasu ali kot protest proti sankcijam. Pridržani bodo verjetno obravnavani zaradi manjših prekrškov v povezavi z oviranjem javnega reda.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Srbski študenti, ki trenutno izvajajo blokado fakultet v Novem Sadu, so za 17. januar napovedali nov protestni shod na Trgu svobode. Po dostopnih informacijah nameravajo organizatorji na dogodku predstaviti konkretne rezultate svojega večmesečnega delovanja in razkriti strategijo za nadaljnje korake v svojem boju za študentske pravice ter družbene spremembe. Zborovanje na osrednjem mestnem trgu bo služilo kot platforma, kjer bodo udeleženci neposredno spoznali dosežke dosedanjih prizadevanj, ki so jih študenti izvajali v sodelovanju s širšo javnostjo. Organizatorji poudarjajo, da bo dogodek ključen za določitev prihodnje smeri študentskega gibanja, ki se je v zadnjem obdobju močno okrepilo in s svojimi akcijami, vključno z blokadami izobraževalnih ustanov, opozorilo na pereče problematike. Lokalni mediji poročajo, da študenti pričakujejo visoko udeležbo, saj shod ne bo namenjen le študentski populaciji, temveč vsem državljanom, ki podpirajo njihove zahteve. Pričakovati je, da bodo na protestu predstavljeni načrti za stopnjevanje pritiska na pristojne organe, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene v doglednem času.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V več svetovnih prestolnicah in metropolah so konec tedna potekali množični protesti proti vojaškemu in političnemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. V Parizu se je na tisoče demonstrantov zbralo na Trgu republike (Place de la République), kjer so obsodili domnevno ugrabitev predsednika Nicolása Madura in ameriško agresijo. Podobni shodi so se odvili v Ottawi pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so udeleženci od kanadske vlade zahtevali spoštovanje pravice venezuelskega ljudstva do samoodločbe, ter v New Yorku. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v odprto sovražnost. Protestniki v Kanadi so poudarili, da mora zvezna vlada zavzeti odločnejše stališče proti zunanji politiki ZDA, ki po njihovem mnenju spodkopava stabilnost v regiji. Do demonstracij prihaja v času, ko mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede legitimnosti oblasti v Venezueli in načinov za reševanje tamkajšnje globoke politične ter gospodarske krize, ki jo dodatno zaostrujejo ameriške sankcije in vojaške grožnje.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Bela hiša je ob peti obletnici vstopa protestnikov v ameriški Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja 2021, vzpostavila novo spletno stran, na kateri dogajanje predstavlja v bistveno drugačni luči od dosedanjih ugotovitev. V novi interpretaciji zgodovine so udeleženci, ki so podpirali nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, označeni za mirne protestnike. Administracija obenem odgovornost za takratno nasilje pripisuje organom pregona, češ da so policisti izzvali zbrano množico. Nova spletna stran brez predloženih dokazov trdi, da je bila policija tista, ki je sprožila usodni napad na Kapitol. Takšna retorika predstavlja popoln preobrat v uradnem poročanju o dogodkih, ki so jih mednarodni mediji in preiskovalni organi dotlej označevali za nasilen vdor v hram ameriške demokracije. Kritiki in osrednji mediji, vključno s CNN, opozarjajo, da gre za poskus ponovnega pisanja zgodovine in zanikanje dejstev, ugotovljenih v obsežnih sodnih postopkih. Sprememba uradnega stališča prihaja v času povečanih političnih napetosti v Združenih državah Amerike. Objava spletne strani je sprožila ostre odzive v javnosti, saj neposredno nasprotuje video posnetkom in pričevanjem, ki so dokumentirali napade na policiste in vdor v prostore kongresa pred petimi leti. To potezo mnogi razumejo kot del širše strategije preoblikovanja javnega mnenja o enem najbolj kontroverznih dogodkov v sodobni ameriški zgodovini.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Sojenje nekdanjemu predsedniku Yoon Suk-yeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se bo nadaljevalo, z izrekom sodbe pričakovano februarja. Sojenje vključuje osem kazenskih postopkov, pri čemer bo prva sodba v zvezi z oviranjem aretacije uradnika visokega ranga izrečena 16. januarja. Medtem je kandidatko za ministrico Lee Hye-hoon obremenila obtožba o lažni prijavi za stanovanje v Seulu, kar je sprožilo pozive k umiku njene kandidature in preiskavi.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Državno tožilstvo v albanskem mestu Drač je po uničujočih poplavah, ki so v zadnjih dveh dneh zajele regijo, sprožilo uradno preiskavo zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in uničevanja lastnine. Vodne ujme so terjale življenje Astrita Hysenaja, uslužbenca lokalnega komunalnega podjetja, ter povzročile ogromno materialno škodo na infrastrukturi in bivališčih. Preiskovalci bodo preverili predvsem morebitne nepravilnosti pri delovanju pristojnih institucij in njihovo domnevno zapoznelo ukrepanje ob naravni nesreči. Zaradi posledic poplav je bilo prizadetih več kot tisoč družin, kar je sprožilo val nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom. V četrti Kënetë so se zbrali številni prebivalci, ki so s protestom zahtevali odgovornost pristojnih organov za nastalo situacijo. Protestniki trdijo, da bi se bilo mogoče mnogim posledicam izogniti s pravočasnim vzdrževanjem odvodnih sistemov in boljšo pripravljenostjo civilne zaščite. Sodni organi trenutno preverjajo dokumentacijo in odločitve lokalnih podjetij ter občinskih služb, ki so zadolžene za upravljanje z vodami in krizno posredovanje. Poleg suma zlorabe položaja se preiskava osredotoča tudi na morebitne kršitve pravil pri varstvu pri delu, saj je življenje izgubil delavec med opravljanjem dolžnosti na terenu. Situacija v Draču ostaja napeta, saj se prebivalci še vedno soočajo s čiščenjem uničenih domov in negotovo prihodnostjo glede odškodnin.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja protestov, ki trajajo že več kot 50 dni, izvedli 48-urno blokado glavnih prometnic in mejnih prehodov, kar je močno ohromilo tovorni promet z Bolgarijo. Najhuje sta prizadeta prehoda Kulata-Promachonas in Ilinden, medtem ko je prehod Kapitan Petko Vojvoda v celoti zaprt za vsa vozila. Kmetje s traktorji zapirajo dostope do carin in avtocest v bližini Soluna in Larise, s čimer izražajo nezadovoljstvo zaradi zamud pri izplačilu subvencij in zahtevajo nižje cene energentov. Bolgarska transportna podjetja poročajo o ogromnih finančnih izgubah in opozarjajo na sume o usklajenem delovanju grške policije in protestnikov. Lastnik prevoznega podjetja Ivan Hailezov je izpostavil, da lokalne oblasti dopuščajo zaprtje mednarodnih prometnic, kar je v nasprotju z zakonodajo, ki zahteva nemoten pretok prometa na evropskih koridorjih. Po poročanju bolgarske mejne policije se informacije o razmerah sproti preverjajo, vendar ostaja promet za tovorna vozila na večini strateških točk onemogočen. Grška vlada je kmetom ponudila določene ugodnosti, vključno s cenejšim gorivom, vendar protestniki vztrajajo pri popolni zapori infrastrukture do izpolnitve vseh zahtev. Poleg tovornega prometa so se tokratne blokade ponekod razširile tudi na osebna vozila in avtobuse, kar povzroča dodatne težave v turističnem in lokalnem prometu na Balkanu. Razmere se še naprej zaostrujejo, saj kmetje napovedujejo nadaljevanje protestnih aktivnosti.

Med torkovimi protesti ultraortodoksnih Judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je umrl 18-letni mladenič, še tri osebe pa so bile poškodovane. Incident se je zgodil, ko je avtobus zbil tri pešce in nato povozil mladeniča, ki je ostal ujet pod vozilom in na kraju nesreče podlegel poškodbam. Po navedbah reševalne službe Magen David Adom in policijskih virov ni šlo za teroristični napad, trenutno pa še ni potrjeno, ali je bil pokojni udeleženec demonstracij. Izraelski predsednik Isaac Herzog je dogodek označil za boleč opomin in poziv k streznitvi glede notranjih napetosti v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela blokirati ulice, uničevati avtobuse, zažigati smetnjake ter v policiste metati predmete in jajca. Napadeni so bili tudi prisotni novinarji. Vprašanje služenja vojaškega roka za ultraortodoksne Jude, ki predstavljajo približno 14 odstotkov judovskega prebivalstva v Izraelu, ostaja ena najbolj delitvenih tem v državi. Skupnost haredov je bila desetletja oproščena služenja, trenutno pa se v državi bije oster politični in pravni boj glede njihove integracije v obrambne sile, ki trenutno razpolagajo z rezervo 66.000 moških iz te skupnosti.

Bangladeški preiskovalci so vložili uradne obtožnice proti 17 osebam, ki jih bremenijo umora študentskega voditelja Šarifa Osmana Hadija. Po navedbah tamkajšnje policije je bil napad politično motiviran, pri čemer so kot glavne organizatorje in izvajalce zarote izpostavili podpornike stranke Awami League. Hadi, ki je veljal za vplivnega študentskega aktivista, je bil žrtev maščevanja, ki so ga po trditvah policije načrtovali v omenjeni stranki. Preiskava je pokazala, da je šlo za premišljeno dejanje, usmerjeno proti političnim nasprotnikom v času napetih družbenih razmer v državi. Obtožnica podrobno opisuje vlogo posameznih osumljencev pri izvedbi umora, ki je v Bangladešu sprožil buren odziv javnosti. Policija poudarja, da zbrani dokazi potrjujejo neposredno vpletenost lokalnih struktur Awami League pri naročilu in izvedbi tega nasilnega dejanja, ki še dodatno poglablja politični razkol v državi.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

Britansko ministrstvo za promet je napovedalo obsežne spremembe cestnoprometne zakonodaje, ki vključujejo podelitev novih pooblastil lokalnim oblastem za prepoved parkiranja na pločnikih. Nova pravila bodo občinam omogočila uvajanje splošnih prepovedi na celotnih območjih, s čimer se odpravlja zamuden postopek pridobivanja dovoljenj za vsako ulico posebej. Ukrep je namenjen predvsem izboljšanju varnosti in dostopnosti za invalide na vozičkih ter starše z otroškimi vozički, voznike pa ob kršitvah čakajo globe v višini do 100 funtov. Poleg parkiranja nova strategija za varnost v cestnem prometu prinaša strožje pogoje za mlade voznike in spremembe pri licenciranju taksi služb. Vlada pod vodstvom laburistov uvaja obvezno obdobje učenja, ki bo trajalo od tri do šest mesecev, preden bodo kandidati lahko opravljali praktični del vozniškega izpita. Hkrati se načrtuje drastično zmanjšanje števila organov za izdajo licenc taksistom s trenutnih 263 na 70, s čimer želijo preprečiti delo voznikov zunaj njihovih matičnih območij in izboljšati varnost potnikov. Zakonodajni sveženj vključuje tudi strožja pravila glede uporabe varnostnih pasov v vseh vrstah vozil, vključno z avtobusi, ter napoved regulacije e-skirojev. Posebno pozornost vzbuja predlog o odpravi šestmesečnega zakonskega roka za pregon prekrškov, ujetih na kamere za hitrost, kar pomeni, da bi vozniki lahko prejeli kazni tudi več let po storjenem prekršku. V Londonu pa župan Sadiq Khan nadaljuje z načrti za popolno zaprtje ulice Oxford Street za avtomobilski promet, ki naj bi postala izključno cona za pešce.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični ulični protesti, ki jih je sprožil nenaden in oster padec vrednosti nacionalne valute. Iranska mladina, ki se spopada z visokim pomanjkanjem prihodnjih obetov, je svojo jezo usmerila proti celotnemu političnemu sistemu države. Demonstracije odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki poleg gospodarske nestabilnosti zahteva tudi širše družbene spremembe. Protestno gibanje predstavlja nov preizkus za iranske oblasti, saj se nezadovoljstvo širi kljub strogim varnostnim ukrepom. Analitiki opozarjajo, da gre za kombinacijo brezupa zaradi gospodarske situacije in dolgotrajnega odpora proti državnemu aparatu. Val protestov nima jasnega vodstva, kar dodatno otežuje nadzor s strani varnostnih sil, ki skušajo zajeziti nemire v večjih mestih. Situacija v državi ostaja napeta, saj inflacija in valutni šok neposredno vplivata na življenjski standard večine Irancev. Medtem ko so bili pretekli protesti pogosto omejeni na določene družbene sloje, trenutni val združuje različne skupine prebivalstva, ki jih druži skupna frustracija nad trenutnim stanjem v državi in pomanjkanjem reform.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Zaposleni v priznani newyorški pekarni Breads Bakery, ki je v izraelski lasti, so prejšnji teden uradno napovedali ustanovitev sindikata Breaking Breads Union. Več kot 30 odstotkov delavcev je podpisalo pooblastila za zastopanje pri sindikalni organizaciji UAW Local 2179, ki na območju New Yorka in New Jerseyja zastopa več kot tisoč zaposlenih. Glavni razlogi za to potezo so nezadovoljstvo z delovnimi pogoji, zahteva po pravičnem plačilu ter nasprotovanje politiki podjetja glede dogajanja na Bližnjem vzhodu. Organizatorji sindikata so v govoru, ki so ga naslovili na izvršnega direktorja podjetja, ostro obsodili domnevno podporo pekarne dejavnostim, ki jih opisujejo kot genocid v Palestini. Po njihovih besedah podjetje posredno in neposredno podpira cionistične projekte, čemur zaposleni ne želijo biti več izpostavljeni. Pekarna, ki ima v New Yorku šest poslovalnic in zaposluje približno 275 ljudi, se je tako znašla v središču delavskega aktivizma, ki prepleta gospodarske zahteve s političnimi stališči. Vodstvo podjetja se na zahteve po izboljšanju delovnih pogojev in prekinitvi domnevne podpore Izraelu še ni uradno odzvalo na način, ki bi ustavil proces sindikalizacije. Delavci poudarjajo, da je njihova borba za delavske pravice neločljivo povezana s svetovnim bojem proti nasilju in zatiranju. Pekarna Breads Bakery ostaja ena najbolj priljubljenih v mestu, vendar bi lahko trenutni spori med upravo in zaposlenimi vplivali na njen ugled in nadaljnje poslovanje.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so se zbrali protestniki in protestirali proti priznanju samooklicane Republike Somaliland s strani Izraela. Protesti so potekali na Trgu Taleh.

Oblast v južnem Nepalu so v obmejnem mestu Birgunj uvedle policijsko uro, potem ko so izbruhnili nasilni protesti med hindujskimi in muslimanskimi skupinami. Napetosti v regiji so se stopnjevale po incidentu pretekli konec tedna, ko je bila tarča vandalizma lokalna mošeja, kar je sprožilo medsebojne obtožbe in ulične nerede. Administracija okrožja Parsa je izdala odlok, ki prebivalcem prepoveduje gibanje na prostem, da bi preprečili nadaljnje spopade in zagotovili javni red. Po poročanju lokalnih uradnikov so razmere v mestu trenutno napete, saj obe verski skupnosti vztrajata pri svojih stališčih, policija pa skuša z močno prisotnostjo preprečiti novo škodo na verskih objektih in morebitne žrtve. Ukrep policijske ure vključuje popolno omejitev gibanja in zbiranja na javnih mestih, velja pa do preklica. Gre za enega resnejših primerov medverskih trenj v tem delu Nepala v zadnjem obdobju, kar dodatno obremenjuje varnostne sile na meji z Indijo.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.

Teheranska univerza za medicinske vede je izdala uradno sporočilo za javnost glede videoposnetkov, ki so zaokrožili po spletu in prikazujejo nemire v okolici bolnišnice Sina. V izjavi so odločno zavrnili trditve, da so varnostne sile namerno odvrgle solzivec v notranjost bolnišničnih prostorov. Po navedbah predstavnikov univerze za odnose z javnostmi se posnetki dogajanja ne ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, saj trditev o načrtnem napadu na zdravstveno ustanovo niso mogli potrditi. Incident je sprožil precejšnje vznemirjenje v javnosti zaradi domnevnega ogrožanja bolnikov in zdravstvenega osebja. Univerza poudarja, da so bili dogodki v okolici stavbe del širših varnostnih razmer, vendar zavrača interpretacijo, da je bila bolnišnica neposredna tarča uporabe prisilnih sredstev. Uradno pojasnilo naj bi pomirilo govorice o spopadih, ki so se razširile preko družbenih omrežij.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.

Namestnik iranskega ministra za zdravje, pristojen za študentske in kulturne zadeve, je sporočil, da so med nedavnimi nemiri zunaj univerzitetnih prostorov pridržali le enega študenta medicinske fakultete. Po uradnih navedbah ministrstva so se protesti odvijali predvsem izven izobraževalnih ustanov, medtem ko naj bi na večini univerz razmere ostale mirne in brez večjih incidentov. Predstavnik ministrstva je poudaril, da so vodstvom univerz naročili, naj ostanejo v tesnem stiku s študenti in zagotavljajo stabilno okolje. Kljub poročilom o širših družbenih nemirih v državi, uradni viri vztrajajo pri trditvi, da je bil v povezavi s protesti na enem izmed mestnih območij aretiran le posameznik, ki obiskuje študij v okviru zdravstvenega resorja. S takšnimi izjavami poskušajo oblasti v Teheranu zmanjšati pomen študentskega sodelovanja v protestnem gibanju in prikazati razmere v akademski sferi kot nadzorovane. Službe ministrstva za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje sicer še naprej spremljajo dejavnosti študentov, vendar uradna retorika ostaja osredotočena na minimaliziranje števila vpletenih oseb iz vrst bodočih zdravstvenih delavcev.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo je uradno sporočilo, da po posredovanju ministra dr. Simaija in usklajevanju z ustreznimi institucijami noben študent Univerze v Birjandu ni več v pridržanju. Mohammad Ali Dadgostarnia, pomočnik ministra za medije in direktor odnosov z javnostmi, je potrdil, da so bili vsi študenti, ki so bili predhodno zaprti, izpuščeni na prostost. Poudaril je nujnost ohranjanja dostojanstva izobraževalnih ustanov in spoštovanja uradnih protokolov pri obravnavi študentskih vprašanj. Ob tem je ministrstvo izdalo stroga navodila vodstvom univerz glede ravnanja v prihodnje. Rektorji univerz so prejeli opomin, da se morajo spopadati s težavami znotraj zakonskih okvirov in se izogibati samovoljnim ali subjektivnim ukrepom proti študentom. Ministrstvo poudarja, da poljubno uveljavljanje discipline ali samovoljno posredovanje organov pregona ne more biti rešitev za univerzitetne izzive. Namesto tega se od vodstev pričakuje uporaba institucionalnih zmogljivosti za mirno reševanje sporov.