Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti in tveganj, ki jih prinaša po mnenju Moskve uničujoča politika do Teherana. Uradna govorka ministrstva Marija Zaharova je 30. decembra opozorila na nevarnost destabilizacije in pozvala mednarodne akterje k opustitvi dejanj, ki bi lahko vodila v nadaljnje zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. V izjavi je Zaharova poudarila, da se morajo tisti, ki zagovarjajo ostrejše ukrepe, odpovedati politiki pritiska in se namesto tega osredotočiti na diplomatske rešitve. Ruska stran meni, da stopnjevanje sovražnosti okoli Irana ne ogroža le regionalne varnosti, temveč ima lahko širše negativne posledice za mednarodno stabilnost. Poziv k razumu je bil namenjen predvsem akterjem, ki jih Moskva označuje za pobudnike konfliktov v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih sil iz Jemna, potem ko je Savdska Arabija bombardirala pristaniško mesto Mukala. Odločitev je sledila obtožbam Savdske Arabije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Moskva trdi, da je Kijev z 91 droni napadel eno izmed Putinovih rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom, kar Kremelj označuje za poskus atentata in neposredno grožnjo mirovnemu procesu. Čeprav dokazi za napad niso bili javno predstavljeni, je Trump izrazil ogorčenje nad incidentom, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe zavrnil kot popolno izmišljotino in poskus spodkopavanja pogajanj. Napetosti so se stopnjevale neposredno po srečanju Trumpa in Zelenskega v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta strani razpravljali o 15-letnih varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino. Medtem ko je Trump poudarjal, da je mirovni sporazum bližje kot kdaj koli prej, Ukrajina vztraja pri zavračanju ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Rusija je v odgovor na domnevni napad v Belorusijo že namestila nov raketni sistem Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za deeskalacijo konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, naznanil, da bo prihodnji teden v Franciji potekalo novo srečanje voditeljev držav, ki podpirajo Ukrajino v vojni proti Rusiji, združenih pod imenom »koalicija voljnih«. Napoved sledi nedeljskemu srečanju v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta. Zelenski je razkril dodatne podrobnosti o pogovorih s Trumpom, pri čemer sta se osredotočila na morebitna varnostna jamstva za Ukrajino. Kljub optimizmu po srečanju, ki ga je Trump označil za napredek pri iskanju miru, so pogovori potekali v času stopnjevanih ruskih napadov na Kijev. Francosko srečanje bo ključno za uskladitev stališč evropskih zaveznic z novo ameriško strategijo glede ukrajinsko-ruskega spora, medtem ko si Kijev prizadeva za vključitev v neposredne pogovore med Washingtonom in Moskvo.

Iransko politično vodstvo se je ostro odzvalo na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškimi napadi. Teheran je sporočil, da bodo morebitni agresorji svoja dejanja obžalovali, obenem pa poudaril, da država za razvoj svojega obrambnega in raketnega programa ne potrebuje dovoljenja nobene tuje sile. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovi napovedi možnosti napada na iransko ozemlje, kar je po mnenju opazovalcev nevarno približalo regijo novi eskalaciji nasilja. Iranski uradniki so v izjavi za javnost pojasnili, da njihovo oboroževanje služi izključno obrambnim namenom, vendar pa na vsako provokacijo obljubljajo odločen odgovor. Trenutni spor je neposredno povezan s predhodnimi ameriškimi grožnjami glede uničenja iranskega jedrskega programa in obtožbami Washingtona o nezakonitem bogatenju urana. Situacija ostaja izjemno napeta, saj nobena od strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje, kar povečuje tveganje za neposredni spopad, ki bi lahko vključeval tudi regionalne zaveznike, zlasti Izrael.

Izraelska vojska je izvedla serijo topniških napadov na tarče v provinci Nabatije na jugu Libanona, s čimer se nadaljujejo sovražnosti na obmejnem območju. Do napadov je prišlo kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen 27. novembra 2024. Lokalni viri poročajo o žrtvah in poškodovanih, vendar libanonske oblasti še niso podale uradnih podatkov o točnem številu mrtvih ali ranjenih v zadnjem valu obstreljevanja. Operacija v Nabatiji predstavlja nadaljevanje izraelske vojaške taktike pritiska na južni del sosednje države, kar dodatno ogroža stabilnost regije. Kršitve premirja postajajo vse pogostejše, pri čemer Izrael trdi, da se spopada z nevarnostmi na terenu, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na humanitarne posledice stopnjevanja napetosti. Situacija ostaja nestabilna, saj se vojaške dejavnosti stopnjujejo kljub diplomatskim prizadevanjem za ohranitev miru.

Evropski voditelji so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu pred njegovim srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom svetovali visoko stopnjo previdnosti. Po poročanju revije Spiegel, ki se sklicuje na neuradne stenograme videokonference, so nekateri evropski predstavniki izrazili nezaupanje do Trumpa in Zelenskemu svetovali, naj v pogovorih ne popusti preveč oziroma naj ne preseže določenih meja. Razhajanja v pogledih na reševanje ukrajinske krize in prihodnje sodelovanje z ZDA so povzročila zaskrbljenost v evropskih prestolnicah. Zelenski je o rezultatih pogovorov na Floridi že obvestil nekatere zaveznike, med drugim latvijskega predsednika Edgarsa Rinkēvičsa. V javnosti, zlasti v baltskih državah, so se ob tem pojavili ironični odzivi glede narave teh diplomatskih stikov in vpliva posameznih akterjev na svetovnem odru. Evropska stran se spopada z negotovostjo glede prihodnje ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom, kar vpliva na usklajenost zahodne pomoči Ukrajini. Srečanje na Floridi je tako ključno za določanje prihodnje dinamike med Kijevom, Brusljem in Washingtonom.

Ruska prestolnica je bila prizorišče incidenta, v katerem sta po navedbah Kremlja dva ukrajinska brezpilotna letalnika poskušala napasti rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je dogodek označila za načrtovan teroristični napad in poskus atentata, čeprav dokazov za neposredno vpletenost Kijeva niso predložili. Ukrajinski uradniki so navedbe odločno zanikali in poudarili, da se njihove sile osredotočajo na osvobajanje lastnega ozemlja in ne na napade na tuje voditelje. Analitiki pri mediju BILD in ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve so izpostavili, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičenja nadaljnje eskalacije agresije ali pa za notranje ruske spore. Ukrajinska diplomacija je zavrnila ruske trditve, da bodo takšni dogodki okrepili pogajalska izhodišča Moskve, in opozorila, da gre za poskus manipulacije mednarodnega javnega mnenja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti pred napovedano ukrajinsko protiofenzivo, kar dodatno zapleta varnostne razmere v regiji.

Izraelska vlada je v torek napovedala, da bo s 1. januarjem 2026 prekinila sodelovanje z več kot 25 mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki delujejo na območju Gaze. Med njimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev temelji na navedbah o neizpolnjevanju novih, strožjih pogojev glede poročanja o financiranju, osebju in operativnih postopkih, ki jih je Izrael uvedel za nevladne organizacije na vojnem območju. Prizadete organizacije bodo morale po napovedih Izraela vse svoje dejavnosti zaključiti najpozneje do 1. marca 2026. Ta poteza stopnjuje že tako napete odnose med izraelskimi oblastmi in mednarodnimi humanitarnimi agencijami, ki so že v preteklosti opozarjale na sistematično oviranje pomoči. Kritiki opozarjajo, da bo prepoved delovanja ključnih organizacij še dodatno poglobila humanitarno katastrofo v Gazi, kjer se prebivalstvo sooča s pomanjkanjem hrane in zdravstvene oskrbe kljub krhkemu dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelska stran po drugi strani vztraja, da so varnostni pregledi in nove normativne zahteve nujni za preprečevanje zlorab humanitarnih kanalov s strani oboroženih skupin. Odločitev je že sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, ki Izrael poziva k zagotovitvi neoviranega dostopa pomoči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil navedbe Moskve o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Zelenski je poročila o napadu na posestvo Valdaj označil za neresnična, s čimer se je neposredno odzval na obtožbe ruskih oblasti, ki so poročale o incidentu 29. decembra 2024. Po njegovih besedah Ukrajina ne stoji za tem dejanjem. Kljub zanikanju Kijeva je napad sprožil ostre odzive mednarodnih zaveznikov Rusije. Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil poskus napada na rezidenco ruskega voditelja, kar je prek aplikacije Telegram potrdil tudi Kremelj. Dogodek je dodatno zaostril diplomatske odnose, saj ruska stran vztraja pri različici dogodkov, ki vključuje ukrajinsko agresijo na državne objekte, medtem ko Kijev te obtožbe zavrača kot dezinformacije.

Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se upre vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in se namesto vojaškega zaostrovanja odloči za obnovo pogajanj o iranskem jedrskem programu. Aragči je v svojem nagovoru poudaril, da je Netanjahu zavedel ameriško administracijo, ko je Izrael predstavil kot zanesljivega zaveznika, Iran pa kot sovražnika, kar po njegovih besedah ne ustreza realnosti na terenu. Poziv k diplomaciji prihaja v obdobju izjemno napetih odnosov, saj so Združene države Amerike in Iran v zadnjih mesecih večkrat izmenjali neposredne grožnje. Potem ko se je Trump decembra 2025 srečal z Netanjahujem, je ponovno opozoril, da bo Washington vojaško posredoval, če bo Teheran poskušal obnoviti svoje jedrske zmogljivosti. Aragči je te grožnje označil za posledico mitov, ki jih širi Izrael, ter opozoril, da bi morala biti ameriška politika del "tektonskih sprememb" v smeri stabilnosti, namesto da brezpogojno podpira izraelsko politiko, ki po njegovem mnenju postaja breme za ameriške davkoplačevalce in ugled ZDA.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Iran je uradno označil kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Ta poteza je bila predstavljena kot neposredno povračilo za to, da je Ottawa prej uvrstila iransko vojaško vejo na svoj seznam ekstremističnih skupin.

Turčija se je po letalski nesreči v bližini Ankare, v kateri je umrl načelnik generalštaba libijskih oboroženih sil general Mohamed al Hadad, uradno obrnila na Nemčijo za tehnično pomoč. Turške oblasti so nemški zvezni urad za preiskovanje letalskih nesreč (BFU) zaprosile za dekodiranje podatkov iz črne skrinjice letala tipa Falcon 50. V nesreči je poleg generala al Hadada življenje izgubilo še sedem oseb, vključno s štirimi svetovalci in tremi člani posadke. Turški preiskovalci so črno skrinjico našli na polju v bližini kraja strmoglavljenja, po prvih ocenah pa naj bi nesrečo povzročila okvara na električnem sistemu letala. Nemški urad BFU je potrdil prejem prošnje in od turških kolegov že zahteval fotografije snemalnikov podatkov, da bi ocenili možnost uspešne ekstrakcije informacij. Ankara se je za vključitev Nemčije odločila z namenom zagotavljanja nevtralne in strokovne preiskave incidenta. Če bodo v Nemčiji ocenili, da so podatki berljivi, bodo snemalnike prepeljali v njihove laboratorije na analizo, rezultate pa nato posredovali turški preiskovalni komisiji, ki vodi uradni postopek ugotavljanja vzrokov tragedije.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Sodišče v Rusiji je v torek preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju Jacquesu Tillyju, ki mu grozi do deset let zaporne kazni zaradi domnevne razžalitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tilly je obtožen klevetanja ruskih državnih oblasti in vojske, saj so njegove karnevalske maske in kipi upodabljali ruskega predsednika na satiričen in kritičen način. Sodnik Konstantin Očirov je ročišče preložil na konec januarja, ker je bil kiparjev zagovornik na službeni poti. Preganjanje nemškega umetnika se dogaja v času zaostrene ruske zakonodaje glede kritike oblasti in vojaških operacij, kjer so kazni za tisto, kar Kremelj označi za klevetanje, postale izjemno stroge. Jacques Tilly, ki je znan po svojih provokativnih kreacijah za karneval v Düsseldorfu, je izjavil, da se povračilnih ukrepov ne boji. Primer dodatno obremenjuje že tako napete odnose med Rusijo in zahodnimi državami, zlasti Nemčijo, saj Moskva s tem primerom uveljavlja svojo jurisdikcijo nad tujimi državljani zaradi umetniškega izražanja zunaj ruskih meja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni. Razmere so se dodatno zaostrile po navedbah Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napad označila za poskus atentata in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar bi lahko ogrozilo dosedanji napredek, ki ga je Trump ocenil kot 95-odstotno usklajenost načrta. Ukrajinska stran je obtožbe o napadu odločno zavrnila in jih označila za fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Zelenski je poudaril, da si 87 odstotkov Ukrajincev želi miru, vendar jih 85 odstotkov nasprotuje umiku iz Donbasa ali drugim ozemeljskim koncesijam. ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, medtem ko Kijev zahteva daljše, tudi do 50-letno obdobje za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad domnevnim napadom na Putina in poudaril, da takšna dejanja niso primerna v času občutljivih pogajanj. Rusija je v odgovor na domnevne grožnje v Belorusijo že premestila raketne sisteme, ki lahko nosijo jedrske konice, kar še povečuje napetosti v regiji.

Združeni narodi so v torek ostro obsodili nove izraelske zakonske ukrepe, uperjene proti agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki agenciji odvzema diplomatsko imuniteto in prepoveduje izraelskim podjetjem dobavo vode ter električne energije njenim objektom. Generalni sekretar ZN in visoki komisarji opozarjajo, da bodo te odločitve milijone ljudi prikrajšale za osnovne storitve, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini je ukrepe označil za del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije in oviranje njene ključne vloge pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Po navedbah agencije nova zakonodaja izraelski vladi omogoča tudi zaseg premoženja UNRWA v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, vključno z njenim sedežem in glavnim centrom za poklicno usposabljanje. Odločitev Kneseta je sprožila val mednarodnih kritik, saj UNRWA predstavlja edini institucionalni steber za osnovne javne storitve palestinskim beguncem v Gazi, na Zahodnem bregu ter v sosednjih državah.

Združeni arabski emirati (ZAE) so po zračnih napadih Savdske Arabije na strateško jemensko pristanišče Mukala pozvali k modrosti in zadržanosti. Napadi so se zgodili v času zaostrenih odnosov znotraj koalicije, saj Rijad obtožuje Abu Dabi podpore separatističnim silam na vzhodu Jemna, ki so v zadnjem času okrepile svojo ofenzivo. UAE so ostro zavrnili savdske trditve o pošiljanju orožja separatistom in spodbujanju napadov na jemensko vlado, pri čemer so uradne izjave Rijada označili za polne netočnosti in nepravičnih obtožb. Napetosti med nekdanjima tesnima zaveznicama ogrožajo krhko vojaško koalicijo, ki se bori proti uporniškim Hutijem. Savdska Arabija vztraja pri zahtevi, da se sile pod vplivom ZAE umaknejo s separatističnih območij, kar Abu Dabi zavrača kot neutemeljeno pogojevanje. Stopnjevanje sovražnosti med dvema ključnima silama v regiji bi lahko vodilo v nov val nestabilnosti v Jemnu in poglobilo humanitarno krizo v državi, ki jo že desetletje pretresa državljanska vojna.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Po stopnjevanju napetosti s Savdsko Arabijo so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih enot iz Jemna. Razkol med državama se je poglobil zaradi podpore ZAE južnojemenskim separatistom, kar je sprožilo jezo Savdske Arabije.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa stopnjevale vojaški pritisk na Venezuelo in izvedle prvi neposredni napad na ozemlju te države. Po informacijah, ki jih je objavil časnik The New York Times, je ameriška obveščevalna agencija Cia z uporabo brezpilotnih letalnikov bombardirala pristaniški pomol, ki naj bi služil kot skladišče za pretovarjanje prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben preobrat v ameriški strategiji, saj so ZDA prvič uporabile silo neposredno na venezuelskih tleh, kar je sledilo tednom napovedi o odločnejšem boju proti narko-kartelom. Ameriški viri navajajo, da je bil pomol v času napada prazen, zaradi česar žrtev ni bilo. Kljub potrditvi napada s strani Washingtona režim Nicolása Madura o dogodku uradno še vedno molči. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi bil Maduro pripravljen zapustiti oblast ali pristati na zahteve Bele hiše po vzpostavitvi prehodne vlade. Napad se je zgodil v času izredno napetih odnosov, ko so ZDA že predhodno okrepile vojaško prisotnost v karibski regiji.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hasanom Šejkom Mohamudom v Carigradu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nezakonito in nesprejemljivo ter opozoril, da bi takšno dejanje lahko resno destabiliziralo širšo regijo Afriškega roga. Poudaril je pomen ohranjanja ozemeljske celovitosti in enotnosti Somalije, ki Somaliland obravnava kot del svojega ozemlja. Ob robu diplomatskih pogovorov je turški predsednik napovedal tudi okrepitev gospodarskega in energetskega sodelovanja med Ankaro in Mogadišem. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 začela izvajati naftne in plinske vrtine v morju ob somalijski obali. Ta poteza utrjuje turški vpliv v strateško pomembnem delu Indijskega oceana, kjer Ankara že vrsto let deluje kot ključna zaveznica somalijskih oblasti pri izgradnji državne infrastrukture in varnostnih sil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je poudaril, da je odprt za srečanje v katerem koli formatu.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se na Floridi sestala na kritičnem vrhu, namenjenem oblikovanju novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je potekalo v času povečanih napetosti in ruskih zračnih napadov na Kijev. Trump je po pogovorih z ukrajinsko delegacijo napovedal, da bo o rezultatih in predlogih prek telefona obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran je na diplomatsko dogajanje odgovorila z zadržanostjo in opozorili. Vladimir Putin je Trumpu sporočil, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče do mirovnih pogajanj, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco. Čeprav Kijev vpletenost v incident zanika, je dogodek vnesel nov element nezaupanja v že tako zapleten proces. Trump je ob tem izrazil jezo zaradi incidenta in podvomil o določenih obveščevalnih podatkih, kar kaže na krhko naravo trenutnih diplomatskih prizadevanj. Medtem ko se svetovni voditelji spopadajo z realno politiko, so dogodek v Peruju zaznamovali tudi lokalni šamani, ki so v svojem letnem obredu napovedali resne zdravstvene težave za Donalda Trumpa in nadaljevanje globalnih konfliktov. Kljub ezoteričnim napovedim ostaja ključno vprašanje, ali bosta Trump in Zelenski uspela najti skupni jezik za ustavitev sovražnosti, ki bi bil sprejemljiv tudi za Moskvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je v torek prek komunikacijskega kanala Telegram napovedal nov vrh na ravni voditeljev držav, ki bo v začetku januarja potekal v Parizu. Glavni cilj srečanja, predvidenega za 6. januar, je nadaljevanje pogovorov o končanju ruske agresije v Ukrajini, pri čemer Kijev polaga upe predvsem na sodelovanje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskih voditeljev. Pred osrednjim vrhom v Parizu se bodo 3. januarja v Ukrajini sestali tudi svetovalci za nacionalno varnost tako imenovane koalicije voljnih. Ta diplomatska prizadevanja sledijo preteklim napetostim in nejasnostim glede Trumpovega mirovnega načrta, ki je vključeval možnosti ozemeljskih koncesij. Selenski s temi srečanji poskuša utrditi podporo zaveznic in zagotoviti, da bodo morebitni mirovni pogovori potekali pod pogoji, ki so sprejemljivi za Ukrajino, hkrati pa vzpostaviti neposreden dialog s prihajajočo ameriško administracijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.

Izrael je 26. decembra 2025 postal prva država na svetu, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Odločitev je v regiji sprožila ostre odzive, zlasti s strani somalijskega predsednika, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obtožil, da poskuša konflikte z Bližnjega vzhoda prenesti na afriški rog. Somalija to dejanje razume kot neposreden poseg v svojo ozemeljsko celovitost, saj Somaliland od leta 1991 sicer deluje avtonomno, a do sedaj ni imel mednarodnega priznanja. Analitiki opozarjajo, da bi izraelsko priznanje lahko postalo "Pirova zmaga" za Somaliland, saj se je večina afriških držav odzvala z neodobravanjem. Izraelska poteza se časovno prekriva z napovedmi o trajni vojaški prisotnosti Izraela v Gazi in širitvi naselbin na Zahodnem bregu, kar dodatno zaostruje odnose z muslimanskimi državami. Diplomatska izolacija Somalije v tem primeru povečuje tveganje za nove regionalne nestabilnosti.

Podpredsednik črnogorske vlade za zunanje in evropske zadeve Filip Ivanović je ostro zavrnil navedbe o aretaciji politika Milana Kneževića. Ivanović je pojasnil, da Knežević ni bil aretiran, temveč je po lastni volji in brez kakršnega koli zunanjega pritiska vstopil v policijsko vozilo z namenom, da v njem ostane. Po podpredsednikovih besedah naj bi politik celo zavrnil eksplicitne pozive policistov, naj vozilo zapusti, saj za njegov pridržaj ni bilo zakonske podlage. Ivanović je ob tem opozoril regionalne politike, vključno s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, naj svoje izjave o solidarnosti in notranjih dogajanjih v Črni gori opirajo na preverjene informacije. Poudaril je, da so odzivi določenih politikov iz regije temeljili na dezinformacijah o domnevnem preganjanju njihovih soborcev. Medtem ko so uradni viri zanikali aretacijo Kneževića, so poročila potrdila, da je bilo v povezanih policijskih operacijah na območju Zete pridržanih več kot 40 oseb.

V Jemnu se je v zadnjih dneh močno zaostril konflikt med silami pod vodstvom Saudove Arabije in enotami, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE). Napetosti so dosegle vrhunec, ko je saudsko vojaško zavezništvo izvedlo letalski napad na ladjo z emiratiško vojaško opremo. Odnosi med nekdanjima zaveznikoma so se tako močno poslabšali, da je jemenski predsedniški svet razglasil izredne razmere in prekinil varnostni pakt z ZAE, uradni Riad pa je Abu Dabiju postavil 24-urni ultimat za popoln umik iz države. Združeni arabski emirati so se na stopnjevanje nasilja in politične pritiske odzvali z napovedjo umika svojih vojaških sil iz jemenskega ozemlja. Čeprav sta državi v preteklosti v okviru sunitske koalicije skupaj delovali proti uporniškim Hutijem, ki jih podpira Iran, so notranja nesoglasja in različni strateški interesi na območju Rdečega morja privedli do odkritega spopada. Ta razkol v koaliciji dodatno zapleta že tako kompleksen desetletni državljanski vojni konflikt, ki je prerasel v večplasten posredniški spopad regionalnih sil.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in napovedal, da bo Iran na vsakršno dejanje agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom. Pezeškian je poudaril, da bosta Združene države Amerike in Izrael obžalovala morebiten napad na iransko ozemlje. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se dodatno stopnjevale po tem, ko je Trump v ponedeljek zagrozil z vojaškimi napadi zaradi iranskega programa oboroževanja. Iransko vodstvo vztraja, da so njihove obrambne zmogljivosti namenjene zgolj odvračanju, vendar so pripravljeni na takojšnje ukrepanje v primeru kršitve suverenosti. Po besedah Pezeškiana bo iranski odziv povzročil resno škodo napadalcem, kar odraža naraščajočo nevarnost nove eskalacije na Bližnjem vzhodu. ZDA iranski program oboroževanja vidijo kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji in svojim zaveznikom, kar poglablja diplomatski in vojaški zastoj med državama.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

Španska socialistična vlada pod vodstvom premierja Pedra Sancheza je sedmim spletnim platformam odredila takojšnjo odstranitev 138 oglasov za počitniške nastanitve na zasedenih palestinskih ozemljih. Ministrstvo za varstvo potrošnikov je podjetja opozorilo, da morajo sporne vsebine blokirati ali trajno izbrisati, sicer se bodo soočila z dodatnimi vladnimi ukrepi. Po besedah ministra Pabla Bustinduyja takšni oglasi normalizirajo in ohranjajo kolonialni režim, ki velja za nezakonitega po mednarodnem pravu. Ta poteza je del širšega nabora ukrepov, ki jih je Španija sprejela v znak podpore Palestincem in obsodbe izraelskega delovanja v Gazi. Oktobra potrjeni odlok vključuje tudi embargo na izvoz orožja v Izrael ter prepoved oglaševanja vseh izdelkov, ki izvirajo iz nezakonitih kolonij na Zahodnem bregu in v Gazi. Španija se s tem pridružuje prizadevanjem nekaterih evropskih nevladnih organizacij, ki so že vložile tožbe proti platformam, kot sta Airbnb in Booking.com, zaradi spodbujanja t. i. okupacijskega turizma.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se sestala v Mar-a-Lagu, kjer sta razpravljala o ključnih podrobnostih druge faze krhkega premirja v Gazi. Trump je po pogovorih izjavil, da bo do uveljavitve naslednje faze dogovora prišlo zelo kmalu, kljub temu da se na terenu spopadi niso popolnoma ustavili. Po podatkih uradnikov v Gazi je bilo od podpisa premirja 10. oktobra 2025 v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, humanitarne razmere v šotorskih mestih pa dodatno poslabšuje izjemno slabo vreme. Srečanje so zaznamovala tudi širša geopolitična vprašanja, vključno s Trumpovo namero o prodaji bojnih letal Turčiji, čemur Izrael nasprotuje zaradi napetosti glede Sirije in Gaze. Obisku se je pridružil tudi tehnološki milijarder Elon Musk, ki je sprejel Netanjahujevo vabilo na obisk v Izrael. Muskova odločitev je v javnosti sprožila val kritik zaradi mednarodnih tiralic za vojne zločine in obtožb o genocidu v Gazi, ki bremenijo izraelski vrh. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitrega napredka premirja, razhajanja med prioritetami obeh voditeljev ostajajo očitna, saj se Izrael močno osredotoča na grožnjo Irana, medtem ko Trump pritiska na stabilizacijo Gaze preko mirovnega sveta.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek prek družbenega omrežja X poslal ostro opozorilo, da se bo Iran na vsakršno agresijo odzval odločno in silovito. Izjava je bila neposreden odziv na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal podporo nadaljnjim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo privolil v nov jedrski sporazum. Pezeškian je poudaril, da bo odgovor Islamske republike takšen, da ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se ponovno zaostrile po Trumpovih napovedih o ostrejšem pritisku na iranski jedrski program. Medtem ko ZDA zahtevajo nove pogoje in omejitve, iransko vodstvo vztraja pri pravici do lastne varnosti in zavrača pogojevanja, ki vključujejo vojaške grožnje. Pezeškianova retorika odraža kontinuiteto iranske zunanje politike, ki kljub diplomatskim prizadevanjem v okviru Združenih narodov ohranja pripravljenost na vojaško konfrontacijo v primeru kršitve suverenosti.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcioniranih oseb umaknilo Aleksandro Buriko, nekdanjo namestnico predsednika uprave ruske državne banke Sberbank. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), pomeni konec omejitev, ki so bile za Buriko uvedene leta 2022 v okviru širših ukrepov proti ruskemu finančnemu sektorju po invaziji na Ukrajino. Buriko je bila med člani upravnega odbora Sberbank, ki so institucijo zapustili kmalu po začetku vojaške agresije maja 2022. Čeprav ameriške oblasti niso podale uradne utemeljitve za umik sankcij, gre za redko potezo v času, ko Washington sicer stopnjuje pritisk na rusko naftno in bančno infrastrukturo. S tem korakom so bili odmrznjeni njeni morebitni premoženjski deleži v ZDA, hkrati pa so znova dovoljeni komercialni stiki z ameriškimi državljani in podjetji. Dogodek se odvija v širšem kontekstu diplomatskih in gospodarskih prilagajanj, kjer se določene izjeme pri sankcijah pojavljajo tudi pri energetskih podjetjih, kot je Lukoil.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Odločitev Teherana predstavlja povračilni ukrep na predhodno potezo Ottawe, ki je Iransko revolucionarno gardo (IRGC) uvrstila na seznam terorističnih skupin. Iranska diplomacija je v izjavi za javnost poudarila, da je bila kanadska odločitev glede IRGC nezakonita in v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, saj gre za uradno vejo iranskih oboroženih sil. Napetosti med državama so se s tem dejanjem dodatno zaostrile, saj gre za neposreden diplomatski odgovor na kanadsko črno listo. Teheran trdi, da je njihova klasifikacija kanadske vojaške komponente recipročen ukrep, namenjen zaščiti nacionalnih interesov in suverenosti. Gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično, kar še dodatno zapleta mednarodne odnose na področju varnosti in pomorskega prometa.

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je preko agencije WAM sporočilo, da umikajo svoje sile, ki so izvajale protiteroristične operacije v Jemnu. Odločitev je bila sprejeta samostojno na podlagi analize trenutnih razmer.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ostro obsodila nedavno vojaško akcijo Združenih držav Amerike proti venezuelskemu pristanišču. Mehika je uradno zavrnila kakršne koli zunanje vojaške intervencije in poudarila pomen spoštovanja suverenosti držav. Sheinbaum je ob tem pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), naj prevzame bistveno dejavnejšo vlogo pri obravnavanju ameriških ukrepov proti Venezueli. Izjave mehiške voditeljice so sledile potrditvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA izvedle vojaški napad na strateško infrastrukturo v Venezueli. Mehika s tem ponavlja svoje tradicionalno zunanjepolitično stališče do nevmešavanja, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki so posledica ameriške blokade in vojaških operacij pod pretvezo boja proti narkokartelom.