Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je zbolel po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ZDA. Med pogovori sta se dotaknila gospodarskega okrevanja Ukrajine, ustvarjanja novih delovnih mest in morebitne prisotnosti ameriške vojske v Ukrajini kot dela prihodnjih varnostnih garancij.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je v sredo v Daki zastopal Indijo na pogrebu nekdanje bangladeške premierke Khalede Zia. Zia, ki je desetletja krojila politično podobo Bangladeša, je umrla v torek po dolgotrajni bolezni. Minister Jaishankar se je pogrebne slovesnosti udeležil v imenu indijske vlade in njenih državljanov, s čimer je uradni New Delhi izkazal spoštovanje do nekdanje voditeljice sosednje države. Khaleda Zia je bila prva ženska na položaju predsednice vlade v zgodovini Bangladeša in je vodila državo v več mandatih, nazadnje med letoma 2001 in 2006. Njena smrt pomeni konec pomembnega obdobja za bangladeško politiko, kjer je dolga leta vodila Bangladeško nacionalistično stranko (BNP). Prisotnost visokega indijskega predstavnika na pogrebu poudarja pomen diplomatskih odnosov med državama v obdobju političnih tranzicij v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci stopnjevanja ruskih napadov na Kijev in napetosti po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Trump je po pogovorih izrazil namero, da bo o mirovnih predlogih opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom, čeprav je Kremelj že napovedal revizijo svojega stališča do mirovnih pogajanj. Ob robu diplomatskih prizadevanj so se v Peruju zbrali jasnovidci, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Med prerokbami so se znašle napovedi o resni bolezni Donalda Trumpa, naravnih katastrofah in nadaljnjem zaostrovanju globalnih konfliktov. Ritual, pri katerem so šamani uporabljali podobe Trumpa, Putina, Zelenskega in Xi Jinpinga, odraža visoko stopnjo negotovosti, ki trenutno vlada v mednarodni politiki predvsem zaradi nepredvidljivosti mirovnega procesa v Ukrajini.

Poljski novinar Eugeniusz Zinkiewicz je v prispevku za publikacijo Myśl Polska ostro odgovoril na izjave ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibige, ki je Poljsko obtožil pritiska na ukrajinske državljane. Zinkiewicz je poudaril, da na Poljskem nihče na silo ne zadržuje Ukrajincev in da je pot domov za vse tiste, ki bi se želeli vrniti, vedno prosta. Njegov odziv je sledil uradnim izjavam Kijeva, ki so v poljski javnosti in političnih krogih sprožile val ogorčenja in nezadovoljstva. Spor se je zaostril po navedbah Sibige o domnevnem »zatiranju Ukrajincev«, kar poljska stran razume kot neutemeljeno obtožbo glede na obsežno humanitarno in vojaško pomoč, ki jo država nudi od začetka ruske invazije. Poljski mediji poročajo, da so takšne izjave ukrajinske diplomacije škodljive za medsebojne odnose, saj zanemarjajo dejstvo, da Poljska gosti milijone beguncev. Analitiki ocenjujejo, da gre za nov primer napetosti med Varšavo in Kijevom, ki se v zadnjem času pogosto spopadata zaradi vprašanj kmetijske politike in zgodovinskih interpretacij.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Iranski predsednik Masud Bezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa. Bezeškian je na družbenem omrežju X zapisal, da bo odgovor Islamske republike Iran na vsako obliko agresije silovit in obžalovanja vreden za napadalce. Njegove izjave so sledile Trumpovim grožnjam o popolnem uničenju kakršnih koli prizadevanj Teherana za ponovno vzpostavitev jedrskega programa. Napetosti med državama je dodatno podžgal Ali Šamhani, višji politični svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, ki je potrdil, da se bo Iran na vsakršen napad odzval s takojšnjim in neusprosnim protinapadom. Retorika med Washingtonom in Teheranom se je zaostrila v luči pričakovanj o prihodnji ameriški zunanjepolitični strategiji na Bližnjem vzhodu, kar vzbuja dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v regiji.

Gruzijski obmejni organi so začeli množično zavračati vstop ruskim državljanom, ki imajo v svojih potnih listih kot kraj rojstva naveden Krim ali določene dele Luganske oblasti. Po poročanju več virov, vključno s platformo Krysha TurDoma, so se potniki na nedavnih letih spopadli s prepovedjo vstopa, ko so uradniki pregledali njihove identifikacijske dokumente. Ukrep se nanaša predvsem na osebe z dokumenti, ki jih Gruzija in večji del mednarodne skupnosti obravnavata kot sporne zaradi statusa omenjenih ozemelj. Incidenti so povzročili precejšnje nevšečnosti ruskim turistom, ki so načrtovali potovanje v državo. Gruzija s tem dejanjem utrjuje svojo politiko nepriznavanja ozemeljskih sprememb, ki so posledica ruskih vojaških posredovanj v Ukrajini. Čeprav uradni Tbilisi še ni podal podrobnega pojasnila o morebitnih spremembah vstopne politike, praksa na mejnih prehodih nakazuje na poostren nadzor nad dokumenti, izdanimi ali povezanimi z okupiranimi ozemlji Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

V Jemnu so se zaostrile napetosti med Saudsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Savdska Arabija je izvedla napad na pristanišče al-Mukalla, kjer so razkladali orožje za separatiste. Jemenski predsedniški svet je zahteval umik emiratskih sil v 24 urah. Saudska Arabija je zagrozila Jemnu z "vojaško operacijo". Razpadlo je zavezništvo s Saudsko Arabijo in ZAE proti Hutijevski milici, pri čemer ZAE podpirajo separatiste na jugu, Saudska Arabija pa podpira oslabljeno vlado.

Izraelski parlament (kneset) je v torek dokončno potrdil zakonodajo, ki državi omogoča takojšnjo prekinitev dobave električne energije in vode uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Jeruzalemu. Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet z 59 glasovi za in sedmimi proti, veljati pa je začel takoj po razglasitvi. Philippe Lazzarini, generalni komisar agencije, je odločitev označil za škandalozno in jo opredelil kot neposreden napad na mandat, ki ga je agenciji podelila Generalna skupščina Združenih narodov. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na več kot 110.000 beguncev v Jeruzalemu, saj agencija tam upravlja begunski taborišči Šuafat in Kalandija, vodi kliniko Indian Corner pri Damaščanskih vratih ter številne šole. Ukrep sledi dolgotrajnim prizadevanjem Izraela za omejitev delovanja UNRWA na ozemljih pod njegovim nadzorom. Lazzarini je opozoril, da so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in dodatno poglabljajo humanitarno krizo med palestinskim prebivalstvom.

Kitajski državni mediji in javnost so ostro kritizirali napovednik novega indijskega vojnega filma z naslovom "Battle of Galwan", v katerem glavno vlogo indijskega vojaka igra bollywoodski zvezdnik Salman Khan. Film temelji na resničnih dogodkih iz leta 2020, ko je v dolini Galwan v vzhodnem Ladaku prišlo do krvavih spopadov med indijsko in kitajsko vojsko. Kitajski časnik Global Times je v svojem prispevku navedel, da film izkrivlja dejstva o takratnih dogodkih in da vsebina ne ustreza zgodovinski resnici, medtem ko so kitajski uporabniki družbenih omrežij opozorili na sporen čas objave napovednika. Indija se je na kitajske kritike odzvala z zagovarjanjem umetniške svobode in kinematografskega izražanja. Po navedbah indijskih virov so takšni filmi del nacionalnega pripovedovanja zgodb, ki ne bi smeli biti predmet političnih pritiskov sosednjih držav. Težave prihajajo v času, ko so odnosi med jedrskima silama še vedno napeti prav zaradi nerešenih mejnih vprašanj v Himalaji. Salman Khan, ki se v tej vlogi predstavlja v povsem novi luči, se je tako znašel sredi novega diplomatskega spora med New Delhijem in Pekingom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.

Jemenski predsedniški svet pod vodstvom Rašada al Alimija je v torek uradno preklical skupni obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Jemen je zahteval, da vse emiratske sile v roku 24 ur zapustijo državo, hkrati pa je razglasil 90-dnevno izredno stanje. Ukrep vključuje tudi 72-urno zaporo vseh pristanišč in mejnih prehodov, kar predstavlja drastično zaostritev odnosov med nekdanjima zaveznicama v jemenski državljanski vojni. Odločitev za prekinitev sodelovanja je sledila poročilom o emiratskih pošiljkah orožja Južnemu prehodnemu svetu (STC), ki si prizadeva za neodvisnost južnega dela Jemna. Osrednja jemenska vlada te poteze razume kot neposredno spodkopavanje svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Zahteva po takojšnjem umiku sil ZAE pomeni pomemben premik v regionalni varnostni dinamiki, saj so bili Emirati ključni član koalicije, ki se je borila proti uporniškim Hutijem, vendar so hkrati podpirali separatistične težnje na jugu države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

Evropski voditelji se bodo v torek sestali na pogovorih o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom ter po izjavah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se ni želel zavezati konkretnemu časovnemu okviru za sklenitev mirovnega sporazuma. Evropska stran si prizadeva uskladiti svoja stališča z nastajajočo ameriško zunanjepolitično strategijo, ki v ospredje postavlja hitro končanje spopadov. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo, medtem ko Rusija in Ukrajina ohranjata trdna in pogosto diametralno nasprotna stališča glede ozemeljskih vprašanj in prihodnje varnostne arhitekture Evrope. Trumpova administracija naj bi se pri posredovanju zanašala na ožji krog svetovalcev, vključno z Jaredom Kushnerjem, kar v evropskih prestolnicah zbuja mešane občutke glede prihodnje vloge zveze Nato in stabilnosti regije. Glavne točke razhajanj ostajajo vprašanja ukrajinskega članstva v zahodnih zavezništvih in obseg morebitnih ozemeljskih koncesij.

Kitajska in Indija sta v torek izrazili zaskrbljenost in pozvali k deeskalaciji razmer, potem ko je Moskva obtožila Ukrajino poskusa napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Rusija v noči z nedelje na ponedeljek prestregla 91 ukrajinskih dronov dolgega dosega, ki naj bi ciljali na predsednikovo podeželsko posestvo severno od Moskve. Po navedbah ruskih oblasti napad ni povzročil materialne škode ali žrtev. Kijev je uradno zavrnil vpletenost v incident in poudaril, da nima dokazov o kakršnem koli napadu na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran trdi, da gre za rusko propagando, ki bi lahko služila kot opravičilo za prihodnje stopnjevanje agresije. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti glede mirovnih pogajanj, pri čemer je Rusija že napovedala morebitno revizijo svojih pogajalskih izhodišč zaradi domnevnega ogrožanja državnega vrha. Mednarodna skupnost, predvsem Peking in New Delhi, poudarjata nujnost dialoga in mirnega reševanja spora, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o priznanju samooklicane Republike Somaliland kot neodvisne in suverene države. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Jian je poudaril, da Peking odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom delitve ozemlja Somalije, in dodal, da je Somaliland sestavni del te države. Kitajska se pri svojem stališču sklicuje na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki zagotavljajo suverenost in ozemeljsko celovitost držav članic. Peking je ob tem posvaril oblasti v Somalilandu, naj opustijo separatistična prizadevanja in sodelovanje z zunanjimi silami. Po besedah Lina Jiana so številne države v regiji prav tako izrazile močno nezadovoljstvo in obsodbo izraelske poteze. Kitajska stran je pozvala Tel Aviv h končanju vmešavanja v notranje zadeve afriških držav, Somaliland pa k realni presoji geopolitičnih razmer in prenehanju dejavnosti, ki spodkopavajo enotnost Somalije.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ostro kritiziral premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegove odločitve o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda. Lapid je premierju očital pomanjkanje jasne strategije za prihodnost območja Gaze, obenem pa je izpostavil Netanjahujev obisk pri novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot politično potezo brez konkretnih načrtov za stabilizacijo regije. Priznanje Somalilanda je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni skupnosti, saj ga gibanje Hamas in nekatere arabske države vidijo kot del širšega načrta za prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva. Kljub zaostrovanju razmer v Gazi in mednarodnim tiralicam zaradi domnevnih vojnih zločinov, Netanjahu nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi. Med drugim je v Izrael povabil milijarderja Elona Muska, ki je povabilo sprejel, kar v javnosti sproža mešane odzive glede etičnosti takšnega sodelovanja v času trajajočega konflikta. Premier je obenem poudaril, da si Izrael prizadeva za vzpostavitev mirne meje s Sirijo, kar nakazuje na poskuse zmanjševanja napetosti na severni fronti, medtem ko se na jugu operacije nadaljujejo brez časovnega načrta za umik.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti Florian Philippo je izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti po domnevnem napadu ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Philippo je na družbenem omrežju X izpostavil, da je bil odziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omenjeni dogodek izjemno pomenljiv, napad pa je označil za nerazumno dejanje, ki bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo mednarodnih odnosov. Francoski politik meni, da Trumpov pristop k incidentu kaže na drugačno dinamiko v ameriški zunanji politiki glede konflikta v Ukrajini. Philippo je v svojih izjavah poudaril tveganja, ki jih prinašajo tovrstne operacije na rusko ozemlje, hkrati pa je pozval k previdnosti pri ocenjevanju posledic, ki jih bo takšen dogodek imel na prihodnja diplomatska pogajanja med svetovnimi velesilami.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta in tesen zaveznik Vladimirja Putina, Dmitrij Medvedjev, je preko komunikacijskega kanala Telegram izrekel nove ostre grožnje ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v odzivu na Zelenskove božične nagovore uporabil žaljiv jezik in namignil na predsednikovo nasilno smrt, pri čemer je dejal, da mu »kosa smrti že sedi za vratom«. Njegov zapis je vseboval tudi morbidne fantazije o javni razstavi konzerviranega trupla ukrajinskega voditelja v Sankt Peterburgu, rodnem mestu ruskega predsednika Putina. Retorika Moskve se s temi izjavami dodatno zaostruje, saj Medvedjev v svojih objavah Zelenskega označuje z žaljivimi izrazi, kot je »zeleni homunkulus«. Čeprav Medvedjev redno uporablja agresiven jezik za notranjepolitične potrebe in ustrahovanje zahodne javnosti, njegove zadnje izjave o razstavljanju posmrtnih ostankov tujega državnika predstavljajo nov nivo diplomatskega pritiska in dehumanizacije ukrajinskega vodstva. Incident odraža globoko sovražno razpoloženje v Kremlju in popolno odsotnost podlage za morebitna mirovna pogajanja v bližnji prihodnosti.

Indijski premier Narendra Modi je v torek, 30. decembra 2025, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Modi je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril resnost situacije po domnevnem napadu Kijeva na uradno bivališče ruskega voditelja. Odziv New Delhija prihaja v obdobju povečanih napetosti in le nekaj tednov po uradnem obisku Vladimirja Putina v Indiji, kar kaže na tesne diplomatske vezi med državama. Indija kljub pritiskom zahodnih sil ohranja nevtralno, a prijateljsko držo do Moskve, kar se odraža tudi v Modijevi neposredni komunikaciji glede varnosti ruskega predsednika. Incident predstavlja novo stopnjo zaostritve v rusko-ukrajinskem konfliktu, ki vpliva na stabilnost širše mednarodne skupnosti.

Napetosti med Rusijo in Ukrajino so se močno zaostrile po seriji izjemno agresivnih izjav iz Moskve. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu s smrtjo in celo predlagal, da bi njegovo truplo razstavili v muzeju. Ta izrazito sovražna retorika sledi domnevnemu ukrajinskemu napadu z droni na rusko ozemlje, kar je Kremelj označil za teroristično dejanje in napovedal uvedbo še trše linije v konfliktu. Moskva je svoje pritožbe glede delovanja Kijeva naslovila tudi na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, od katerega pričakuje razumevanje za svoja stališča. Medtem ko se diplomatski toni zaostrujejo, Rusija krepi svojo vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo hipersoničnih raket v Belorusiji. Evropski voditelji in Kanada so se medtem sestali na nujnih posvetovanjih o nadaljnji podpori Ukrajini, saj se boji pred dodatno eskalacijo spopadov krepijo. Odnosi med sprtima stranema so trenutno na najnižji točki, kar zmanjšuje možnosti za skorajšnja mirovna pogajanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

Po poročanju ameriške revije The American Conservative bi lahko zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega do Združenih držav Amerike in pogojevanje mirovnega procesa privedli do neuspeha pogajanj. Viri navajajo, da bi nepopustljiva stališča kijevske administracije lahko ogrozila vzpostavitev diplomatskega dialoga, ki bi končal vojaške spopade v državi. Poročila poudarjajo, da so zahteve po določenih varnostnih zagotovilih in finančni podpori ključni dejavniki, ki otežujejo pogajalska izhodišča. Ameriški analitiki ocenjujejo, da bi vztrajanje pri visokih pričakovanjih lahko povzročilo zastoj v komunikaciji z mednarodnimi partnerji in nasprotno stranjo. V kolikor se pogajalski okvirji ne bodo prilagodili realnim razmeram na terenu in političnim zmogljivostim zaveznikov, obstaja po mnenju strokovnjakov visoko tveganje za popoln propad mirovnih prizadevanj v bližnji prihodnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne in božične poslanice številnim svetovnim voditeljem, pri čemer je opazna selektivnost pri evropskih državnikih. Med prejemniki čestitk so se letos ponovno znašli srbski predsednik Aleksandar Vučić, madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico, ki ostajajo med redkimi evropskimi voditelji z ohranjenimi diplomatskimi stiki s Kremljem. Putin je četrto leto zapored iz seznama izpustil večino voditeljev držav članic Evropske unije, ki so po ruski invaziji na Ukrajino zavzele ostro politiko sankcij. Posebno pozornost je vzbudila čestitka namenjena ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar nakazuje na morebitno otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom po njegovi vrnitvi na oblast. V preteklem letu, ko je v Beli hiši še sedel Joe Biden, takšne geste ni bilo. Kremelj je ob tem objavil seznam, ki poleg omenjenih vključuje še kitajskega predsednika Xi Jinpinga in druge voditelje držav članic skupine BRICS ter nekaterih nekdanjih sovjetskih republik. Ta poteza Kremlja jasno odraža trenutno rusko zunanjepolitično usmeritev, ki se osredotoča na države, ki ne podpirajo zahodne politike izolacije Rusije.

Nebojša Vukanović, poslanec v Narodni skupščini Republike Srbske in vodja Liste za pravno in red, je bil na mejnem prehodu Rača med Bosno in Hercegovino ter Srbijo zadržan več kot štiri ure. Po navedbah Vukanovića srbska mejna policija za ta postopek ni podala nobene pravne podlage ali pojasnila. Incident je ostro obsodil na svojem blogu, kjer je zapisal, da v Srbijo očitno niso dobrodošli Srbi, ki niso zvesti režimu predsednika Aleksandra Vučića. Vukanović je zaradi dogodka napovedal kazenske ovadbe proti srbskemu notranjemu ministru Ivici Dačiću in drugim odgovornim osebam. Politični analitiki dogodek povezujejo z Vukanovićevimi preteklimi kritikami srbskega političnega vrha, kar bi lahko kazalo na sistemsko omejevanje gibanja opozicijskih politikov iz regije, ki se ne strinjajo z uradno politiko Beograda. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in obtožb o zlorabi državnih organov za politične namene.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja Telegram objavil neposredne grožnje s smrtjo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v svojem zapisu uporabil vrsto žaljivk in makabričnih prispodob, med drugim pa je izjavil, da ukrajinskemu voditelju »smrt z gosnjo že piha za ovratnik«. Njegove izjave so sledile božičnemu nagovoru Zelenskega, ki ga je uradna Moskva interpretirala kot sovražnega do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski politik, ki je znan po svoji radikalni retoriki od začetka invazije na Ukrajino, je v objavi namigoval na neizbežen konec ukrajinskega predsednika. Napad na Zelenskega predstavlja nadaljnje zaostrovanje sovražne diplomacije med državama v času, ko se v mednarodni javnosti sicer razpravlja o morebitnih novih mirovnih načrtih. Po navedbah nemške tiskovne agencije DPA so tovrstni izbruhi nekdanjega ruskega predsednika postali del širše propagandne strategije Kremlja za notranjo in zunanjo politično rabo.

Turški predsednik Erdogan je označil izraelsko priznanje Somalilanda za nelegitimno in nesprejemljivo. Med srečanjem s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu sta razpravljala o varovanju somalijske suverenosti in poglobitvi strateškega sodelovanja, vključno z energetskim sektorjem. Erdogan je ponovno potrdil podporo Turčije enotnosti Somalije.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif in zunanji minister Ishaq Dar sta opravila telefonske pogovore s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom in zunanjim ministrom Faisal bin Farhanom. Sharif je poudaril potrebo po enotnosti znotraj muslimanske ume, oba voditelja pa sta izrazila vizijo obetavne prihodnosti za Pakistan in Savdsko Arabijo. Dar in Farhan sta razpravljala o regionalnih razmerah in izmenjala novoletne voščilnice.

Letalske sile Saudove Arabije so izvedle zračne napade na jemensko pristaniško mesto Mukala, da bi uničile pošiljko orožja, ki naj bi bila namenjena južnim separatistom. Po navedbah saudske vojske so bili napadi izvedeni ponoči, njihov cilj pa je bil preprečiti tujo vojaško podporo separatističnim silam na jugu Jemna. Rijad obtožuje Združene arabske emirate (ZAE), da so separatistom tajno dostavili orožje, kar je povzročilo globok razkol znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu. Zaradi stopnjevanja napetosti in neposrednega napada na tovor, povezan z zaveznico, je bilo na prizadetih območjih razglašeno izredno stanje. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki so sicer ključni partnerji v regionalni varnostni arhitekturi. Ta spor bi lahko dodatno destabiliziral razmere v Jemnu in otežil prihodnja diplomatska prizadevanja za mir v regiji, kjer so se interesi nekdanjih zaveznikov očitno razšli.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Med srečanjem Donalda Trumpa in Benjamina Netanjahuja na Floridi je Netanjahu izjavil, da Izraelci cenijo Trumpovo pomoč Izraelu in podporo v boju proti Hamasu v Gazi. Trump je po srečanju z Netanjahujem ponovil, da se mora Hamas razorožiti.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opravil ločena telefonska pogovora s kazahstanskim predsednikom Kasim-Žomartom Tokajevom in iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom. Kazahstanski voditelj Tokajev je med pogovorom ostro obsodil nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika, kar predstavlja nadaljevanje usklajenih diplomatskih stikov med državama. Pogovor z iranskim kolegom Pezeškianom pa je bil osredotočen na aktualna vprašanja, ki so pomembna za obe državi, vendar Kremelj podrobnosti o vsebini teh razprav javnosti ni razkril. Diplomatska aktivnost Moskve odraža prizadevanja za ohranitev stabilnih zavezništev v srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu. Kazahstan ostaja ključni strateški partner Rusije, kar potrjujejo tudi predhodni dogovori o energetskem in vojaškem sodelovanju. Pogovori z Iranom pa so v zadnjem obdobju postali še intenzivnejši zaradi geopolitičnih razmer in vojaško-tehničnega sodelovanja med državama, kar Moskva izkorišča za krepitev svojega vpliva v regiji.

Združeni arabski emirati so odločno zavrnili, da bi bili vpleteni v napetosti med jemenskimi stranmi, in izrazili obžalovanje zaradi netočnosti v savdski izjavi. Ministrstvo za obrambo ZAE je napovedalo, da je končalo delovanje preostalih enot za boj proti terorizmu v Jemnu, pri čemer je zagotovilo varnost svojih pripadnikov in se usklajevalo s partnerji.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem predlogu za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta z Rusijo. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je predstavil prenovljen mirovni načrt, ki vključuje 15-letna varnostna jamstva s strani ZDA, čeprav bi si Kijev želel dolgoročnejšo, 50-letno zavezo za odvrnitev prihodnjih ruskih napadov. Situacijo so dodatno zapletle navedbe Kremlja o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Putin je v telefonskem pogovoru s Trumpom, ki je potekal tik pred obiskom Zelenskega, dejal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoja pogajalska stališča. Medtem ko je Trump izrazil jezo nad domnevnim napadom, je Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogovorov. Zelenski je ob tem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam, zlasti v regiji Donbas.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v Parizu sestala na pomembnih pogajanjih o prihodnosti ukrajinskega konflikta, ki so v mednarodni javnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko agencija Reuters poroča o znatnem zbližanju stališč med voditeljema, britanski mediji, kot sta The Guardian in Sky News, opozarjajo, da dejanskega napredka pri doseganju mirovnega sporazuma še ni. Analitiki pri The New York Times poudarjajo, da je za Zelenskega že sama vzpostavitev konstruktivnega dialoga s Trumpom diplomatski uspeh, zlasti ob upoštevanju Trumpovih preteklih tesnih stikov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih napovedi o spremembi ameriške zunanje politike in pritiskov na Kijev, naj zavzame bolj ofenzivno držo oziroma se pripravi na pogajanja z Moskvo. Nemški medij Bild je srečanje označil za uspeh že zaradi dejstva, da je pogovor potekal v civiliziranem tonu, kljub predhodnim napetostim. Vendar pa ameriški CNN izpostavlja, da bodo končni izid takšnih srečanj močno pogojevali Trumpovi vzporedni pogovori s Kremljem, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti glede nadaljnje ameriške podpore Ukrajini.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.