Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Kanadska vlada pospešeno dela na napredku trgovinskega sporazuma z Indijo. V pripravi je tudi sporazum o uranu v vrednosti 2,8 milijarde dolarjev. Kanadski premier Mark Carney načrtuje obisk Indije v začetku prihodnjega leta, kar je del prizadevanj za širitev kanadskih trgovinskih obzorij.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Ameriško veleposlaništvo v Canberri je prejelo navodila, da poroča o kriminalu, povezanim z migranti. Ameriško zunanje ministrstvo opozarja Avstralijo pred množičnimi migracijami, zlasti iz "korenito različnih kultur".

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi sprememb mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ruski uradniki so poudarili, da te spremembe niso v skladu s prvotnimi dogovori in bi lahko otežile dosego miru.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Črnogorska ambasadorka Stanica Anđić je slovaškemu predsedniku Petru Pelegriniju predala poverilna pisma in uradno nastopila mandat. Po slovesnosti je potekal pogovor s predsednikom Pelegrinijem, državnim sekretarjem Marekom Eštokom in direktorjem Borisom Gandelom. Anđićeva se je zahvalila za podporo Črni gori pri vključevanju v EU in izrazila željo po nadaljnjem razvoju sodelovanja. Pelegrini je izrazil prepričanje, da bo njen mandat prispeval k izboljšanju odnosov med državama.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Indijski minister Piyush Goyal je pozval k prehodu iz dialoga v konkretne rezultate za napredek indijsko-kanadskega partnerstva, pri čemer je predlagal pet ukrepov z izvedljivimi rezultati. Potrdil je, da sta se Indija in Kanada dogovorili o ponovnem začetku pogajanj o ambicioznem sporazumu o prosti trgovini, kar nakazuje novo fazo v dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Pogovori med državama so bili prekinjeni po diplomatskem sporu pred dvema letoma.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Iranski zunanji minister je prispel v Maskat, glavno mesto Omana, na čelu diplomatske delegacije.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.

Podpredsednik tajvanskega zakonodajnega dvora Jiang Qichen je z delegacijo obiskal Združene države Amerike in Paragvaj. V Teksasu je Jiang sprejel teksaške politične predstavnike in obiskal tajvanska podjetja, ki investirajo v ZDA. Izrazil je podporo tajvanskemu parlamenta tem podjetjem.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Premier Mark Carney je izjavil, da se mu ne mudi nadaljevati trgovinskih pogovorov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, vendar bo z njim spet govoril, ko bo to primerno. Carney je dejal, da trenutno ni "goreče" teme, ki bi jo moral obravnavati s Trumpom.

V Luandi se je začela 7. vrhunska konferenca Afriške unije in Evropske unije, na kateri sodeluje 42 afriških in evropskih voditeljev držav in vlad. Med udeleženci je tudi premier Luís Montenegro, ki je prispel v angolsko prestolnico.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Ameriški uradniki so zaveznikom v Natu sporočili, da bodo v prihodnjih dneh izvajali pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajino čakal še slabši dogovor.

Donald Trump je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski v primeru zavrnitve miru boriti do raztrganja svojega "majhnega srca". Pozval ga je, naj sprejme mirovni načrt ZDA ali pa naj se bori do konca.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran pozdravlja vsak dialog, ki bi okrepil dvostranske odnose z Libanonom. Poudaril je, da se Iran ne vmešava v notranje zadeve Libanona. Araghchi se je odzval na povabilo libanonskega zunanjega ministra Youssefa Rajjija k pogovorom.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ponovil trditve o iranskih zalogah urana in poudaril, da si Iran ne prizadeva za izdelavo jedrskega orožja. Opozoril je, da so ameriški in izraelski napadi povzročili veliko škodo jedrski infrastrukturi Irana, vendar je te tehnične zmogljivosti mogoče obnoviti.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Indija se pripravlja na ponovni zagon zračnih tovornih storitev z Afganistanom. Uradnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta bila aktivirana zračna tovorni koridor na sektorju Kabul-Delhi in na relaciji Kabul-Amritsar. Indija se v zadnjih mesecih očitno zbližuje s talibansko vlado v Afganistanu, saj je več visokih uradnikov iz Kabula obiskalo to južnoazijsko velesilo.

Čeprav so srečanja držav G20 pomembna tudi za Kitajsko, odsotnost predsednika Xi Jinpinga na tokratni konferenci ne bi smela biti preveč poudarjena. Dogodek je bil tradicionalno pomemben za Kitajsko, zato je odsotnost opazna, vendar ne pomeni nujno spremembe kitajske zunanje politike.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je obiskal Demokratično republiko Kongo (DRK), nekaj dni po tem, ko je katarska vlada posredovala v pogovorih med vlado DRK in uporniki M23, kar je privedlo do okvirnega sporazuma prejšnji teden. Emir je prispel v prestolnico Kinšaso na državniški obisk.