Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Po stopnjevanju napetosti s Savdsko Arabijo so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih enot iz Jemna. Razkol med državama se je poglobil zaradi podpore ZAE južnojemenskim separatistom, kar je sprožilo jezo Savdske Arabije.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa stopnjevale vojaški pritisk na Venezuelo in izvedle prvi neposredni napad na ozemlju te države. Po informacijah, ki jih je objavil časnik The New York Times, je ameriška obveščevalna agencija Cia z uporabo brezpilotnih letalnikov bombardirala pristaniški pomol, ki naj bi služil kot skladišče za pretovarjanje prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben preobrat v ameriški strategiji, saj so ZDA prvič uporabile silo neposredno na venezuelskih tleh, kar je sledilo tednom napovedi o odločnejšem boju proti narko-kartelom. Ameriški viri navajajo, da je bil pomol v času napada prazen, zaradi česar žrtev ni bilo. Kljub potrditvi napada s strani Washingtona režim Nicolása Madura o dogodku uradno še vedno molči. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi bil Maduro pripravljen zapustiti oblast ali pristati na zahteve Bele hiše po vzpostavitvi prehodne vlade. Napad se je zgodil v času izredno napetih odnosov, ko so ZDA že predhodno okrepile vojaško prisotnost v karibski regiji.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hasanom Šejkom Mohamudom v Carigradu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nezakonito in nesprejemljivo ter opozoril, da bi takšno dejanje lahko resno destabiliziralo širšo regijo Afriškega roga. Poudaril je pomen ohranjanja ozemeljske celovitosti in enotnosti Somalije, ki Somaliland obravnava kot del svojega ozemlja. Ob robu diplomatskih pogovorov je turški predsednik napovedal tudi okrepitev gospodarskega in energetskega sodelovanja med Ankaro in Mogadišem. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 začela izvajati naftne in plinske vrtine v morju ob somalijski obali. Ta poteza utrjuje turški vpliv v strateško pomembnem delu Indijskega oceana, kjer Ankara že vrsto let deluje kot ključna zaveznica somalijskih oblasti pri izgradnji državne infrastrukture in varnostnih sil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je poudaril, da je odprt za srečanje v katerem koli formatu.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se na Floridi sestala na kritičnem vrhu, namenjenem oblikovanju novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je potekalo v času povečanih napetosti in ruskih zračnih napadov na Kijev. Trump je po pogovorih z ukrajinsko delegacijo napovedal, da bo o rezultatih in predlogih prek telefona obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran je na diplomatsko dogajanje odgovorila z zadržanostjo in opozorili. Vladimir Putin je Trumpu sporočil, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče do mirovnih pogajanj, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco. Čeprav Kijev vpletenost v incident zanika, je dogodek vnesel nov element nezaupanja v že tako zapleten proces. Trump je ob tem izrazil jezo zaradi incidenta in podvomil o določenih obveščevalnih podatkih, kar kaže na krhko naravo trenutnih diplomatskih prizadevanj. Medtem ko se svetovni voditelji spopadajo z realno politiko, so dogodek v Peruju zaznamovali tudi lokalni šamani, ki so v svojem letnem obredu napovedali resne zdravstvene težave za Donalda Trumpa in nadaljevanje globalnih konfliktov. Kljub ezoteričnim napovedim ostaja ključno vprašanje, ali bosta Trump in Zelenski uspela najti skupni jezik za ustavitev sovražnosti, ki bi bil sprejemljiv tudi za Moskvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je v torek prek komunikacijskega kanala Telegram napovedal nov vrh na ravni voditeljev držav, ki bo v začetku januarja potekal v Parizu. Glavni cilj srečanja, predvidenega za 6. januar, je nadaljevanje pogovorov o končanju ruske agresije v Ukrajini, pri čemer Kijev polaga upe predvsem na sodelovanje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskih voditeljev. Pred osrednjim vrhom v Parizu se bodo 3. januarja v Ukrajini sestali tudi svetovalci za nacionalno varnost tako imenovane koalicije voljnih. Ta diplomatska prizadevanja sledijo preteklim napetostim in nejasnostim glede Trumpovega mirovnega načrta, ki je vključeval možnosti ozemeljskih koncesij. Selenski s temi srečanji poskuša utrditi podporo zaveznic in zagotoviti, da bodo morebitni mirovni pogovori potekali pod pogoji, ki so sprejemljivi za Ukrajino, hkrati pa vzpostaviti neposreden dialog s prihajajočo ameriško administracijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.

Izrael je 26. decembra 2025 postal prva država na svetu, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Odločitev je v regiji sprožila ostre odzive, zlasti s strani somalijskega predsednika, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obtožil, da poskuša konflikte z Bližnjega vzhoda prenesti na afriški rog. Somalija to dejanje razume kot neposreden poseg v svojo ozemeljsko celovitost, saj Somaliland od leta 1991 sicer deluje avtonomno, a do sedaj ni imel mednarodnega priznanja. Analitiki opozarjajo, da bi izraelsko priznanje lahko postalo "Pirova zmaga" za Somaliland, saj se je večina afriških držav odzvala z neodobravanjem. Izraelska poteza se časovno prekriva z napovedmi o trajni vojaški prisotnosti Izraela v Gazi in širitvi naselbin na Zahodnem bregu, kar dodatno zaostruje odnose z muslimanskimi državami. Diplomatska izolacija Somalije v tem primeru povečuje tveganje za nove regionalne nestabilnosti.

Podpredsednik črnogorske vlade za zunanje in evropske zadeve Filip Ivanović je ostro zavrnil navedbe o aretaciji politika Milana Kneževića. Ivanović je pojasnil, da Knežević ni bil aretiran, temveč je po lastni volji in brez kakršnega koli zunanjega pritiska vstopil v policijsko vozilo z namenom, da v njem ostane. Po podpredsednikovih besedah naj bi politik celo zavrnil eksplicitne pozive policistov, naj vozilo zapusti, saj za njegov pridržaj ni bilo zakonske podlage. Ivanović je ob tem opozoril regionalne politike, vključno s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, naj svoje izjave o solidarnosti in notranjih dogajanjih v Črni gori opirajo na preverjene informacije. Poudaril je, da so odzivi določenih politikov iz regije temeljili na dezinformacijah o domnevnem preganjanju njihovih soborcev. Medtem ko so uradni viri zanikali aretacijo Kneževića, so poročila potrdila, da je bilo v povezanih policijskih operacijah na območju Zete pridržanih več kot 40 oseb.

V Jemnu se je v zadnjih dneh močno zaostril konflikt med silami pod vodstvom Saudove Arabije in enotami, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE). Napetosti so dosegle vrhunec, ko je saudsko vojaško zavezništvo izvedlo letalski napad na ladjo z emiratiško vojaško opremo. Odnosi med nekdanjima zaveznikoma so se tako močno poslabšali, da je jemenski predsedniški svet razglasil izredne razmere in prekinil varnostni pakt z ZAE, uradni Riad pa je Abu Dabiju postavil 24-urni ultimat za popoln umik iz države. Združeni arabski emirati so se na stopnjevanje nasilja in politične pritiske odzvali z napovedjo umika svojih vojaških sil iz jemenskega ozemlja. Čeprav sta državi v preteklosti v okviru sunitske koalicije skupaj delovali proti uporniškim Hutijem, ki jih podpira Iran, so notranja nesoglasja in različni strateški interesi na območju Rdečega morja privedli do odkritega spopada. Ta razkol v koaliciji dodatno zapleta že tako kompleksen desetletni državljanski vojni konflikt, ki je prerasel v večplasten posredniški spopad regionalnih sil.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in napovedal, da bo Iran na vsakršno dejanje agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom. Pezeškian je poudaril, da bosta Združene države Amerike in Izrael obžalovala morebiten napad na iransko ozemlje. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se dodatno stopnjevale po tem, ko je Trump v ponedeljek zagrozil z vojaškimi napadi zaradi iranskega programa oboroževanja. Iransko vodstvo vztraja, da so njihove obrambne zmogljivosti namenjene zgolj odvračanju, vendar so pripravljeni na takojšnje ukrepanje v primeru kršitve suverenosti. Po besedah Pezeškiana bo iranski odziv povzročil resno škodo napadalcem, kar odraža naraščajočo nevarnost nove eskalacije na Bližnjem vzhodu. ZDA iranski program oboroževanja vidijo kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji in svojim zaveznikom, kar poglablja diplomatski in vojaški zastoj med državama.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

Španska socialistična vlada pod vodstvom premierja Pedra Sancheza je sedmim spletnim platformam odredila takojšnjo odstranitev 138 oglasov za počitniške nastanitve na zasedenih palestinskih ozemljih. Ministrstvo za varstvo potrošnikov je podjetja opozorilo, da morajo sporne vsebine blokirati ali trajno izbrisati, sicer se bodo soočila z dodatnimi vladnimi ukrepi. Po besedah ministra Pabla Bustinduyja takšni oglasi normalizirajo in ohranjajo kolonialni režim, ki velja za nezakonitega po mednarodnem pravu. Ta poteza je del širšega nabora ukrepov, ki jih je Španija sprejela v znak podpore Palestincem in obsodbe izraelskega delovanja v Gazi. Oktobra potrjeni odlok vključuje tudi embargo na izvoz orožja v Izrael ter prepoved oglaševanja vseh izdelkov, ki izvirajo iz nezakonitih kolonij na Zahodnem bregu in v Gazi. Španija se s tem pridružuje prizadevanjem nekaterih evropskih nevladnih organizacij, ki so že vložile tožbe proti platformam, kot sta Airbnb in Booking.com, zaradi spodbujanja t. i. okupacijskega turizma.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se sestala v Mar-a-Lagu, kjer sta razpravljala o ključnih podrobnostih druge faze krhkega premirja v Gazi. Trump je po pogovorih izjavil, da bo do uveljavitve naslednje faze dogovora prišlo zelo kmalu, kljub temu da se na terenu spopadi niso popolnoma ustavili. Po podatkih uradnikov v Gazi je bilo od podpisa premirja 10. oktobra 2025 v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, humanitarne razmere v šotorskih mestih pa dodatno poslabšuje izjemno slabo vreme. Srečanje so zaznamovala tudi širša geopolitična vprašanja, vključno s Trumpovo namero o prodaji bojnih letal Turčiji, čemur Izrael nasprotuje zaradi napetosti glede Sirije in Gaze. Obisku se je pridružil tudi tehnološki milijarder Elon Musk, ki je sprejel Netanjahujevo vabilo na obisk v Izrael. Muskova odločitev je v javnosti sprožila val kritik zaradi mednarodnih tiralic za vojne zločine in obtožb o genocidu v Gazi, ki bremenijo izraelski vrh. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitrega napredka premirja, razhajanja med prioritetami obeh voditeljev ostajajo očitna, saj se Izrael močno osredotoča na grožnjo Irana, medtem ko Trump pritiska na stabilizacijo Gaze preko mirovnega sveta.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek prek družbenega omrežja X poslal ostro opozorilo, da se bo Iran na vsakršno agresijo odzval odločno in silovito. Izjava je bila neposreden odziv na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal podporo nadaljnjim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo privolil v nov jedrski sporazum. Pezeškian je poudaril, da bo odgovor Islamske republike takšen, da ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se ponovno zaostrile po Trumpovih napovedih o ostrejšem pritisku na iranski jedrski program. Medtem ko ZDA zahtevajo nove pogoje in omejitve, iransko vodstvo vztraja pri pravici do lastne varnosti in zavrača pogojevanja, ki vključujejo vojaške grožnje. Pezeškianova retorika odraža kontinuiteto iranske zunanje politike, ki kljub diplomatskim prizadevanjem v okviru Združenih narodov ohranja pripravljenost na vojaško konfrontacijo v primeru kršitve suverenosti.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcioniranih oseb umaknilo Aleksandro Buriko, nekdanjo namestnico predsednika uprave ruske državne banke Sberbank. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), pomeni konec omejitev, ki so bile za Buriko uvedene leta 2022 v okviru širših ukrepov proti ruskemu finančnemu sektorju po invaziji na Ukrajino. Buriko je bila med člani upravnega odbora Sberbank, ki so institucijo zapustili kmalu po začetku vojaške agresije maja 2022. Čeprav ameriške oblasti niso podale uradne utemeljitve za umik sankcij, gre za redko potezo v času, ko Washington sicer stopnjuje pritisk na rusko naftno in bančno infrastrukturo. S tem korakom so bili odmrznjeni njeni morebitni premoženjski deleži v ZDA, hkrati pa so znova dovoljeni komercialni stiki z ameriškimi državljani in podjetji. Dogodek se odvija v širšem kontekstu diplomatskih in gospodarskih prilagajanj, kjer se določene izjeme pri sankcijah pojavljajo tudi pri energetskih podjetjih, kot je Lukoil.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Odločitev Teherana predstavlja povračilni ukrep na predhodno potezo Ottawe, ki je Iransko revolucionarno gardo (IRGC) uvrstila na seznam terorističnih skupin. Iranska diplomacija je v izjavi za javnost poudarila, da je bila kanadska odločitev glede IRGC nezakonita in v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, saj gre za uradno vejo iranskih oboroženih sil. Napetosti med državama so se s tem dejanjem dodatno zaostrile, saj gre za neposreden diplomatski odgovor na kanadsko črno listo. Teheran trdi, da je njihova klasifikacija kanadske vojaške komponente recipročen ukrep, namenjen zaščiti nacionalnih interesov in suverenosti. Gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično, kar še dodatno zapleta mednarodne odnose na področju varnosti in pomorskega prometa.

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je preko agencije WAM sporočilo, da umikajo svoje sile, ki so izvajale protiteroristične operacije v Jemnu. Odločitev je bila sprejeta samostojno na podlagi analize trenutnih razmer.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ostro obsodila nedavno vojaško akcijo Združenih držav Amerike proti venezuelskemu pristanišču. Mehika je uradno zavrnila kakršne koli zunanje vojaške intervencije in poudarila pomen spoštovanja suverenosti držav. Sheinbaum je ob tem pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), naj prevzame bistveno dejavnejšo vlogo pri obravnavanju ameriških ukrepov proti Venezueli. Izjave mehiške voditeljice so sledile potrditvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA izvedle vojaški napad na strateško infrastrukturo v Venezueli. Mehika s tem ponavlja svoje tradicionalno zunanjepolitično stališče do nevmešavanja, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki so posledica ameriške blokade in vojaških operacij pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je zbolel po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ZDA. Med pogovori sta se dotaknila gospodarskega okrevanja Ukrajine, ustvarjanja novih delovnih mest in morebitne prisotnosti ameriške vojske v Ukrajini kot dela prihodnjih varnostnih garancij.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je v sredo v Daki zastopal Indijo na pogrebu nekdanje bangladeške premierke Khalede Zia. Zia, ki je desetletja krojila politično podobo Bangladeša, je umrla v torek po dolgotrajni bolezni. Minister Jaishankar se je pogrebne slovesnosti udeležil v imenu indijske vlade in njenih državljanov, s čimer je uradni New Delhi izkazal spoštovanje do nekdanje voditeljice sosednje države. Khaleda Zia je bila prva ženska na položaju predsednice vlade v zgodovini Bangladeša in je vodila državo v več mandatih, nazadnje med letoma 2001 in 2006. Njena smrt pomeni konec pomembnega obdobja za bangladeško politiko, kjer je dolga leta vodila Bangladeško nacionalistično stranko (BNP). Prisotnost visokega indijskega predstavnika na pogrebu poudarja pomen diplomatskih odnosov med državama v obdobju političnih tranzicij v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci stopnjevanja ruskih napadov na Kijev in napetosti po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Trump je po pogovorih izrazil namero, da bo o mirovnih predlogih opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom, čeprav je Kremelj že napovedal revizijo svojega stališča do mirovnih pogajanj. Ob robu diplomatskih prizadevanj so se v Peruju zbrali jasnovidci, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Med prerokbami so se znašle napovedi o resni bolezni Donalda Trumpa, naravnih katastrofah in nadaljnjem zaostrovanju globalnih konfliktov. Ritual, pri katerem so šamani uporabljali podobe Trumpa, Putina, Zelenskega in Xi Jinpinga, odraža visoko stopnjo negotovosti, ki trenutno vlada v mednarodni politiki predvsem zaradi nepredvidljivosti mirovnega procesa v Ukrajini.

Poljski novinar Eugeniusz Zinkiewicz je v prispevku za publikacijo Myśl Polska ostro odgovoril na izjave ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibige, ki je Poljsko obtožil pritiska na ukrajinske državljane. Zinkiewicz je poudaril, da na Poljskem nihče na silo ne zadržuje Ukrajincev in da je pot domov za vse tiste, ki bi se želeli vrniti, vedno prosta. Njegov odziv je sledil uradnim izjavam Kijeva, ki so v poljski javnosti in političnih krogih sprožile val ogorčenja in nezadovoljstva. Spor se je zaostril po navedbah Sibige o domnevnem »zatiranju Ukrajincev«, kar poljska stran razume kot neutemeljeno obtožbo glede na obsežno humanitarno in vojaško pomoč, ki jo država nudi od začetka ruske invazije. Poljski mediji poročajo, da so takšne izjave ukrajinske diplomacije škodljive za medsebojne odnose, saj zanemarjajo dejstvo, da Poljska gosti milijone beguncev. Analitiki ocenjujejo, da gre za nov primer napetosti med Varšavo in Kijevom, ki se v zadnjem času pogosto spopadata zaradi vprašanj kmetijske politike in zgodovinskih interpretacij.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Iranski predsednik Masud Bezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa. Bezeškian je na družbenem omrežju X zapisal, da bo odgovor Islamske republike Iran na vsako obliko agresije silovit in obžalovanja vreden za napadalce. Njegove izjave so sledile Trumpovim grožnjam o popolnem uničenju kakršnih koli prizadevanj Teherana za ponovno vzpostavitev jedrskega programa. Napetosti med državama je dodatno podžgal Ali Šamhani, višji politični svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, ki je potrdil, da se bo Iran na vsakršen napad odzval s takojšnjim in neusprosnim protinapadom. Retorika med Washingtonom in Teheranom se je zaostrila v luči pričakovanj o prihodnji ameriški zunanjepolitični strategiji na Bližnjem vzhodu, kar vzbuja dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v regiji.

Gruzijski obmejni organi so začeli množično zavračati vstop ruskim državljanom, ki imajo v svojih potnih listih kot kraj rojstva naveden Krim ali določene dele Luganske oblasti. Po poročanju več virov, vključno s platformo Krysha TurDoma, so se potniki na nedavnih letih spopadli s prepovedjo vstopa, ko so uradniki pregledali njihove identifikacijske dokumente. Ukrep se nanaša predvsem na osebe z dokumenti, ki jih Gruzija in večji del mednarodne skupnosti obravnavata kot sporne zaradi statusa omenjenih ozemelj. Incidenti so povzročili precejšnje nevšečnosti ruskim turistom, ki so načrtovali potovanje v državo. Gruzija s tem dejanjem utrjuje svojo politiko nepriznavanja ozemeljskih sprememb, ki so posledica ruskih vojaških posredovanj v Ukrajini. Čeprav uradni Tbilisi še ni podal podrobnega pojasnila o morebitnih spremembah vstopne politike, praksa na mejnih prehodih nakazuje na poostren nadzor nad dokumenti, izdanimi ali povezanimi z okupiranimi ozemlji Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

V Jemnu so se zaostrile napetosti med Saudsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Savdska Arabija je izvedla napad na pristanišče al-Mukalla, kjer so razkladali orožje za separatiste. Jemenski predsedniški svet je zahteval umik emiratskih sil v 24 urah. Saudska Arabija je zagrozila Jemnu z "vojaško operacijo". Razpadlo je zavezništvo s Saudsko Arabijo in ZAE proti Hutijevski milici, pri čemer ZAE podpirajo separatiste na jugu, Saudska Arabija pa podpira oslabljeno vlado.

Izraelski parlament (kneset) je v torek dokončno potrdil zakonodajo, ki državi omogoča takojšnjo prekinitev dobave električne energije in vode uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Jeruzalemu. Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet z 59 glasovi za in sedmimi proti, veljati pa je začel takoj po razglasitvi. Philippe Lazzarini, generalni komisar agencije, je odločitev označil za škandalozno in jo opredelil kot neposreden napad na mandat, ki ga je agenciji podelila Generalna skupščina Združenih narodov. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na več kot 110.000 beguncev v Jeruzalemu, saj agencija tam upravlja begunski taborišči Šuafat in Kalandija, vodi kliniko Indian Corner pri Damaščanskih vratih ter številne šole. Ukrep sledi dolgotrajnim prizadevanjem Izraela za omejitev delovanja UNRWA na ozemljih pod njegovim nadzorom. Lazzarini je opozoril, da so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in dodatno poglabljajo humanitarno krizo med palestinskim prebivalstvom.

Kitajski državni mediji in javnost so ostro kritizirali napovednik novega indijskega vojnega filma z naslovom "Battle of Galwan", v katerem glavno vlogo indijskega vojaka igra bollywoodski zvezdnik Salman Khan. Film temelji na resničnih dogodkih iz leta 2020, ko je v dolini Galwan v vzhodnem Ladaku prišlo do krvavih spopadov med indijsko in kitajsko vojsko. Kitajski časnik Global Times je v svojem prispevku navedel, da film izkrivlja dejstva o takratnih dogodkih in da vsebina ne ustreza zgodovinski resnici, medtem ko so kitajski uporabniki družbenih omrežij opozorili na sporen čas objave napovednika. Indija se je na kitajske kritike odzvala z zagovarjanjem umetniške svobode in kinematografskega izražanja. Po navedbah indijskih virov so takšni filmi del nacionalnega pripovedovanja zgodb, ki ne bi smeli biti predmet političnih pritiskov sosednjih držav. Težave prihajajo v času, ko so odnosi med jedrskima silama še vedno napeti prav zaradi nerešenih mejnih vprašanj v Himalaji. Salman Khan, ki se v tej vlogi predstavlja v povsem novi luči, se je tako znašel sredi novega diplomatskega spora med New Delhijem in Pekingom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.

Jemenski predsedniški svet pod vodstvom Rašada al Alimija je v torek uradno preklical skupni obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Jemen je zahteval, da vse emiratske sile v roku 24 ur zapustijo državo, hkrati pa je razglasil 90-dnevno izredno stanje. Ukrep vključuje tudi 72-urno zaporo vseh pristanišč in mejnih prehodov, kar predstavlja drastično zaostritev odnosov med nekdanjima zaveznicama v jemenski državljanski vojni. Odločitev za prekinitev sodelovanja je sledila poročilom o emiratskih pošiljkah orožja Južnemu prehodnemu svetu (STC), ki si prizadeva za neodvisnost južnega dela Jemna. Osrednja jemenska vlada te poteze razume kot neposredno spodkopavanje svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Zahteva po takojšnjem umiku sil ZAE pomeni pomemben premik v regionalni varnostni dinamiki, saj so bili Emirati ključni član koalicije, ki se je borila proti uporniškim Hutijem, vendar so hkrati podpirali separatistične težnje na jugu države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

Evropski voditelji se bodo v torek sestali na pogovorih o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom ter po izjavah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se ni želel zavezati konkretnemu časovnemu okviru za sklenitev mirovnega sporazuma. Evropska stran si prizadeva uskladiti svoja stališča z nastajajočo ameriško zunanjepolitično strategijo, ki v ospredje postavlja hitro končanje spopadov. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo, medtem ko Rusija in Ukrajina ohranjata trdna in pogosto diametralno nasprotna stališča glede ozemeljskih vprašanj in prihodnje varnostne arhitekture Evrope. Trumpova administracija naj bi se pri posredovanju zanašala na ožji krog svetovalcev, vključno z Jaredom Kushnerjem, kar v evropskih prestolnicah zbuja mešane občutke glede prihodnje vloge zveze Nato in stabilnosti regije. Glavne točke razhajanj ostajajo vprašanja ukrajinskega članstva v zahodnih zavezništvih in obseg morebitnih ozemeljskih koncesij.