Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade na ozemlju Venezuele, kar je za tiskovno agencijo Reuters potrdil neimenovani ameriški uradnik. Venezuelske oblasti so sporočile, da je bila država tarča agresije, medtem ko so tuji mediji poročali o vpletenosti ameriških sil v operacije znotraj meja te južnoameriške države. Napadi so bili po navedbah virov usmerjeni proti infrastrukturam, povezanim s trgovino z drogami, kar Washington že dlje časa izpostavlja kot ključno varnostno grožnjo v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskih priprav in stopnjevanja napetosti med državama. Venezuelska stran je napad označila za kršitev suverenosti, medtem ko ameriška administracija poseg opravičuje z bojem proti mednarodnemu kriminalu. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode še niso v celoti potrjene, dogodek pomeni neposreden vojaški poseg ZDA v državi, s katero so že leta v zaostrenih političnih in gospodarskih odnosih.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto sporočilo, da so ruske oborožene sile izvedle vrsto napadov na ključno ukrajinsko energetsko in pristaniško infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so bili cilji izbrani zaradi njihove vloge pri podpori ukrajinskemu vojaško-industrijskemu kompleksu. Napadi, ki so bili izvedeni z uporabo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov, raketnih enot in artilerije, so bili usmerjeni tudi na mesta za sestavljanje in skladiščenje dronov dolgega dosega ter radarske postaje zračne obrambe. Poleg infrastrukturnih objektov so ruske sile po lastnih trditvah zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 156 različnih okrajih. Ruska stran poroča tudi o uspešnem delovanju svoje zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 15 vodenih letalskih bomb, dva izstrelka ameriškega sistema HIMARS in 124 brezpilotnih letalnikov. Ti povračilni ukrepi sledijo podobnim napadom na energetski sistem, ki jih je Rusija izvedla zadnji dan lanskega leta, s čimer se nadaljuje strategija sistematičnega uničevanja energetskega zaledja ukrajinske vojske.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Združene države Amerike so izvedle dodatne napade na Caracas, zaradi česar je predsednik Maduro razglasil vojno stanje. Kolumbijski predsednik Petro je poročal o napadih na devet objektov, vključno z vojaškimi bazami in letalsko bazo F-16. Venezuelski obrambni minister Padrino Lopez je obsodil dejanja ZDA kot podle in strahopetne. Venezuelske oblasti so napovedale, da se bodo obrnile na Združene narode zaradi vojaške agresije ZDA. Senat ZDA ni bil obveščen o napadih. Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez je pozvala državljane k obrambi suverenosti države.

Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v ZDA, je podpredsednica Delsi Rodrigez prevzela funkcijo predsednice in načrtuje tranzicijo oblasti. Vlada Venezuele zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in dokaz, da je Maduro živ. Prebivalci Venezuele so zmedeni glede tega, kdo trenutno vodi državo. Maduru v ZDA grozi smrtna kazen.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil vojaške napade na cilje znotraj Venezuele, vključno z operacijami v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških medijev, kot sta CBS in Fox News, so uradniki administracije potrdili, da so bili napadi usmerjeni na vojaške objekte in strateške cilje z namenom stopnjevanja pritiska na režim Nicolása Madura. Zaradi tekočih vojaških aktivnosti je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) prepovedala vse komercialne lete nad venezuelskim ozemljem. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih na prestolnico razglasil izredno stanje v državi. Kljub stopnjevanju nasilja je Maduro v novoletnem intervjuju izrazil pripravljenost na resne pogovore z Washingtonom, vključno z možnostjo ameriških investicij v naftni sektor in sodelovanjem pri boju proti trgovini z drogami. Napadi pomenijo prehod od predhodnih prikritih operacij Cie in gospodarskih blokad k neposredni vojaški konfrontaciji med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je podpisal odlok o uvedbi izrednih razmer na celotnem ozemlju države, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na prestolnico Karakas. Po poročanju venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve so ukrepi namenjeni zaščiti prebivalstva in zagotavljanju delovanja državnih institucij v času vojaške agresije. Poleg izrednih razmer je Maduro odredil tudi splošno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejal, obsežno vojaško eskalacijo s strani Washingtona. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nekateri tuji mediji pa poročajo o negotovosti glede trenutnega položaja in usode predsednika Madura po samem napadu. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama, saj so Združene države Amerike prešle od diplomatskih in gospodarskih pritiskov k neposredni vojaški sili. Venezuelske oblasti so napad označile za hudo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države, medtem ko se svetovna javnost odziva na nenadno zaostritev razmer v Latinski Ameriki.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in ameriške letalske sile so izdale uradno prepoved za vsa ameriška komercialna in civilna letala za uporabo venezuelskega zračnega prostora na vseh višinah. Odločitev je bila sprejeta v soboto po poročilih o ameriških vojaških operacijah nad venezuelsko prestolnico Caracas. Po navedbah medijske mreže CBS naj bi napade odredil ameriški predsednik Donald Trump, kar je privedlo do takojšnje prekinitve vseh letalskih dejavnosti v regiji zaradi varnostnih tveganj. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z nenehnimi preleti ameriških vojaških letal in obtožbami o destabilizaciji regije. Prepoved letenja močno vpliva na mednarodne logistične poti in civilni letalski promet v Južni Ameriki, saj so ZDA zaradi neposrednih vojaških spopadov v okolici Caracasa ocenile, da je tveganje za civilna letala previsoko. Venezuelska stran se je na pretekle kršitve svojega zračnega prostora že odzivala z onesposabljanjem tujih letal, kar povečuje nevarnost nenamerne eskalacije.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto, 3. januarja 2026, uradno potrdilo, da so ruske oborožene sile prevzele nadzor nad naseljem Bondarne v Donecki ljudski republiki. Operacijo so izvedle enote vojaške skupine 'Jug', ki so z aktivnim delovanjem s tega območja izrinile ukrajinske obrambne sile. Ta napredek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu Ukrajine, kjer sile Moskve skušajo sistematično zasesti strateško pomembne točke v donbaški regiji. Zasedba Bondarnega se vpenja v širši okvir ruskih vojaških prizadevanj za utrditev položajev v Donecku. Po navedbah uradnih virov v Moskvi so njihove enote v zadnjih dneh okrepile ofenzivne dejavnosti na več odsekih fronte. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na tem območju, medtem ko ukrajinska stran še naprej izvaja obrambne operacije, da bi preprečila nadaljnje prodiranje ruskih sil v notranjost države.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretresle številne močne eksplozije, medtem ko so nad mestom preletavala vojaška letala. Čeprav natančne podrobnosti o žrtvah ali obsegu materialne škode še niso znane, poročila iz več virov potrjujejo detonacije na različnih lokacijah v prestolnici. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, pri čemer so nekateri tuji mediji poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump morda že odobril neposredne napade na venezuelske cilje. Venezuelska vlada je v odzivu na dogodke obsodila ameriške grožnje in poudarila nevarnost zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Administracija v Caracasu trdi, da so eksplozije neposredna posledica agresivne politike Washingtona, ki vključuje tudi grožnje s kopensko invazijo. Napetosti so se stopnjevale že dlje časa, zlasti po ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in Trumpovi razglasitvi nekaterih regionalnih skupin za teroristične organizacije.

Sudanske oborožene sile so v zvezni državi Severni Kordofan zajele več kot deset državljanov Južnega Sudana, ki so se borili na strani paravojaških sil za hitro podporo (RSF). Gre za pomemben preobrat v sudanskem konfliktu, saj neposredna vpletenost tujih državljanov v bojnih vrstah RSF dodatno zapleta varnostne razmere v regiji. Zajetje se je zgodilo sredi stopnjevanja spopadov v osrednjem delu države, kjer vojska pod vodstvom generala Abdela Fattaha al-Burhana poskuša ponovno vzpostaviti nadzor nad ključnimi ozemlji. Prisotnost tujih borcev v vrstah RSF potrjuje strahove mednarodne skupnosti o regionalizaciji konflikta, ki Sudan pretresa že več kot leto dni. Do incidenta prihaja le nekaj tednov po tem, ko je Južni Sudan s sudanskimi oblastmi sklenil dogovor o zavarovanju ključne energetske infrastrukture na mejnih območjih. Pojav južnosudanskih državljanov v paravojaških enotah bi lahko povzročil nove diplomatske napetosti med Kartumom in Džubo, čeprav uradna politika Južnega Sudana temelji na sodelovanju s sudansko vlado pri zaščiti naftnih polj.

Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ustavi ameriško agresijo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ukazal vojaške napade na tarče v Venezueli, vključno z glavnim mestom Caracas in strateškimi vojaškimi objekti. Po navedbah ameriških uradnikov za CBS News so v prestolnici odjeknile močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom. Napadi so bili usmerjeni na specifične lokacije po vsej državi, kar predstavlja drastično zaostritev dosedanjih napetosti med državama. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro v državi razglasil izredno stanje. Venezuelske oblasti so napad označile za neizzvano vojaško agresijo in opozorile, da takšna dejanja ogrožajo stabilnost celotne Latinske Amerike ter lahko povzročijo regionalni kaos. Bela hiša uradne izjave glede obsega in specifičnih ciljev operacije še ni podala, vendar dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju retorike o zatiranju narkokartelov in vojaških provokacijah.

Ruska vojska je v naselju Železnodorožno v regiji Zaporožje izvedla obsežen napad, v katerem je bil uničen del elitnega ukrajinskega voda enote Da Vincijevi volkovi. Kot je za tiskovno agencijo TASS sporočil Igor Kimakovski, svetovalec vodje Donecke ljudske republike, je bilo v silovitem udaru ubitih približno deset pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih operacij na tem delu fronte, kjer so ruske sile ciljale eno najbolje pripravljenih formacij ukrajinske vojske. Poleg operacij v Zaporožju so ruske sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov Geran-2 uničile tudi skladišča in vojašnice operaterjev udarnih dronov v regiji Černigov. Poročila prav tako navajajo uspešne akcije ruskih vojakov v bližini Krasnoarmejska, kjer je bila v enem od stanovanjskih objektov likvidirana skupina petih ukrajinskih borcev. Dogodki potrjujejo zaostritev spopadov na strateško pomembnih točkah, kjer ruska stran s kombinacijo zračnih napadov in pehotnega delovanja poskuša ohromiti elitne ukrajinske enote in njihovo infrastrukturo.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj sprožile vojaško operacijo v Venezueli, ki vključuje zračne napade na ključne cilje v glavnem mestu Caracas in drugod po državi. Po navedbah ameriških uradnikov so tarče vključevale letališča in vojaške objekte, medtem ko so poročila s terena potrdila močne eksplozije, ki jim je sledil zvok bojnih letal. Deli prestolnice so zaradi napadov ostali brez oskrbe z električno energijo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po dogodkih razglasil izredno stanje in ostro obsodil dejanja Washingtona. Vlada v Caracasu je napade označila za izjemno resno vojaško agresijo in poskus Združenih držav Amerike, da si nasilno prilastijo venezuelske naravne vire, predvsem nafto in minerale. Predstavniki venezuelske vlade so se že obrnili na mednarodno skupnost s pozivom k obsodbi ameriškega posredovanja, ki ga vodstvo države interpretira kot neposreden napad na suverenost Venezuele. Administracija Donalda Trumpa je operacijo potrdila, vendar podrobnejših informacij o dolgoročnih ciljih napada javnosti še ni razkrila.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje v državi, potem ko so Združene države Amerike v začetku januarja 2026 izvedle vrsto zračnih in kopenskih napadov na prestolnico Caracas ter druge strateške regije. Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile napadle venezuelsko vojaško infrastrukturo in pristaniške objekte, kar je povzročilo obsežne eksplozije in požare, ki so jih opazili tudi prebivalci prestolnice. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napade označilo za agresijo na civilne in vojaške objekte v več zveznih državah. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že v preteklem letu. Zaradi napadov so številni prebivalci Caracasa v strahu zapustili svoje domove in se zatekli na ulice. Madurova vlada je napade ostro obsodila in zavrnila dejanja Washingtona kot kršitev suverenosti, medtem ko razglasitev izrednega stanja varnostnim silam podeljuje razširjena pooblastila za delovanje v kriznih razmerah. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj neposreden vojaški poseg ZDA v latinskoameriški državi pomeni drastično zaostritev geopolitične situacije v regiji.

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Venezuelojski podpredsednik je izjavil, da nimajo informacij o tem, kje se nahaja Nicolás Maduro, in zahteva dokaz, da je še živ. Venezuelski zunanji minister je poudaril, da aretacija Madura ne vpliva na njegov položaj predsednika in da ga morajo ZDA nemudoma vrniti v Venezuelo. Ameriški senator je, sklicujoč se na ameriškega državnega sekretarja, izjavil, da po aretaciji venezuelskega predsednika ne bo nobenih nadaljnjih ukrepov proti Venezueli.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih sobotnih urah pretresle močne eksplozije in detonacije, ki so po navedbah ameriške mreže CBS posledica neposrednih vojaških napadov, ki jih je odredil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Napadi so bili usmerjeni na ključno vojaško infrastrukturo, vključno z glavnim vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna na zahodu mesta in letalsko bazo La Carlota. Prebivalci so poročali o preletih letal, na družbenih omrežjih pa so zaokrožili posnetki ognja in dima iz različnih delov mesta. Operacija predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in režimom Nicolása Madura, ki je pred tem že večkrat opozarjal na ameriške grožnje zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Čeprav podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode še niso v celoti znane, napadi sledijo nizu tajnih operacij in prejšnjih zračnih napadov z brezpilotniki, ki so se zgodili konec prejšnjega leta. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj venezuelske sile ostajajo v stanju visoke pripravljenosti.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Venezuelska vlada in iransko ministrstvo za zunanje zadeve sta ostro obsodila nedavne ameriške vojaške napade na cilje znotraj Venezuele. Caracas je dejanja označil za imperialistično agresijo in pozval k splošni mobilizaciji države za obrambo nacionalne suverenosti. Po navedbah venezuelskih uradnih predstavnikov gre za resno kršitev ozemeljske celovitosti, ki zahteva odločen odgovor celotnega naroda. Iranska diplomacija je napade označila za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in temeljnih pravil mednarodnega prava. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da gre za neposreden akt agresije, ki spodkopava suverenost Venezuele. Iran je ob tem izrazil podporo pravici Caracasa do samoobrambe in določitve lastne usode, hkrati pa opozoril na destabilizacijske učinke tovrstnih vojaških posegov v regiji. Odzivi prihajajo po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v preteklosti že odražale v mednarodnih obsodbah ameriških potez s strani zavezniških prestolnic.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

V regiji Zaporožje je septembra 2025 v roke ruskih sil padla skupina visokih ukrajinskih vojaških uradnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki jih povzema tiskovna agencija TASS, so ruski padalci med uspešno izvedeno operacijo zajeli približno pet častnikov Glavne obveščevalne uprave (GUR) ukrajinskega ministrstva za obrambo. Incident naj bi se zgodil na zaporoški smeri, kjer so spopadi med stranema še posebej intenzivni. Ruski viri poudarjajo, da je zajetje častnikov ukrajinske vojaške obveščevalne službe redek dogodek, saj so tovrstne enote običajno podvržene strogim varnostnim protokolom in se redko znajdejo v situacijah, ki bi privedle do množične predaje. Informacija o zajetju je bila v javnosti razkrita v začetku januarja 2026, ko so predstavniki sil Ruske federacije podali podrobnejše podatke o septembrskih dogodkih. Ukrajinska stran navedb o zajetju svojih obveščevalnih častnikov za zdaj še ni uradno komentirala.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih oziroma raketnih napadov na cilje v Venezueli, kar je povzročilo več močnih eksplozij v prestolnici Caracas. Napadi so sledili večmesečnemu stopnjevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, kjer so ZDA pod vodstvom administracije Donalda Trumpa krepile pritisk na režim predsednika Nicolása Madura. Venezuelska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za neposredno vojaško agresijo, hkrati pa napovedala odločen odpor proti tujemu posredovanju. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ameriški uradniki nakazali možnost obsežnejših vojaških prizadevanj za preprečevanje trgovine z drogami in morebitno zamenjavo oblasti v državi. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj je Venezuela že pred napadi razglasila izredne razmere in prejela diplomatsko podporo s strani Rusije, Kitajske in Irana. Trenutno še ni natančnih podatkov o številu žrtev ali celotnem obsegu povzročene materialne škode v Caracasu.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.

Po poročanju ruskih medijev je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napade na objekte v Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Trump se je izognil konkretnim vprašanjem o dogodku in obljubil pojasnila kasneje. Senator Klišas se je ironično odzval na molk evropskih politikov glede ameriških napadov na Caracas. Estonska premierka Kaja Kallas je komentirala dogajanje v Venezueli.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je v več četrtih odjeknilo niz močnih eksplozij, medtem ko so na nebu opazili prelete letal in visoke stebre dima. Poročila o eksplozijah prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Washington je že dlje časa napovedoval možnost vojaškega posredovanja proti venezuelskemu režimu, pri čemer so ameriški uradniki predhodno opozorili, da bi tarča napadov lahko bili tudi specifični cilji na kopnem. Čeprav natančen vzrok in obseg škode še nista uradno potrjena, dogajanje na terenu nakazuje na začetek vojaških operacij. Prebivalci poročajo o paniki v več delih mesta, medtem ko se nad mestom vije gost dim. Razmere ostajajo nejasne, vendar prisotnost vojaškega letalstva in strateško izvedene eksplozije nakazujejo na koordinirano akcijo, ki bi lahko pomenila prelomnico v večletni diplomatski in gospodarski krizi med državama.

Venezuelski zračni prostor je trenutno popolnoma prazen in zaprt za ves letalski promet, kar kažejo najnovejši podatki spletne storitve za spremljanje letov Flightradar24. Na radarskih slikah nad ozemljem države ni zaznati nobenega aktivnega zračnega plovila, kar potrjuje popolno blokado neba nad to južnoameriško državo. Ukrep sledi poročilom o domnevnih letalskih napadih na vojaške objekte v bližini prestolnice Caracas. Čeprav uradni viri še niso podali podrobnejših pojasnil o trajanju te omejitve, so razmere na terenu povzročile takojšnjo prekinitev vseh civilnih in komercialnih poletov. Takšne drastične omejitve zračnega prostora so običajno povezane z resnimi varnostnimi grožnjami ali obsežnimi vojaškimi operacijami znotraj državnih meja.